ILEŠIČEVI DNEVI 1988 r r O l ' . O O Q C ' » V 9 0 U 5 K i O J 9 S ) B , . ' i T r f ! • L > [ i r n L l t j d v / j " i t i b» f ibiii-i sbBlnt onataori ni «uvoidb * j/ir^ib etei^ v o>hif/rnoMo'i O I M O I , . \ Y r,s Ilešičevi dnevi, ki smo jili ob obletnici smrti našega vzornika profesorja Svetozarja Ilešiča lansko leto priredili že drugič (26. in 27. februarja 1988), so ob lej priložnosti ve rje tnq dobili trajnejšo organizacijsko in vsebinsko obliko. Njihovo osnovno poslanstvo naj bi bifo permanentno izobraževanje učiteljev geografije v osnovnih in srednjih šolah. ,r ¿j,;:,-. - .-. '•'i• ( o:!o('.G'XJi ol 0(j '.v. • > n >< ' '-'t. Februarski Ilešičevi dnevi so zaradi poznega zimskega časa primerni za poglabljanje teoretičnega geografskega in didaktičnega znanja. Toplejši del leta pa naj ostane bodisi za terensko delo ali za krajše seminarje. Tako je mogoč pogostejši slik med udeleženci in predavatelji permanentnega izobra- ževanja. -oboiBoq es ^£0 i istak «sfcvlmaia isvopivfe ni t Izbrani termin za Ilešičeve dneve je primeren tudi zato, ker ne sovpada z nobenimi drugimi podobnimi prireditvami v tem času in ker je na začetku poletnega semestra, ko na šolah še ni tako močno čutiti pritiska konferenc in drugih dejavnosti. Poleg tega učitelji lahko pridobljeno znanje porabijo takoj po končanem seminarju. Drugi Ilešičevi dnevi so bili posvečeni nekaterim zaokroženim tematikam. V prvem sklopu so 26. februarja 1988 dopoldne in popoldne predavali aka- demik Ivan Gams o Geografi j i , pokrajinski ekologiji in ekologiji , Dušan Plut o Energetiki in varstvu okolja v Sloveniji, Tatjana Ferjan o Geografij i , ekologiji in pouku, Maja Lljnek o Problemskem pouku - primer učne enote jedrska energi ja, Slavko Brinovec o Metodični obravnavi učne enote ener- getski viri Jugoslavije in Jurij Kunaver o Varstvu okolja v učnih načrtih geografije doma in na tujem. Temu je sledilo predavanje Franca Lovrenčaka o Novostih iz politične in demogeografske podobe Afr ike. Zvečer je po podelitvi odlikovanj Ivanu Gamsu, Jelki Kunaver, Mirku Paku, Mari Radinjevi, Slavi Rakovec in Mavriciju Zgoniku sledil družabni večer, ki ga je prijetno popestrilo predavanje študentov geografije o potovanju po ZDA . V soboto, 27. februarja 1988 je najprej Mirko Pak poslušalce izčrpno sezna- nil z nekaterimi ekonomsko-geografskimi problemi Jugoslavije, sledil pa mu je Stanko Buser, ki je v sproščenem predavanju Novosti iz geologije Slovenije in Jugoslavije spregovoril tudi o Odprtih vprašanjih geoloških vse- bin pri pouku geografije v osnovni in srednji šoli. » Vsi udeleženci so dobili razmnožene referate vnaprej, žal pa je zato izostala 82 objava v Geografskem obzorniku. Oboje pač ni mogoče, zato bi morali v bodoče doseči, da je ustrezna številka Obzornika objavljena dk pred na- slednjimi Ilešičevimi dnevi. Ilešičevi dnevi so se zaključili s skupščino Zveze geografskih društev Slo- venije . Rezultati le naše prireditve, ki jo moramo obdržati kot stalno, so spod- budni. Prepričani smo, da bomo predvsem na ta način lahko na najboljši možni način uredili vprašanjia permanentnega izobraževanja učiteljev geo- graf i je . Razumljivo j e , da se samo s to obliko izobraževanja v teku enega leta ne smemo zadovoljiti. Spremljale naj bi jo tudi druge prireditve, pred- vsem tematsko ožje zastavljeni seminarji in zborovanja ob drugih prilož- nostih in drugih letnih časih, podobno kot doslej. Ilešičevi dnevi naj bi po- stali tista prireditev, ki bi se je udeležili po možnosti prav vsi učitelji geografi je. Na tem moramo vztrajati, sicer bo uspeh take oblike izobraže- vanja spet samo delen. Permanentno izobraževanje je tudi v svetu in v vseh strokah poslala nujnost, brez katere tudi učitelj geografi je, ki ima zahtevno nalogo posredovanja znanja iz nenehno spreminjajočega se sveta, ne more biti. Mnogi učitelji si ne želi jo samo pridobivanja novega in osvežitve stare- ga znanja, ampak ludi medsebojne izmenjave izkušenj, krepitve medseboj- nega sodelovanja, solidarnosti in ne nazadnje tudi utrjevanja prijateljstva. Glede vsebine in oblike bodočih Ilešičevih dni bosta razvoj stroke in šolstva zagotovo pokazala pravo smer. Ne vidim razloga, da no bi tu in tam vpletli v program ludi zahtevnejše teme v obliki krajših simpozijev. V tej zvezi namreč ni mogoče soglašati s posamezniki, ki menijo, da učitelji potrebu- je jo izključno samo tisto snov, ki je neposredno uporabna v šoli . Taka opo- zorila smo slišali zadnji čas ludi v zvezi z načrtovanjem zborovanj sloven- skih geografov. Zagovorniki lakih stališč pozabljajo, da poenostavljene vsebine lahko tudi poneumljajo uporabnike in da posebno uspešnih bližnjic do znanja ni. Zaenkrat predvsem manjkajo poročila o raziskovalnem delu na področju didaktike geografi je, ve r je Uio tudi zato, ker je tega zelo malo. Lahko bi vključili tudi več poročil iz neposredne pedagoške prakse. Vendar se ob tem postavlja vprašanje, kaj od tega prihraniti za zborovanja, ki jih imamo vsaka tri leta. Zagotovo pa drži eno, Ilešičevi dnevi bodo privlačni in koristni toliko časa, dokler bodo organizatorji sposobni zagotoviti zani- mive teme in pester program. Doseči to pa je mogoče predvsem z zavze- tostjo in sprotnim razgledovanjem po geografskih novostih doma in na tujem. Odziv udeležencev je bil proti pričakovanjem izreden. Prvi dan dopoldne smo našteli v predavalnici 18 na Filozofski fakulteti, ki ima 150 sedežev, kar 210 prisotnih. Zato bodo organizatorji morali najti za naslednjo prire- ditev bolj ustrezen prostor. Tudi zato se kotizaciji ne bo mogoče izogniti. Žal Filozofska fakulteta za take priložnosti še lep čas ne bo mogla ponuditi vsaj eno večjo predavalnico. Kljub lem zagatam so Ilešičeve dneve kot celoto udeleženci v anketi skoraj enoglasno pozitivno ocenili. Strnjeno povzemamo nekaj pomembnejših mnenj udeležencev, ki smo jih prosil i , naj odgovorijo na dve vprašanji: 1. kaj menile o programu in poteku Ilešičevih dni, 2. vaši predlogi za vsebino naslednjih Ilešičevih dni oziroma permanentnega izobraževanja. Odgovori na 1. vprašanje: - še naprej si žel i jo tako obliko dela, da so vsi udeleženci skupaj, ne v sku- pinah, - ugajala je polemična oblika dela, - čeprav vsega pridobljenega znanja ni mogoče neposredno uporabiti v raz- redu, pa je vse novo dobrodošlo, - osvežili smo si geografska znanja, - osvežili smo si geološka znanja, predavanje iz geologije je bilo zanimivo in kvalitetno, - s področja didaktike geografije so bile prikazane sodobne oblike. Odgovori na vprašanje št. 2: - na naslednjih Ilešičevih dnevih prikazati več raziskovalnih rezultatov s področja didaktike geografije z utemeljitvijo prednosti uporabe novih didaktičnih metod (izkušnje z računalniki, izkušnje z dodatnim poukom, izkušnje s sekvencami), - predlogi za organizacijo strokovnih predavanj iz področja ekologije, energetike, ekonomske geografi je, geografije turizma, geografije Jugo- slavije in sveta po organizacijskih enotah Zavoda za šolstvo, - nova tematika: nerazvita območja Slovenije, Albanci v Jugoslaviji, one- snaževanje zraka in vod v Sloveniji, geografija prebivalstva SFRJ, kme- tijstvo v socialističnih državah, nove raziskovalne metode v geografi j i , predavanja iz pomožnih ved geografije (pedologija, ekonomija, meteoro- logija, geologi ja) , povabiti na Ilešičeve dneve priznanega geografa iz zamejstva ali iz drugih republik, - didaktična tematika za bodoče Ilešičeve dneve: kako prenesti strokovno znanje, zlasti novo, v razred, pri vsaki temi poudariti tisto, kar bi učenci lahko ali morali vedeti, znati, - potrebne so strokovne ekskurzije na izbrana območja Slovenije pod vod- stvom izbranih slovenskih geografov, - razmisliti je treba o predstavitvi posameznih reg i j Slovenije na filmu ali videokasetah za popestritev predstavitve Slovenije učencem, - tako kot Afrika (ugajalo je predavanje dr Lovrenčaka), bi morali biti pri- kazani tudi ostali kontinenti, zlasti Latinska Amerika, Azi ja in Avstral i ja, - zemljevide in diagrame s prosojnic je treba priložiti tekstu gradiva, - za organizacijo ekskurzij po Sloveniji potrebujemo izčrpna navodila, ki naj bodo objavljena v Geografskem obzorniku ali kako drugače, - Geografski obzornik: manj teoretičnih in ohlapnih člankov, več konkretnih informacij, ankete, knjige, izbor vprašanj za raziskovanje onesnaženosti 84 obale. Na predavanju dr Duserja so bili izrečeni naslednji predlogi za dopolnilno izobraževanje iz geologije: - učiteljem, ki imajo z geološkimi vsebinami največ opravka, je treba nu- di ti še doda ina znanja, - informacije o geoloških kartah in geološki literaturi naj prinaša tudi Geo- grafski obzornik, - koristne bi bile regionalne geološke ekskurzije za učitelje geografi je, na primer v organizaciji regionalnih zavocjov za šolstvo, - priročniki za učitelje geografije bi morali vsebovati razlago preprostih laboratorijskih in terenskih geoloških metod, - metode določanja kamnin naj bodo praktično prikazane, vsaj za ožjo sku- pino učiteljev, ki ima jo s tem neposredno opravka v šoli. Na zaključku lega poročila povejmo še, da se je teh Ilešičevih dni udeleži- la, kljub pozitivnemu izidu celotne akcije, le ena tretjina vseh učiteljev geografije oziroma zemljepisa v naših srednjih in osnovnih šolah. Čemu naj pripišemo znano dejstvo, da se približno isto število, katerega jedro sestavljajo pogosto eni in isti učitelji, udeležuje tudi zborovanj geografov. Kje so vzroki za odsomost ostalih? So zanjo krivi učitelji sami, ali vodstva šol ali pa tudi geografske organizacije še niso našle poti do njih? Ni dvoma, da je največja teža odgovornosti za njihovo odsotnost na vodstvih šol, kajti imamo konkreUie podatke o skrivanju obvestil o strokovnih zborovanjih, ka- terega ozadje je lahko kratkovidnost in neznanje vodstev šol ali pa njihove finančne težave. Zato bi morali organizatorji Ilešičevih dni, to pa so bili doslej Zveza geo- grafskih društev Slovenije oziroma njena komisija za geografsko vzgojo in izobraževanje, oddelek za geografijo Filozofske fakultete oziroma njegova katedra za didaktiko geografije ter Geografsko društvo Ljubljana, razmisliti kako bi pritegnili še večji krog geografov iz šol in tudi izven njih, ne da bi s tem škodili kvaliteti Ilešičevih dni. Menim, da bi storili prav, če bi se geografi tudi ne zapirali preveč samo v lasten krog in v lastne probleme, temveč bi morali dopustiti tudi nastope strokovnjakov sorodnih ved. Predsednik ZGDS dr Jurij Kunaver 85