NOVEMBER
15	P Albert Mag.
16	T Edmund
17	S Gresorij, čud.
18	č Roman	©
19	P Elizabeta +
20	S Feliks Val.
21	N 27. pobink.
22	P Cecilija
23	T Klement
24	S Janez od Križa
25	č Zahvalni dan
26	P Silvester +
27	S Maksimij '
28	N Prva Adventna
29	P Saturnij
30	T Andrej, apostol
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI OST V AMERIKI
Geifos Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do tmagel
GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, COLO., EN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
■AJSTARKjfll IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN ILOVSN8KI
UITI ZDRUŽENIH
DRŽAVAM AMERIŠKIH.
1
ŠTEV. (NO.) 224.
CHICAGO, ILL., PETEK, 19. NOVEMBRA — FRIDAY, NOVEMBER 19, 1937
LETNIK (VOL.) XLVL
Japonska ožigosala evropske države, da so one same kršitelj ice pogodb, ko so prenehale plačevati Ameriki vojne dolgove. — Srdit napad na Rusijo. — Grožnja Franciji, ako bo dovolila dovoz orožja na Kitajsko.
Pariz, Francija. — Na proglas, ki ga je sprejela mednarodna konferenca v Bruse-lju in s katerim so velesile ožigosale Japonsko ter jo obsodile kot kršiteljico mednarodnih pogodb, Japonska ni o-stala dolžna odgovora. Po svojem poslaniku v Belgiji je objavila izjavo, v kateri z vso srditostjo in sarkazmom vrže nazaj očitek, češ, da ravno tiste države, ki najbolj kriče proti njej, so prve zakrivile kršitev pogod.
Ta očitek se nanaša predvsem na Francijo in Anglijo in dasi je imela z njim Japonska le namen, da odvrne pozornost od sebe in vrže krivdo na druge, je vendar opravičen in na mestu. Izrecno namreč omenja Japonska kršitev obveznosti, ki so jo zakrivile evropske države, ko so prenehale plačevati vojne dolgove Ameriki. Lahko se razvidi iz tega očitka tudi japonska namera, da se odtuji Amerika evropskih držav, s katerimi Je sedela skupaj na bruseljski konferenci; priklicala ji je namreč v spomin, kako so ji evropske države obrnile hrbet, ko je niso več potrebovale, in namignila, da se utegne to Ponovno zgoditi.
S skrajno drznostjo se je nato Japonska brez ovinkov a'li olepšavanja spravila še nad sovjetsko Rusijo. Ali se ni ta država vedno vmešavala v notranje razmere drugih držav potem svoje tretje in-ternacijonale ? je vzkliknila v svoji izjavi. Ali ni ta država ščuvala na komunistične nerede na Kitajskem, ki so vzrok za sedanji konflikt, in ali si ni prisvojila Zunanje Mongolije in kitajskega Tur-kestana, Zasmehljivo nato vPraša, ali je konferenca de-veterih velesil v resnici postala tako slabotna, da potrebuje glasu take države.
Poleg te javne obtožbe pa Je Japonska poslala tudi tajen Ultimat Franciji, v kateri tej Neprikrito grozi, ako bo dopu-sti'a da se iz Francoske Indo-Kitajske (francoske kolonije v vzhodni Indiji) dovaža Kitajski orožje in municija. V Ultimatu je zagrozila, da bo £asedla kitajski otok Hainan, ki leži vzhodno od Tndo-Ki-tajske, in od tamkaj poslala aeroplane, da bombardirajo j^ogo, preko katere bi se vrši-)' dovozi vojnih potrebščin Kitajski.
Ta nastop Japonske je ev-roPske države do skrajnosti Vznemiril. Z njim je namreč p°kazala Japonska, da je z brezobzirnostjo pripravka, odgovoriti z oboroženim ^apadom na vsako morebitno ^žensko odredbo, ki bi jo Podvzele proti njej druge ve-esile. Kakor se vidi, se torej Poslužuje Japonska Mussolini-■leve metode, da z grožnjami uftrahuje tiste, ki bi se posta-p1'' na pot njenim načrtom.
ržkone bo ta metoda učinkoma in se bodo demokratične
RAZKRIT VPOR NA POLJSKEM
Par sto oseb bi imelo baje biti pomor jenih.
Varšava, Poljska. — Eden največjih tukajšnjih listov objavlja, da so vesti, ki so govorile o nameravanem puču na Poljskem, resnične. Zaroto, pravi, so snovali voditelji nove stranke Narodna unija, katerih namen je bil, da pomore vodilne osebnosti sedanje vladne stranke in se sami polaste vlade. Baje je bilo na listi tistih, ki so bili obsojeni na smrt, okrog 300 raznih vplivnih osebnosti. Napad bi se bil imel izvršiti 31. oktobra, toda policija je nakano pravočasno odkrila in preprečila.
-o-
DRAGO PLAČAL SVOJO
* POROKO
%
Chicago, 111. — Tožbo, da se ga razveže dolžnosti plačevanja alimonijev svoji ženi, je vložil zadnji torek upokojeni poštni uradnik Tom Harmon in pri tem je prišlo na dan, kako drago je moral mož plačati za svoje kratko zakonsko življenje. Alimonije je moral namreč plačevati celih 28 let, po $25 na mesec, in je tako plačal skupno svoto okrog $8000. Poročil se je leta 1907, toda živel je z ženo samo 16 mesecev, na kar ga je ta zapustila, in sledila je razporo-ka. Rodila se jima je ena hči, na kar je mu bilo od sodnije ukazano, plačevati omenjeni znesek mesečno. Ko je bila hči stara 18 let, je vložil tožbo, da bi bil oproščen, toda brez uspeha; moral je še nadalje podpirati ženo, dasi ima ta službo gospodinje že dolga leta. Še večkrat je nato tožil, toda vedno propadel. Zdaj je mož star 65 let in dobiva po $100 na mesec pokojnine ter je ponovno poskusil svojo srečo.
PREDSEDNIKA MUČIL ZOBOBOL
Washington, D. C. — Vsled neprespane noči je predsednik Roosevelt preklical za zadnji torek vse razgovore in konference, Mučil ga je namreč silovit zobobol in v sredo je poklical dentista, da mu olajša bolečine.
SEVERNI TEČAJ - BOLJŠEVIŠKI
Naziji trdijo, da z njega širijo sovjeti svojo propagan-do.
Berlin, Nemčija. — Celo z večnim ledom in snegom pokriti severni tečaj je postal nevarna točka za svetovno civilizacijo, kakor trdi to list "Borsen-Zeitung" v svojem uredniškem članku to sredo. Kakor znano, so sovjeti poslali pred meseci na severni tečaj nekaj svojih učenjakov, da proučujejo vremenske razmere. Omenjeni list pa trdi, da je to le pretveza in da je resnični namen te ekspedicije ta, da potom radia razširja komunistično propagando širom celega sveta. Utegne se torej celo na severnem tečaju vneti vojna med komunizmom in fašizmom.
——o-
JUGOSLAVIJA PRIZNALA UGRABITEV ABESINIJE
Rim, Italija. — Jugoslavija je indirektno priznala Abesi-nijo kot italijansko last, in sicer na ta način, da je novi jugoslovanski poslanik za Italijo predložil svojei poverilne listine zadnjo sredo Viktorju Emanuelu kot italijanskemu kralju in obenem tudi kot cesarju Abesinije. S tem se je Jugoslavija pridružila osme-rim drugim državam, ki so že prej priznale italijansko u-grabitev, katere so: Nemčija, Avstrija, Ogrska, Albanija, nacijonalistična Španija, Cilet Japonska in Švica.
-o-
ZAGOTOVIL SI DOM V JEČI
Chicago, 111. — 63 letni Benj. F. Hutchison, 1622 No. La Salle st., je zadnji torek vzel v roke železen drog in se z njim spravil nad poštni urad v Evanstonu. Prijet in aretiran je bil od čuvaja, ko je razbil eno okno na poslopju, na kar je pri zasliševanju izjavil, d« je izvršil svoj čin z namenom, da se mu posreči priti v federalno ječo, kjer bi lahko v miru preživel svoja stara leta, češ, da je vdovec, brez prijateljev in brez denarja.
50 MILIJONOV TISKOVIN ZA BREZPOSELNE
Washington, D. C. — Zadnji torek je 150,000 pismonoš raznašalo širom cele Amerike tiskovine, s katerimi se imajo brezposelni priglasiti v svrho štetja. Teh tiskovin se je razdelilo okrog 50 milijonov in dobil jo je vsak dom v Ameriki; ena je bila dostavljena celo predsedniku Rooseveltu. Izpolnjene tiskovine morajo biti, oddane, bodisi pismonoši, ali pa v poštni nabiralnik, do polnoči med soboto in nedeljo.
WPA DELO ZA RELIFARJE
Chicago, 111. — Na naročilo žlupana Kellya, ki ga je dal po telefonu iz Washingtona, se je do četrtka postavilo na WPA delo 1200 mož, ki so doslej dobivali direktni relif. Zaposlili se bodo pri popravljanju in tlakovanju ulic.
države pohlevno pomaknile v ozadje, raje, kakor pa bi izzvale konflikt. Francija se je v resnici že uklonila omenjenemu ultimatu in je prepovedala izvoz orožja na Kitajsko iz svoje kolonije.
KRIŽEMSVETA
—	Bruselj, Belgija. — V bližini mesta Ostend je v torek neki potniški aeroplan v megli zadel v dimnik neke tovarne, na kar je treščil na zemljo, pri čemer je bilo ubitih 11 oseb.
—	Bukarešta, Rumunija. — Bivši min. predsednik Tata-rescu je dobil od kralja poverilo za sestavo nove vlade, ko je prejšnja resignirala zadnjo soboto. Tatarescu je v torek izjavil, da si je pridobil sodelovanje demokratske in naci-jonalistične stranke.
—	Vatikan. — Prihodnjo nedeljo bo papež Pij prečital odlok, s katerim se priznavajo junaški čini ameriške nune Frances X. Cabrini, ki jo u-pravičujejo, da se povzdigne med svetnike. Mati Cabrini je umrla v Chicagi leta 1917.
-o-
KRATKA STAVKA
Pontiac, Mich. — Sedeča stavka, o kateri je bilo poro-čano, da je izbruhnila v Fisher body tovarni, je trajala le 12 ur. Vodstvo avtomobilske unije jo je namreč preklicalo, češ, da je neupravičena.
PO 33 LETIH SE JAVIL
Chicago, 111. — Na tukajšnji policiji se je pred nekaj dnevi javil neki 49 letni Harry Burns in izpovedal, da je pred 33 leti pobegnil iz ječe v Sunbury, Pa., potem, ko je odslužil le šest mesecev svojega triinpolletnega zapora. V Sanbury pa so menda izgubili rekord o njem in mož je bil izpuščen.
OBISK V
JjEMČIJI
Anglija utegne poskušati, da odtuji Nemčijo od Japonske in jo pritegne na se.
Berlin, Nemčija. — To sredo je prispel semkaj na obisk angleški min. podpredsednik, Lord Halifax, toda, kaj je pravzaprav namen njegovega obiska, je za javnost še popolna uganka. Splošno pa sfe domneva, da je Anglija ubrala novo pot in bo skušala pridobiti Nemčijo za nekako zvezo.
Halifax sam se je izrazil, da je prišel v Nemčijo le v svrho "političnega raziskovanja." Na to izjavo pa so mu nazijski listi precej trpko odgovorili, da ga v Nemčiji v to svrho ne potrebujejo, češ, da je stališče Hitlerja tako jasno, da ga ni treba šele raziskovati; nasprotno pa, da bi politika Anglije potrebovala precej pojasnila.
Nekateri krogi se izražajo, da utegne Anglija skušati, da razdre novo nemško-italijan-sko-japonsko zvezo.V resnici je Italija že precej nervozna i\ad možnostjo, da se ji Nemčija odtuji. Bržkone pa spletkare-nje Anglije ne bo toliko naperjeno proti Italiji, marveč bolj proti Japonski. In možno je tudi, da bo Anglija -uspela, kajti Nemčiji bi gotovo bolj dobrodošla tesna zveza z Anglijo kakor pa z Japonsko.
-o-
NOV POIZKUS PROTI BLACKU
Washington, D. C. — Ker so nasprotniki novega vrh. sodnika Blacka že trikrat propadli s svojim poizkusom, da ga spravijo z njegovega mesta, se nameravajo zdaj poslu-žiti nove nakane!. Pritisnili bodo namreč na kongres, naj se sprejme zakon, ki bi dovoljeval vsakemu državljanu, da lahko zahteva obravnavo, pri kateri se naj preišče, ali je bil kak vladni uradnik upravičen do izvolitve. S tem zakonom menijo, da bi vrhovno sodišče bilo prisiljeno, upoštevati tožbo proti Blacku, katere je to doslej vse odklonilo.
iz Jugoslavije
Odnošaji med Italijo in Jugoslavijo, kakor jih poroča italijanski tržaški list "Piccolo". — Huda nesreča posestnika Vrubca blizu Mokronoga na Dolenjskem. — Smrtna kosa. — Nesreče in nezgode.
NASPROTNI ŠPANSKIM NACIJONALISTOM
Prizor na pariških ulicah, ko so tamkaj nedavno člani francoske radikalne stranke napravili demonstrativni obhod proti španskim nacijonalistom. Na plakatu, ki ga kaže slika, se zahteva, naj se .generalu Francu zavrne pravica vojevanja.
Sadovi prijateljske pogodbe
Ljubljana, 31. okt. — Tržaški "Piccolo" je objavil včeraj članek svojega glavnega urednika Maria Nordia, ki pod naslovom "Potrjeno prijateljstvo" razpravlja o odnošajih med Italijo in Jugoslavijo po sklepu medsebojne prijateljske pogodbe dne 25. marca t. 1. Članek pravi, da se je o-zračje med obema državama v teh sedmih mesecih bistveno zboljšalo in da je javno mnenje JugsolaVije znatno popravilo svoje nazore, ki jih je prej imelo o Italiji in njenih razmerah. Zlasti kulturni in gospodarski stiki postajajo od tedna do tedna tesnejši. V gledališčih v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani čedalje bolj predvajajo italijanske opere in italijanska dramska dela. Jugo-slovenski trgovci se bolj in bolj zanimajo za izdelke italijanske industrije in nekdanje nezaupanje je že docela izginilo. Živahne so postale tudi ;sportne zveze.
V drugi polovici razpravlja članek o političnih odnošajih. Pravi, da postopno izginja vse, kar jih je prej oviralo. Odstranjena je vsaka možnost novih nesoglasij. Medsebojni stiki že presegajo okvir normalnih sosedstvenih odnošajev Jugoslavija zvesto vztraja pri svojem novem plodnem prijateljstvu z neposrednimi sosedi. Obnova prijateljske pogodbe s Francijo ni v nasprotju s to politiko, temveč le kaže, da Jugoslavija nikakor ne zapušča starih prijateljstev.
-o-
Nepreviden voznik
Mokronog, 29. okt. — Dne 26. oktobra je odšel posestnik Vrubec z vozom v gozd, ki ga ima nad Cirnikom pri Tržišču, da bi odpeljal bukova drva. Spotoma se je nekoliko zamudil v vinogradu, ki ga ima tudi tam v bližini gozda. Ko naloži voz z drvmi, se napoti proti domu. Ko je vozil po precej ozki in strmi poti, ni dosti pazil. Vozil je preveč ob strani ne posebno dobre gozdne ceste. Zaradi teže voza se je cesta nekoliko udrla in odtrgala. Voz je pričel padati v strmino ter je potegnil za seboj tudi uprežena konja, in nesreča je bila tu. En konj je obležal mrtev, drUgi pa si je zlomil nogo, da ga je bilo treba tudi pokončati. Konja sta vredna najmanj 8000 din. -o-
Pen, gostilničarka. — V Velenju je umrl Martin Hudales, čevljarski mojster.
-o-
Nesreča Na neki žagi pri Kočevju se je težko ponesrečil Janez Per p ar, 66 letni delavec iz Mirne peči. Stisnil ga je namreč hlod tako močno, da mu je polomil več reber in so ga morali odpeljati v ljubljansko bolnico.
-o-
Karambol Pri Sv. Kungoti je neki osebni avto zadel v kolesarja Ferdinanda Pajnkirhnerja in ga vrgel v obcestni jarek, kjer je Pajnkirhner obležal s hudimi notranjimi in zunanjimi poškodbami. Odpeljali so ga v mariborsko bolnico.
V bolnico
V	ljubljansko bolnico je b? pripeljan 17 letni strugar Miroslav Gajzer z Galjevice, katerega je na Strmi poti zadel Šarabonov avto in gc močno poškodoval.
-o-
Smrtna kosa
V	Sv. Juriju pri Ptuju j umrla Ana Šmigoc, rojena
Prijeli so ga
Ko je nekega večera hodil detektiv po Sv. Petra cesti v Ljubljani, da bi naletel na kak sumljiv tip, mu ni bilo treba dolgo oprezovati in že je prijel nekega potepuha, ki se mu je hotel umakniti za vogal. Je bil to 31 letni Mihael Ned, bivši delavec iz o-kolice Kranja, katerega so že dolgo zasledovali zaradi kraje koles. Ned je preteklo poletje izvršil več tatvin tudi na Dolenjskem.
-o-
Prebrisan tat
Zanimivo tatinsko zgodbo so razkrinkali orožniki v Ma-renbergu. Trgovcu s kožami Juriju Vrenčurju, je neki Rudolf prodal 60 ovčjih in kozjih kož. Ko so se pa kože pred Vrenčurjevim skladiščem ; sušile, jih je neke noči zmanjkalo. Nekoliko dni po tem je Rudolf zopet prinesel Vrenčurju na prodaj 60 ovčjih in kozjih kož, ki jih je Vrenčar tudi kupil. Poznejša preiskava je pa dognala, da so bile to prav tiste kože, katere je Vrenčar prvič kupil od Rudolfa, katere mu je ta potem u-kradel in zopet prodal.
-o-
Nesreča Hude poškodbe je dobil 49 letni posestnik Vinko Topov-šek iz Resane pri Gomilskem. Ko je vozil opeko je po nesreči padel pod voz in kolo je šlo čez njega.
-o-
Napaden S sekiro je neki moški v Št. Janžu na Vinski gori v prepiru napadel 52 letnega posestnika Blaža Javornika iz iste vasi in mu presekal desno stegno, da je moral ta iskati pomoči v celjski bolnici.
-o-
Pod avtom V ljubljansko bolnico je bil oripeljan 38 letni Miha Bizo-vičar iz Ljubljane, katerega je v Šiški povozil neki avto-mobilist in mu pa prizadejal precejšnje poškodbe.
f& mn 2
AMERIKANSRI SLOVENEC
Petek, 19. novembra 1987
Amerikansld Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 18S1.
Izhaja vsak dan ra2un nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. ■
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
Za celo leto ..................................._...$5.G0
Za pol leta ....................................... 2.50
Za četrt leta ..................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ..................................$6.00
Za pol leta ...................................... 3.00
Za četrt leta ...................................... 1.75
Posamezna številka .......................... 3c
The first and the Oldest Slovene
Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year .........................—„.$5.00
For half a year ___________________________ 2.50
For three months .....................— 1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ...........................$6.00
For half a year ________________________ 3.00
For three months ....................— 1-75
. t 11 le copy ................................... 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti deposlani na uredništvo Vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Japonski načrti
rt	-
i..
Da Japonci že več let delajo točno po načrtih, da pridejo do prve veljave na azijatskem kontinentu že dolgo ni več tajna stvar. Svoje načrte izvajajo zelo previdno in nastopijo vedno v takih momentih, ko so svetovne velesile v Evropi zaposlene z važnimi domačimi zadevami. Tako opravijo na hitro roko kar mislijo in potem utrdijo svoje pozicije.
Sedanji japonski napad n Kitajsko ima dva namena. Prvi je, zabiti klin med Rusijo in Kitajsko, da jih tako teritorialno razdružijo. To naj da Japoncem pripravno ozemlje, katerega bodo utrcili proti Rusiji, obenem pa pripravno ozemlje, s katerega bodo v morebitnem spopadu z Rusi vodili svoje operacije proti Bajkalu in sibirski železnici. Drugi vzrok pa je, da zdaj, ko ima Evropa več ko preveč opravka s Španijo in z nemškim in italijanskim fašizmom doma, je kakor nalašč ugoden čas, da to izvrši.
Tako bodo Japonci če jim izpade vse po sreči, ubili z enim udarcem kar dve muhi. Udarili bodo po Rusiji, na drugi strani pa po evropskih velesilah na Kitajskem, ker -I dslej naprej bodo Japonci absolutni gospodarji vsega kitajskega trga in bodo sami diktirali politično in gospodarsko v Aziji.
Z dosedanjim zavzetjem kitajskega teritorija, kolikor ga je že dosedaj zasedla japonska' vojs"ka; so Japonci pridobili silno bogate pokrajine na rudninah. Na primer provinca okrog Pekinga je zelo va: na, ker odtod gre kontrola nad vso severno Kitajsko. Nameravajo pa zavzeti vso pokrajino do Rumene reke, kar pomeni skoro tretjino ve likega kitajskega teritorija.
Dosedaj so se Japonci vsaj nekoliko bali Rusov na severu. Odslej tega strahu ne bo mnogo, ker Japonci bodo gospodarji nad vsemi ugodnimi strategičnimi točkami okrog Sibirije. Tako zgleda, da je japonska aktivnost prehitela Sovjetsko Rusijo in evropske velesile.
Kam bodo Japonci uprli svoje poželjive oči po tem zadnjem nastopu, je za enkrat še uganka. Bojijo se jih vsi. Angleži se bojijo za Avstralijo in za Hong Kong. Amerika se boji za Filipine, Rusija pa za Vladivostok in za vso vzhodno Sibirijo. Kdo bo prva žrtev za Kitajci, ugibajo. Vsi sicer sumljivo gledajo Japonce in obsojajo, ker zdaj uvidevajo, da so zadnja desetletja zrastli nad njihove glave. Nihče pa noče seči v žerjavico. Japonci menda to umevajo, pa bodo počasi dajali žerjavico vohati zdaj enemu, zdaj drugemu.
Londonski Times pravi: "Japonska je postala danes največja sila na svetu. V danih razmerah ji nobena posamezna velesila ne bi mogla-priti do živega, tam kjer so. Dokler bo militaristični kliki na Japonskem šlo kakor gre, bo Japonska velika nevarnost za ostali svet. Le nepričakovane notranje krize, bi znale razjesti japonski militarizem."
Podobnega mnenja so tudi drugi razni politični opazovalci. Ako se bo pa zgodilo tako, je pa seveda veliko vprašanje.	... j; > J ^
-o
Hitlerjevi naziji so v Monakovem razpustili društvo mladih dijakov iz razloga, ker je društvo proučevalo zgodovino krščanstva. Hitler se gotovo boji, da bi dijaki spoznali, da je doslej še vsak tak petelin, kakor je Hitler, ki je poskušal uničiti krščanstvo, prej ali slej sam sebe uničil. Bog ne plačuje vsako soboto!

Edward, bivši kralj, ki je radi ljubljenke rajši pustil prestol, kakor bi se njej odpovedal, je za enkrat (Spremenil svoj načrt, da ga v Ameriko ne bo. Navihanci pravijo, da se Edy boji, če bi šla v Hollywood, da bi moral potovati nazaj v Evropo sam. No, pri takih, ki zbirajo može, kakor otroci fantke iz lecta, bi to nič novega ne bilo.
Kdor nima na svoji glavi masla, se na solnce ne boji. Prav tako, kogar ni lastnih besed sram, se pod iste ne bo nikdar bal podpisati tudi svoje pošteno ime, če ga ima!
Nekateri pravijo: Ko bi bil jaz le dve minuti Bog, pa bi bilo drugače na svetu. Seveda bi bilo! Kakopak!
VESTI IZ ŽUPNIJE POMOČ KRISTJANOV
West Allis, Wis.
Zadnje dni vlada pri nas veliko zanimanje za naš bazar. Vsi,' kateri so vzeli stvar v roke, prav pridno donašajo skupaj darila. Ravno tako se mi vidi, kot da gledam marljive čebelice, ko v poletnih mesecih znašajo med v panje.
—	Sedaj imamo dober odbor in zraven še pridne farane, samo sodelovanja potrebujemo, da pokrijemo stroške, ki 50 nastali. Edina rešitev za lašo župnijo je, da se tesno združimo,' da se zavedamo, da smo vsi sinovi in hčere slo^ venske matere. Kadar bomo prišli vsi do tega spoznanja, bomo prišli do složncsti in tako dosegli napredek na vseh straneh, dosegli to, česar potrebujemo.
Naši farani, vas cenjeni Slovenci, vabijo na veliki ba-::?.r, ki se vrši 21., 22. in. 23. novembra v Labor dvorani na So. 64th Street in National cesti. Imamo prav krasne nagrade in vsak ki nas bo obiskal, bo prav gotovo vesel in zadovoljen šel na svoj dom ter se cb enem zavedal, da je s svojo navzočnostjo koristil tudi naši cerkvi. Vsak, tudi najmanjši dar nam je dobro došel. Saj vsi tisti, ki ste že mnogo let tukaj veste, da je bila ta cerkev prva za nas Slovence v Milwaukee in West Allisu, ki je bila pomoč in tolažba v življenju in v smrti.
—	Vsi ste torej vabljeni, iz Milwaukee in West Allisa ter
z bližnjih naselbin,, da nas omenjene dneve posetite na bazarju in nam pomagate do boljšega uspeha. Pričakujemo vaše naklonjenosti in vam prijazno kličemo nasvidenje dne 21..novembra v Labor dvorani, na bazarju. — Za odbor, Josephine Windishman.
-O-
RAZNE VESTI IZ JOLIETA
Joliet, 111.
V mojem zadnjem dopisu sem pozabil omeniti, da so bili tu na obisku tudi Mr. in Mrs. Frank Cesar iz Milwaukee ter njun sin in hčerka, ki so izvrstni pevci in •'gralci na gosli in harmoniko. Igrali so v več domovih tukajšnjih rojakov prav lepo in prikupno, kot smo jih že slišali nekaj krat na radio. Končali so pa vsako pesem z besedami: "Down by Cesar's — Free beer!" — Ali je res tako na Koroškem, a, Mil-waučanje?
Veselo poročilo se širi okolu, da bo namreč tukajšnja Phoenix Mfg. Co., ki dela konjske podkove, začela zopet obratovati tam okolu 6. dec. Ta tovarna je bila neaktivna zadnjih šest mesecev in je s tem prizadetih veliko naših Slovencev. — No, vsaj eno "pedo" za božič.
Iz Clevelanda, O., so bili tukaj na obisku pri družini John Gerl
na Summit St. Dne 10. nov. je bil Eddie Simms (Simončič), splošno znani rokoborec in njegova žena. Ne dolgo temu je Eddie zaslužil da se je pomeril z Joe Louisom, a žal ni imel uspeha. — Try again, Eddie, in le še kaj pridite na obisk.
V nedeljo 7. nov. je na domu Mr. in Mrs. Jos. Ambrozich na 1512 Elizabeth St. priredilo dr. sv Ane, Kat. borštnaric, družaben sestanek za svoje članice in prijatelje. Naš sosed Martin-ček pravi, da so imele tolik "fun", da je bilo kaj. — No j a, kaj pa mislite?
Ne samo naši, ampak vsi pravijo, da eden najpostrežljivej-ših državnih policajev z motornim kolesom je ravno naš rojak Toseph Videtič, ki ne gleda samo na to, kako bi pokazal svojo moč in človeka aretiral, ampak nudi tudi lepo priliko da se poravnajo. — Ponosni smo na te, Joe!
Ena izmed tukajšnjih najstarejših cest z n* j starejšimi poslopji, ki je ob enem precej kratka, iz raznih vzrokov pa kolikor toliko imenitna, se imenuje Indiana St. Zakaj je znamenita? Na tej cesti je stanoval prvi preds. KSKJ. Jos Stukel. — Na tej cesti je stanoval sedanji pomožni tajnik KSKJ. Steve Ver-tin. — Iz te ceste sta dva pridna mladeniča postala duhovnika in sicer Rev. Jos. Stukel, ki je sedaj v Chicagi in Rev. George Kuzma, pomožni župnik v Jolie-tu. — Dalje so s te ceste štiri pridna dekleta postale marljive šolske sestre in sicer dve iz družine Mr. in Mrs. Michael Ursich in dve iz družine Mr. in Mrs. George Flajnik. — S te ceste je prišla tudi ena javna šolska učiteljica, tudi iz Ursicheve družine, ki je sedaj soproga gl. blagajnika KSKJ. Mrs. Louis Že-leznikar. — S te ceste imamo tudi zdravnika in zopet iz Ursiche-ve družine, dr. Joseph E. Ursich, ki je sedaj v Chicagi. — Se dalje najdemo na tej cesti, da je najnovejše poslopje — cvetličarna in moderno zgrajen pogrebni zavod, katerega uspešno vodi Mrs. Jean M. Težak in sinovi. Gotovo bi se v zgodovini te ulice našlo še več zanimivosti. Zakaj bi se torej njeno ime ne prekrstilo v kakšno slovensko ime?
Rojak John Imperl, bivši u-službenec pri "Boston Store" je te dni sprejel novo službo pri "The Eagle", ki je ena izmed najstarejših in največjih proda-jalnic oblek za moške in prodajaln pohištva v Jolietu. Mr. Imperl je v oddelku za pohištvo in bo gotovo poskusil z vso prijaznostjo postreči odjemalcem, kot je že njegova navada.
Kako različna pota si različni ljudje izberejo v svoje življenje vidimo na treh članih tukaj znane in spoštovane družine Mr. in Mrs. Louis Martincich, ki stanujejo na Center Str. Hčerka Angela se je podala v samostan reda sv. Frančiška tukaj v Jolietu, da postane nuna. — Sin
Louis je šel v St. Ambrose kolegij, v Davenport, Iowa, da §e izuči trgovstva. — Starejša hčerka Josephine si je pa izbrala pridnega tovariša po imenu Mr. Louis Talaga iz tukajšnje fare sv. Tadeja, ki bosta dne 23. nov. prejela zakrament sv. zakona v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa. Naj bi bil njih odhod od družine blagoslovljen z obilo srečo, veseljem in zdravjem! To je iskrena želja številnih prijateljev Martincicheve družine.
Danes ko to pišem smo prejeli od tajnika Zveze slov. društev John Nemanicha poročilo rezerviranih dni za razne društvene prireditve v mesecu novembru in decembru. — 18. nov. dr. sv. Družine kvartanje z drugo domačo zabavo v Slovenia dvorani. — 21. nov. skupine ženskih društev, vsakovrstne jesenske zabave v korist cerkve sv. Jožefa v Slovenia dvorani. — 28. nov. dr. sv. Petra in Pavla kvartanje in druga domača zabava na domu F. E. Vranicharja, 1812 N. Center St. — 31. dec. skupna veselica 15 društev Zveze slov. društev v Slovenia dvorani.
Žalostno je videti, ko silna nevihta nasilno utrga komaj razvit cvet, ki bi lahko še dolgo razširjal prijetno vonjavo in s svojo lepoto razveseljeval naše oko. — Podobno, toda še mnogo žalostnejši slučaj se je pripetil v nedeljo zvečer 7. nov., ko je bil mladi rojak Joseph Klobu-char tako ranjen v avtomobilski nesreči na 4A Rd., severno od Jolieta, da je v ponedeljek zjutraj za vedno zatisnil svoje oči in pustil žalujoče starše Mr. in Mrs. Frank Klobuchar na 202 Lime St. in 4. cesta. Pokopan je bil iz cerkve sv. Jožefa na pokopališče sv. Jožefa. — Naj mu sveti večna luč, prizadetim iskreno sožalje.
No\?a predsednica dekliške Marijine družbe fare sv. Jožefa je gdič. Genevive Laurich, hčerka Mrs. Laurich na 512 N. Broadway. Miss Laurich je nastopila to častno mesto ker se je dne 4. oktobra dosedanja predsednica Marijine družbe Miss Lucille J. Živetz poročila z Mr. John C. Morganom iz Chicage. Poroka je bila v naši cerkvi sv. Jožefa. — Kot je Lucille marljivo delala za družbo, tako bo gotovo tudi nova predsednica Miss Laurich. Saj je vedno, kot tudi cela družina Lauricheva, delala in se zanimala za vse, tako pri društvih, dramatiki, petju, itd. Zaradi tega lahko pričakujemo veliko uspeha pri Marijini družbi pod novim vodstvom. — Ca-stitamo!
Navada je in skoraj v vsakem dopisu se poroča, kakšno vreme je v dotični naselbini. Well, pri nas je danes ko to pišem, 11. nov., kar tako le: Ko sedim pri oknu v drugem nadstropju naše hiše in pišem, mi pogled večkrat uide skozi okno, pa vidim, kako se otroci pridno igrajo tam doli na Summit St. Matkovičeva mama mtihe tira od hiše in Hrvatov Jože nekaj koplje tam na vrtu. Ne morem spoznati kaj je sosed Boštjančič ravnokar izgotovil; nekaj težkega je moralo biti, kajti vidim, kako si briše potno čelo. — Ne mislim s tem pripovedovanjem poveličevati naš Joliet, kot da je ta kje tam v Ka-
liforniji ali vedno topli Floridi, pač pa samo opozoriti, kako lepe tople dni imamo pri nas še sedaj sredi jeseni. — Da bi le še nekaj časa tako ostalo.
"Dva fejst fanta, pa ..." — Te besede so mi prišle na misel ko sem videl v zadnji izdaji lista "Nova Doba" sliko sošolca Mr. Frank E. Vranicharja, z lepimi besedami o njegovi uspešni preteklosti in sedanjosti, kar je tudi resnica. Slika in besede so me spomnile na dobo pred 12 leti, ko je bila v mesečniku "Ave Maria" priobčena slika "Jolietske trojice" med katerimi je bil že omenjeni Frankie Vranichar in sošolec Paul, "naš Pavle" Laurich, ki sedaj tudi uspešno vodi trgovino z groceri-jo na 710 N. Broadway. Ta tretji je bil pa Živčev Johnny. — Pa njegov uspeh? — Well, saj sem že v začetku dejal: — Dva fejst fanta, — pa . . .
John L. Živetz, Jr.
SPOMINI NA POTOVANJE V STARO DOMOVINO
Oglesby, 111.
(Piše Theresa Dušak) (Dalje)
V Cerkljah imajo lep Zdravstveni dom, narodno šolo in veliko cerkev. V tej cerkvi so brali novo mašo nam poznani Rev. Bogolin in letos gospod Lenič. Zelo velike priprave so bile za to novo mašo in pevci so se vežbali že tri mesece poprej težke pesmi, katere so tudi lepo zapeli.— Vas Cerklje leži ob prijazni vodi Krki, ki lepo šumlja naprej proti Savi. — Ogledali smo si tudi Krško vas, Pristavo, Račjo vaš, Bošečo vas, Gazice, Šutno itd. Na Griču ima g. Uršič lepo gostilno in kopališče z modernimi kabinami; na razpolago ima tudi lepe čolne za vožnjo po Krki. Na Čatežu so zelo lepe hiše in dobro vino imajo. Tukaj je most, ki veže Kranjsko in Štajersko, katerega je zidal^ še Avstrija in je bil tretji največji most v Avstriji ter je stal okolu tri milijone tedanjih avstrijskih kron. Tukaj prideti Sava in Krka skupaj ter skupno hitite proti Beogradu, kjer se izlivati v Donavo. Od Griča je lep sprehod preko mosta do mesta Brežice in nazaj. Tukaj sem poslušala savske valčke in šepetanje Krke ter obujala spomine mladih let. Tako čarobna je ta Sava, da sem si vzela stanovanje tik Save, pri ugledni družini Lukež, ki upravljajo urad bVežiške posojilnice. Tukaj pri g. Lukežu sem bila kakor doma. Zelo naklonjeni so "mi bili v vsakem oziru. Soba z balkonom je bila naravnost proti Savi, odkoder sem gledala deročo Savo. Tudi kopalno sobo sem imela in vse drugo, prav po mojem okusu. Povabila sem še moje prijateljice Mary Mišjak in Ano Duler iz Vavte vasi, da me obiščejo. Mary je vabilo odklonila in ni prišla, samo Anal je prišla in ogledale smo si Brežice, Zagreb, itd. V Zagrebu smo spale v hotelu Astoria, Pal-metičeva ulica. Tam smo bile tri dni. Zagreb je zelo moderno mesto, a je tudi precejšnja draginja. Ker je bil vroč dan, sem se odločila da mi porežejo moje dolge lase. Bila sem skoro edina (Dalje na 3. str.)
Dogodki
Med Slovenci po AzooriM
Jubilej
Barberton, O. — Tukajšnji pevski zbor "Javornik" bo slavil v soboto 27. novembra desetletni jubilej svoje ustanovitve s slavnostnim banketom v dvorani Domoviaa, na katerega vabi svoje prijatelje.
Himen
' Cleveland, O. — Preteklo soboto 13. nov. sta si pred oltarjem v cerkvi sv. Kristine obljubila dosmrtno zvestobo Mr. Edward Leskovec, sin poznane in spoštovane Leskovče-ve družine z Greenwood Ave. in Miss Mary Mrak, s Shawnee Ave. — Novoporočencema vso srečo in blagoslov. -o-
Rojenice
Milwaukee, Wis.— Vile rojenice so se pred kratkim zglasile pri družini Mr." in Mrs. Frank Russ na W. Pierce St. in jim prinesle v da:* krepkega sinčka prvorojenca. Krstili so ga na ime Frank. — Rojenice so obiskale tudi družfno Mr. in Mrs. Anton Pungerčar na West Pierce St. ter jim podarile zalo hčerko; družini Alojz Komar na West Greenfield Ave. na West Allisu so tudi prinesle lepo deklico.
Vest iz domovine
Cleveland, O. — Tukajšnja rojakinja Jennie Debelak z Arrowhead Ave. je pred kratkim dobila iz stare domovine žalostno vest, da ji je v Selcu na Notranjskem preminula njena mati Marija Pavlovič v starosti 79 let. Zapušča dva sinova, tukaj v Ameriki pa štiri hčere in v Južni Ameriki sina in hčer.
Nesreča rojaka
Calumet, Mich. — Huda nesreča je zadela rojaka Jakoba Pintarja v bližnjem Ah-mebku, kateremu je zgorel hlev 5 s hlevom vred pa tudi krava ter več ton sena. Posrečilo se je pa da so rešili eno kravo.
Jubilej
Milwaukee, Wis. — Nedavno sta tukaj slavila 25 letnico poroke Mr. in Mrs. Joseph in Mary Koračin z Washington Streeta. Poročena sta bila pred 25 leti v cerkvi v West Allisu in ju je poročal sedaj že pokojni Father Marko Pa-kiž. — Srebrni ženin je doma iz Mokronoga, njegova soproga pa iz Makolj pri Poljča-nah.
Poroka
Cleveland, O. — V soboto 13. novembra se vrši cerkvi sv. Kristine poroka mladega para in sicer se poročita Mr. Paul Antonin iz Willoughby, O. in Miss Jennie Be'rlan, hčerka znane Mr. in Mrs. Ber-lanove družine z 207 ceste vzhodno.
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUWJE
(147)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
l)a se je deklica tako bala, to ni bilo Tarzanu nič novega. Kolikokrat je'doživljal take prizore, zato jc neustrašeno ,'ftopal proti njej govoreč: "Lahko brez skrbi položiš svoj lok na tla, nc bom ti storil zalega. Tvoj prijate4j bo kmalu tukaj." Na te besede je Kali Bwana spustila lok in rekla presenečena.	'
"Kakšen prijatelj?" — "Tisti, katerega kličo.š za Walterja," odgovori Tarzan. Kali Bwana je komaj lovila sapo. Prepričana jc bila da jc Walter mrtev, sedaj ji pa ta pove, da bo kmalu tukaj. To je bilo za njo preveč. Komaj je na lahko izgovorila "Hvala 13bgu!" in že jo je popadla slab'ost da je padla na tla. 1.	_
Se ni minilo dve minuti, žc jc prišel Walter, katerega je spremljala mala K kima. Videč da jc Kali Bwana na tleh, jc naglo skočil k njej, misleč da jt ranjena. "Ali si ranjena?" jo jc vprašal, nakar je odgovorila da ne. — Preveč jc bilo to za Kali Bwane naenkrat, zato jo jc tako silno prevzelo.

Ko sta Kali liwana in Walter govorila skupaj, se Tarzan ni zanimal za njune pogovore, samo rekel je, da ju bo spremljal sko&i džunglo doklcr nc bosta na varnem. Kali Bwana pa reče: "Za me je tukaj še nekaj več kot moja lastna varnost. Na noben način nočem pustiti džungle, dokler nc najdem Jerry Jeronjal" ■, ■ .. -t-.
'AMERIKANSK! SLOVENFC
Stran C

Družba
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
'Zedinjenih Državah	frkli/af 111 tnkorp. v drž. Illinois
Severne Amerike.	JOiiei, III. L4. maja 1915.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St, Joliet 111.
1.	podpredsednik: Joseph Klepec, 901 Woodruff Rd„ Joliet, 111.
2.	podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St, Ottawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, SOO N. Chicago St., Joliet, III
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Jakob Strukel, Rout No. 1, Plainfield, 111. Joseph L. Drasler Jr., 925 Wadsworth ave., Waukegan, 111.
POROTNI ODBOR:
Anton Štrukel, 1101 — 5th St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Penna. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Do dne 1. januarja je D. S. D., izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtmn, ter bolniških podpor v znesku $155,757.00.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta in so lahko v tem oddelku do 18. leta.
Rojaki(inje)! Pristopite k Družbi sv. Družinil
CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA. — D. S. D. 100% |	SOLVENTNA.
ftaimiiniHniiiiiniiintiiiHiiniiiiHiiiiiiiiminniinmiinaiininimin
K-----^
Dopisi lokalnih društev
Ev_____ _
U*llliUllHil!lllliH!lilll!li:ilt:i!!!IHIllH[3IHHl.i,JlliaiUUlimil«>
URADA DR. SV. CECILIJE ŠT. 12, DSD.
Joliet, 111.
Cenjene članice. Približal Se je zopet zimski čas in opo-minjam vas, da bi bilo dobro, da bi se bolj številno udele-^vale društvenih sej. S tem bi rfttiogo pomagale in koristile ^Ustyu. Decemberska seja je seja, zato vam že sedaj Posebno toplo priporočam, Vidite na to sejo vse, ker bo volitev odbora za prihodnje leto.
Kam bomo šle v nedeljo novembra. Če še ne ve-ste, vam povem, da se to netijo zberejo skupaj ženska društva in" napravijo kard Party v korist cerkve sv. Jo-Zofa. Zato vam vsem prav to-priporočam, nikar tega Zamuditi. Pomagajmo vsak po Sv°5ih močeh, da bo lepši Uspeh. Ne bo vam žal tega, ker bodo tam prav lepe na-eracle. Voditeljica tega kard Pa% je g. Ema Planinšek,me
pa pristopimo in pomagajmo, pa bo šlo v lepem redu naprej. — Pozdrav vsem bralcem Amer. Slovenca.
Anna Jerisha, preds.
-o-
IZ URADA DR. SV. IVANA KRSTITELA ŠT. 13, DSD.
Chicago, 111. Naznanjam vam, da se vrši naša društvena seja v soboto 27. novembra ob psmih zvečer, namesto v nedeljo, v navadnih prostorih. Ta seja bo jako važna za vsakega člana in članico našega društva Udeležil se bo te seje glavni tajnik sobrat Wedic in Mr. Coyle, kateri se je tudi udeležil zadnje konvencije DSD. Oba nam bosta natančno pojasnila kaj se je sprejelo na zadnji konvenciji. Koliko se bo plačevalo in kaj se bo dobivalo od DSD po sprejetih novih razredih. Zato prosim vsakega člana in članico, da se gotovo udeleži te seje. Na seji lahko tudi vsak sam vpraša koliko bo od sedaj naprej plačeval in koliko mu je pričakovati v slučaju potrebe. — S pozdravom vam vdani
John Densa, taj.
DELOVANJE RUSKE SKRIVNE POLICIJE V ZAHODNJI EVROPI
^'ancosko dgmoljubno časo-lsJe se po pravici razburja nad ^Velik0 priljubljenostjo tem-i kovaških činiteljev, ki se ta-^ svobodno gibljejo v Franciji, v.rv skoraj vsak teden izvrše kak Političen zločin; upraviče-Snujejo Francijo "evrop-Vg° 8metišče, kjer se odlagajo j j1' Uezaželjeni državljani Rusi-sl<nePrijaznih držav" in uživajo ,jo0*'aj uradno zaščito. Saj ima-
oj n_0yi
gv v njenem središču, v Parizu, °J sedež in glavni stan Stali-k/J zastopniki, člani SOO (Se-],J;UlGea Operativnega Oddel-lij0' so v tesni zvezi z nekda-n'j Ho, nekdanjo GPU, seda-n0 GUGOBZ, sovjetsko politič-n0ftiajno Policijo; saj so popol-t0}J y Nemoteno izvršili sanlo le-,0v^eelo vrsto političnih umo-<Jvi', . .so s^cer vedno v začetku Prv mnogo prahu, napolnili lu / s^l'ani časopisja, pa se kma-j>0j^maknili iz ospredja in pola->.,11la popolnoma utonili v po-yJenju.
°ndar pa je nezmožnosti od-
STAN0VANJE ZA FANTA
sta iant se sprejme na r'^anje v bližini slovenske te ! e v Chicagi. Vprašaj-v «P*aVi tega lista. '
kritja neposrednih zločincev kriva tudi skrajno dobro organizirana sovjetska tajna policija. Ce francoske oblasti niso mogle do zdaj še nikdar najti morilcev kakega Navašina, Letici-je Toureaux, bratov Rossellijev, umorjenih zaradi opustitve protifašističnega boja, če je zadeva generala Millerja zaspala, je vzrok mnogo tudi v tem, da je neposreden zločinec v kraju in tudi v državi zločina popolnoma
ROJAKI SLOVENCI!
Kadar želite o. krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike ▼ vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam 1
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2-4787
Slovensko stavbinsko društvo "NORTH SHORE BUILDING & LOAN ASS'N" v Waukegan-North Chicago, III.
Slika predstavlja lastni dom, v katerem posluje Slovensko stavbinsko društvo v Waukeganu. Urad je jako primeren, narejen lepo sanitarno, kakor kako moderno bančno poslopje.
Imenovano stavbinsko in posojilno društvo posluje že nad 16 let zelo vzorno. Ves čas je bilo v gospodarskem oziru slovenski naselbini hrbtenica. Premnogi naši rojaki v Waukeganu so prišli ravno potom tega lastnega gospodarskega zavoda do svojih lastnih hiš.
Temu društvu tajnikuje že dolga leta naš znani rojak Mr. Math Ivanetich. Predsednik društva je pa Mr. John Zalar in blagajnik Mr. Martin Svete.
neznan. Morda se je pripeljal vsi neposredni členi, ki so se u-uro pred izvršitvijo zločina nek- deležili ugrabitve generala Kut- 200 jih je bilo ranjenih
TO MONO
MANIFESTACIJA S TRAGIČNIM KONCEM 150,000 egiptskih delavcev je priredilo mlademu kralju Faruku in njegovi zaročenki navdušeno manifestacijo, ki se je končala zelo tragično. "V dolgem sprevodu so korakali delavci proti, palači Ras el Tin, kjer je kralj sprejel njihove zastopnike. Ko je potem stopil k oknu višjega nadstropja,. da bi se pokazal množicam, je moral gledati, kako so deset tisoči silili skozi ozka vrata na dvorišče palače. V strašni gneči so ljudje stopali po ljudeh. Med tem, ko so sprednje vrste navdušeno vzklikale kralju, so prodirali iz zadhjih vrst zadušeni smrtni kriki. 46 oseb so pohodili,
Mno-
Sirom Jugoslavije | IZ SLOV NASELBIN
je iz Srednje Evrope, uro po zločinu pa ga je brzovlak že vozil naprej proti Španiji. Drugi so pripeljali žrtev na določeno mesto ob določenem času po točno pripravljenem načrtu, "rabelj" pa je med dvema vlakoma nekoliko izstopil, se šel "okrepčat in razgledat" po okolici s kakim avtomobilom, zabodel ali ustrelil pripravljene žrtve in se nemoteno in lahkega srca odpeljal po svoj zaslužek; morda v razkošnem prvem razredu, kot kak trgovec z dobro uspevajočimi posli.
Med glavnim vodjem Gugobe-za, ki zločin zasnuje, in med končnim členom policijske verige, ki zločin izvrši, je vse polno drugih členov, katerih vsak ima določeno opravilo, na videz popolnoma samostojno, v resnici pa tesno združeno z ostalimi. Vsak izvrši samo,točno odkazan del svoje igre, ki da lepo enotno žaloigro — umor take in take osebnosti.
Da je vsaka ovadba izključena, člani organizacije drug dru-?ega sploh ne poznajo, vsaj nižji ne. Vsak pozna samb svojega neposrednega vodja, ki mu izroči višje ukaze; nad vsakim posameznikom vsega tega "kolesja" pa je speljano še prav tako zamotano kontrolno kolesje z neštetimi vejami in viticami, da je tako strogo odmerjeno sodelovanje vsakega člana pod neizbežnim pritiskom , da se svoji nalogi nihče ne more izneveriti, ali če se,xda ga takoj doleti zaslužena kazen.
Tajnost ,zamotanost in varnost organizacije pospešuje tudi dejstvo, da niso njeni člani nikjer nakopičeni, da jih ni več skupaj v nobenem mestu, tudi ne v nobeni pokrajini, ne v državi, ampak so razkropljeni po vsem svetu. Glavna povelja prihajajo sicer iz Moskve, razdeljuje pa jih Praga ali Pariz, Barcelona ali Belgrad ali Ženeva itd. Preiskave odkrijejo morda del verige ali kolesja v Franciji, del v Španiji, pa zopet v Holandiji ali Švici ali v baltskih deželah: vedno naleti na nova nepoznana imena in osebe,'ljudstvo raztresenih strahov, ki se po nevidni sili nenadoma zopet združijo, stopijo izza kulis vsenarodnih meja in nastopijo na odru in v vlogah, ki odkaže baletni mojster — Moskva; nato pa zopet pcav tako nenadoma zginejo za kulisami, za raznimi mejami držav in največkrat zginejo sploh in za vedno. — Kakor so
jepova, drug za drugim pod eno ali drugo pretvezo zgubili življenje, tako je tudi Skoblina in njegovo ženo Plevickajo, ki sta izvabila v zasedo generala Millerja, doletela ista usoda.
Vsako zasledovanje ruskih zločincev je brezuspešno tudi zaradi tega, ker neprestano menjajo svoje uradno potrjene listine, svojo zunanjost, poklic, narodnost itd. Še nikdar ni bila mednarodna organizacija zločincev tako popolna, ni uživala tolike nedotakljivosti, imela na razpolago toliko sredstev za skrivanje, kot sedanja ruska, ki se lahko tako nemoteno razvija pod okriljem diplomatske nedotakljivosti.
SLUŽBA ZA GOSPODINJO
Vdovec išče gospodinjo v starosti okrog 40 let. Naslov se izve pri upravi tega lista.
MODERNI PROMETNI STRAŽNIK
Prometne nevarnosti spodbujajo tehnike vedno znova, da bi izumili priprave in načine, ki bi prometne nesreče onemogočili Mnogo uspehov si obetata od svojega najnovejšega izuma v tej smeri dva francoska inženirja, ki sta ta izum preizkusila pred kratkim na cesti iz Pariza v Rouen, kjer je ovinkov dovolj.
Gre za signal iz zvočnika, ki opozarja avtomobiliste pravočasno na bližnji ovinek. V določeni daljavi od ovinka je vdelan v cesto prag, ki ga avto med vožnjo potisne malo dol. Ta pritisk sprosti kontakt, ki spravi v obrat gramofonsko ploščo, ki je spet v zvezi z zvočnikom in v istem trenutku se oglasi iz zvočnika močan svarilni klic: "Pozor! Pozor!" Vsa naprava je vdelana v robot, ki daje poleg slišnih tudi vidna svarila. Izum se je dobro obnesel, težava je le z njegovo precej visoko ceno.
ge med njimi so bile ranjene po udarcih policistov, ki so jim hoteli zastaviti pot na dvorišče.
-o-
MAST IZ LESA
Po neki vesti iz Berlina je nemškim kemikom uspelo izdelati umetno mast iz lesa. Eksperimente s to mastjo s<_> izvršili v Oberhausnu. Naj-prvo so izdelali mast, ki je bila porabna za mazanje strojev. Po nadaljnjih poskusih so novo vrsto masti iz lesa poslali raznim kaznilnicam, da bi jc tam uporabili za jed kaznjencem.
Poročajo, da so bili uspehi pozitivni in da je zdravstveno ministrstvo izjavilo, da je ta mast za človeka povsem užitna. Ali je užitna za vse ljudi ali pa samo za kaznjence, tega zdravstveno ministrstvo ni točneje povedalo.
-o-
PROTIVERSKA URA V SOVJETSKIH ŠOLAH
Ljudski komisariat za vzgojo, izobraženost in umetnost se je nedavno sporazumel z osrednjim uradom brezbožni-kov glede na to, da se mora v vse sovjetske šole uvesti "protiverska'' ura. Na teden naj bi bili dve taki uri. "Proti-verščino" bodo poučevale posebno izšolane moči brezbož-niških organizacij, kjer pa teh organizacij ni, pa mora učitelj, učiteljica ali voditelj strankine celice prevzeti proti-verski pouk. Srednje in visoke šole so pa dobile glede na to še posebne predpise.
-o-
Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspeh!
BOŽIČNA DARILA
vašim domačim v starem kraju bodo dostavljena hitro in točno brez kakega odbitka na najbliž-nji poštni urad njihovega bivališča. Odpravite vaše pošiljke pravočasno. Včeraj so bile naše cene:
V JUGOSLAVIJO:	V ITALIJO:
Za $ 2.55.................... 100 Din Za $ 6.50.................... 100 Lir
Za $ 5.00.................... 200 Din Za $ 12.25.................... 200 Lir
Za $ 7.20.................... 300 Din Za $ 30.00.................... 500 Lir
Za $10 00 ................ 420 Din Za $ 57.00....................1000 Lir
Za $11 65 ................. 500 Din Za $112.50....................2000 Lir
Za $23.00....................1000 Din Za $167.50....................3000 Lir
Pri večjih svotah poseben popust.
ZA IZPLAČILA V DOLARJIH:
Za $5.00 pošljite............$5.75 — Za $10.00 pošijte............$10.85
Za $25.00 pošljite......'......$26.00
Vsa pisma pošijlte na:
JOHN JERIČU
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Nesreča
Na Rezani pri Gomilskem je padel pod težko naložen voz 45 letni posestnik Vinko Topolovšek. Kolo je šlo čezenj in Topolovšek je dobil pri tem hude notranje poškodbe.
Pod tujim imenom
V	zagrebški bolnici za kužne bolezni je nedavno podlegel bolezni pegavcu neki bolnik, ki je zapustil dokumente na ime Josipa Miklav-čiča, pristojenega v Veliki Gaber v litijskem okraju. Ko se je v bolnišnica obrnila na domovinsko občino, je dobila odgovor, da je nemogoče, da bi Josip Miklavčič umrl v Zagrebu, ker živi na svojem domu čil in zdrav. Miklavčič je ugotovil, da mu je nekdo u-kradel dokumente in sedaj zagrebška policija poizveduje kdo bi bil neznanec ki si je prilastil tuje ime.
-o-
Obsojeni
Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil 23 letnega posestni-kovega sina Ivana Skrinjarja na 6 mesecev strogega zapora in njegova dfTa pajdaša, ki sta mu pomagala, pri kraji kokoši dvanajstim posestnikom, v raznih vaseh v Prek-murju, na 4 mesece strogega zapora.	*
•-o-
Velik cerkveni rop
Boka Kotorska ne pomni zločina, kakoršen se je pred kratkim izvršil v slovečem samostanu Savini. Neznani zločinci so se ponoči splazili v samostan in odnesli mnogo zlatega nakita z desnico kipa Matere božje vred ter več starih srbskih ikon. Ukradene stvari predstavljajo vrednost nad" poldrugi milijon dinarjev. Zločina sta osumljena dva potepuha, ki so ju že zaprli.
-o-
Na smrtni postelji se poročila
V	Petrovgradu, v Srbiji, je živela Katarina Kišova sedem let v divjem zakonu in ima že tudi 7 letno hčerko. Najbrže po pomoti je neke noči izpila strup in bila takoj pripeljana v bolnišnico. Ker je slutila da se ji bliža zadnja ura, je želela, da bi se poročila. Poroka je bila ganljiva. Nevesta je bila smrtno bleda, svat je so jokali. — Štiri ure po poroki je izdihnila.
I i I
i g
I S S 9
I
OR. J. L
ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenoni telefon: La Grange 3966
Uradni telefon: Canal 4918
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
(Nadaljevanje s 2. str.)
dolgimi lasmi. Stopila sem v damski. salon in prosim, da mi porežejo lase. Ne znam hrvatsko, toda bilo je tako: Komaj sem vstopila, pride mlad moški: Poljubljam ruke! Sta izvolite milostivica? — Prosim porežite mi lase. — On me gleda — šta, šta? — Molim lepo, ošišaj njoj koso, — reče drugi gospod. Jaz molčim in gledam. Zopet pride drugi gospod: — Molim, očete da vas ošišam? Ja ču vam lepo pošišati vašo koso. — Mene je že bilo malo sram, ker nisem vedela kaj pomeni šišati, vendar vprašam, če znajo lepo lase po-rezati in če dela tukaj kaka ženska. — Da, da, moja žena vama lako dade trajnu ondulaciju, ali ošišati vas ču j a. — Dobro, samo šišajte, meni je vroče, mu rečem. — On prinese škarje in mi prav lepo poreže lase. "Trajnu ondulaciju", (permanent waves) je pa dala njegova žena.
—	Ko je bilo gotovo, sem šla k gospej Poharjevi, ki je sestra Mrs. Dular, kjer me je tudi čakala in ko vstopim rečem: Evo me. Pošišal mi je koso. — Ker smo bile lepe in moderne, ajdi na Maksimir in Tuškanac tržnico in z vzpenjačo smo se potegnile tudi na vrh stolpa Kraljeve cerkve, odkoder smo z balkona gledale lahko po celem Zagrebu. Tudi molile smo v tej velikanski cerkvi. — Od tam smo šle v fine kavarne in restavrante. Tudi smo jedle svabčiče, pečenega janca na žerjavici in pečenega odojka. — Oh ta špraha! Jaz sem se le smijala, toda Any je bila huda na ta jezik, ker ga nismo dobro razumele. — Obiskale smo še nekaj poznanih, prenočile pa v hotelu Astoria, v prav elegantni sobi z dvema posteljama in kopalnico, kar je stalo 90 dinarjev (dva dolarja).
—	En dolar je bil povprečno 4£ dinarjev. — Ob večerih so kavarne zelo obiskane. In ta eleganca. Oficirji, doktorji, bogati trgovci, itd., njihove dame, žene; vsi večinoma v večernih gala oblekah. Godbe je dovolj in svet se zabava v teh mestih naravnost fino.
Ko smo odpotovale iz Zagreba je dež curkoma lil, zato smo se z avtom odpeljale na kolodvor, odkoder smo se peljale z vlakom v Trbovlje. — Drum, drum, drum. — Hudič Trbovlje trese. In res, treskalo je in grmelo, da je bilo kaj.Obiskale smo nekaj znancev in nazadnje prenočile pri obitelji Fr. Šetinc, ki ■je trgovec in ki nam je dobro postregel tako z dobro kapljico, kakor tudi z okusnim prigrizkom; je namreč zelo dober ku-jhar in nam je pripravil pečeno kokoš, volovski jezik, gobe s smetano, itd. — Trbovlje ima hribček z imenom Terezin hrib in premogokop ter grozne strmine. Zrak je tam zdrav in voda dobra. Lepa bolnišnica, cerkev in šola, so ponos za mesto Trbovlje. (Dalj.e prihodnjič.)
PIJTE 1 SLOVEČE
MOMRCI PIVO—^—
na vaših partijah, društvenih veselicah in piknikih, katerega vam pripelje
VAŠ ROJAK
JOHN KOCHEVAR '
West Side Distributor of MONARCH BEER
2215 West 23rd St. Tel. CANal 6177 Chicago, 111.
VELIKO
Blainiko¥o PRATIKO
ZA LETO 1938
Smo ravno prejeli.
•
Kakor vsako leto je tudi letošnja zelo zanimiva. Krasi jo več slik. Naročite jo takoj, dokler ne poide. S poštnino stane
25 centov
Naroča se od:
KNJIGARNA
AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Družinska
ZA LETO 1938 je dospela.
Zanimiva je kakor vsako lelo. Ima 16 strani krasnih slik. Posebno zanimive so slike o pogrebu pok. nadškofa prevztf. Dr. Jegliča. Pratika stane s poštnino samo
25 centov
Naroča se od:
Knjigarna AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Rd., Chicago, 111.

AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 19. novembra 1937.^
<6-
	
"Dus	sicci
	
8
ROMAN
Spia«Ia B. Orczy Prevedel Pauluf
XI.
"NA VEŠALA Z NJIMA -!"
Pozno v noč so trajale tistega dne sodne razprave, devet je že bila ura, ko sta Deroulede in Julietta stopila iz sodne palače.
Preprost podeželski voz je stal pred, vrati, da ju zapelje v luksemburško ječo. Tema je bila, gosta megla je ležala po ulicah in pršelo je. Le tu pa tam so brlele samotne, zakajene petrolejske svetiljke, obešene na lesenih stebrih s poprečnim tramom. Sumljivo so bile podobne veša-lom.
Sodno palačo je oblegala razsajajoča, podivjana drhal. Popili so vse zaloge žganja, kolikor so ga našli po bližnjih gostilnah in točilnicah in nato so čakali, vkljub dežju in mokri megli, pijani in pobesneli, da se maščujejo nad človekom, ki so ga do tistega dne oboževali, ki so ga pa sedaj smrtno sovražili.
Razpaljene množice so na vsak način hotele iztrgati straži ujetnika in ga obesiti na enem izmed svetilniških drogov. To je bila njihova pravica. Niso jih zaman učili voditelji revolucije, da je ljudstvo najvišja oblast v državi —.
In z vso resnobo in odločnostjo so se pripravljali na svoj maščevalni posel.
Nekdo je prav nasproti vratom sodne palače zbil s stebra svetiljko in obesil na poprečni drog primerno dolgo vrv z zanko na koncu. In krog teh zasilnih vislic so čepele ženske, mokre do kože od drobnega dežja, z razmrščenimi lasmi, z blaznimi očmi. In zdaj pa zdaj je katera s krutim zadovoljstvom popravljala vrv za "ljubljenca pariškega ljudstva" —. Drugi pa so nemirno hiteli sem in tja, ščuvali in hujskali drug dragega in skrbno pazili, da bi jim ne ušel njihov plen.
Kako so ga sovražili, svojega prejšnjega ljubljenca!
Državljan Lenoir je bil najhujši. Njegova orjaška plečata postava je segala čez-vse druge, njegov hreščeči, hripavi glas je prevpil kričavo množico, izpodba-dal moške, hujskal ženske, netil sovraštvo in podžigal vnemo. Zdelo se je kot bi si bil naravnost stavil namen, da hoče izzvati pobesnelo množico k maščevalnemu zločinu zoper Derouleda in Julietto.
Ko se je Deroulede pojavil na vratih, so ga koj spoznali. Luč pred vhodom je razločno osvetljevala njegov obraz.
Besni kriki so zadoneli, sto in sto rok se je dvignilo, vse je planilo proti vratom. Zdelo se je, da ga hočejo na kosce raztrgati.
Deroulede se je stresel, kot bi ga bila prešinila mrzla mokra megla, pa mirno je stopil v voz. Trdo za njim je prišla Julietta.
Oddelek narodne garde je obdal ujetnika. Santerre, njihov načelnik, jim je osebno poveljeval.
Mnogo posla je imel, da je zadržal raz-srjeno drhal. Vojakom je zapovedal, naj brezobzirno rabijo bajonet in boben je moral neprestano peti, da ne bi Deroulede nagovoril ljudstvo.
Pa Deroulede ni mislil na to. Brigal se je le za Julietto. Poleg nje je sedel in s
svojim plaščem jo je ogrnil, da bi se ne prehladila v hladni, mokri noči.
Voz se je premaknil.
Četa gardistov s Santerrjem na čelu je delala pot, druga četa pa je ob straneh odbijala napade pobesnelih ljudi z nasajenimi bajoneti.
Dokler so bili ob palači, je še šlo. Trdo ob steni so vozili in vsaj na eni strani so bili zavarovani.
Toda treba je bilo zaviti na prosto, proti luksemburškim ječam. To je bila težavna naloga, ki je niti Santerre skoraj ni bil kos. Pariško ljudstvo se ni leta in leta zastonj učilo, da je njegova volja vsemogočna. Niso se hoteli umakniti peščici vojakov.
Kakor razburkano morje so valovele in pljuskale krog voza do skrajnosti razpaljene strasti pariškega moba. "Na vešala! Na svetiljke z izdajalci domovine!" je u-glašujoče donelo od vseh strani. Prekriča-li so boben, lotili so se celo vojakov. Vsak hip se je zdelo, da bodo predrli vrsto bajonetov, potegnili ujetnika z voza ter ju pomandrali v tla.
Santerre je vpil, da je bil že ves hripav. Poslal je gardista po ojačenje v najbližjo vojašnico. Toda kedaj bo ojačenje dospelo ! Medtem se je utegnila nesreča zgoditi —.
Najrajši bi bil seve pustil ljudem njihovo voljo, pa dobil je povelje, da mora obsojenca živa prepeljati v luksemburške ječe. In povelje je bilo povelje, treba ga je bilo izvršiti, tudi v tistih dneh krvave in nebrzdane revolucije —.
Santerre je obupoval. Če ne pride pomoč o pravem času, potem —.
Tedaj se je nekdo spoštljivo dotaknil njegove roke.
Za njim je stal gardist. Ni bil iz njegove čete. Listič papirja je držal v roki.
"Tole vam pošilja državljan Merlin!" je hlastno šepnil. "Opazoval je pri oknu nemir in dejal, da ne smete izgubiti nobenega trenutka."
Santerre je stopil k vozovi svetiljki, strgal ovitek in naglo prebral naročilo.
Obraz se mu je zasvetil v največjem zadovoljstvu.	-i
"Dva moža imate seboj?" je vprašal gardista.
"Da, državljan! In vi mi daste še dva."
"Odvedli bodete ujetnike v tempeljsko •ečo?"
"Da! — Državljan Merlin mi je dal podrobna naročila. Popeljite voz nekoliko nazaj, tako zapoveduje, tjale ob stebričje sodne palače. Ujetnika naj izstopita in izročili ju bodete v moje varstvo. Med tem pa čakate tukaj in vaši ljudje naj branijo voz dokler le morejo. Merlin je poslal po ojačenja. Ko pridejo, odpeljite prazni voz kot bi hoteli spraviti jetnike v luksemburško ječo. Medtem pa ju bomo mi mir-\o lahko odvedli v tempeljsko ječo."
Mož je govoril hlastno in zapovedujoče in Santerre ga je le prerad ubogal. Zadovoljen je bil, da bo rešen odgovornosti.
Potegnili so voz nazaj k palači in ujetnika sta morala stopiti pod stebričje. Trda tema je bila med stebrovjem, nihče ni opazil, kaj se godi.
(Dalje prih.)'.
POZOR!
Na svetu so nastale zopet zelo napete razmere. Ali vi sledite tem raameram ? Zgleda, da bo vsak čas lahko nastala splošna svetovna vojna. Naš list "AM.
m^^mmmmamBammmB^amammmmm SLOVENEC" prinaša o vseh svetovnih
dogodkih točna in zanesljiva poročila. Poleg teh vse vrste poučne članke in razne razprave. Posebno zanimiv je v listu roman. Iz domovine in iz slovenskih naselbin po Ameriki prinaša vse razne dogodke in novice. Veliko važnih dogodkov gre mimo vas, če ne citate dnevno našega lista. Jesenski in zimski večeri so tukaj. Naročite si list "Amer. Slovenec" in krajšajte si z čitanjem istega dolgočasne zintske večere. List stane na leto $5.00, za Chicago in inozemstvo $6.00 in za pol leta $2.50, za Chicago in inozemstvo $3.00. Naročnino pošljite na: UPRAVO "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois.
Iveri.
(Dalje)
Tu je vse bistvo. Tu je, da trdim, da svobodomiselc ni piš ne miš, ker hodi okoli vere na osebnega Boga, zakona z eksekutivo, kakor mačka okoli vrele kaše.
V zvezi s predstoječim je nekaj, kar ravno najdem o Masaryku.
Msgr. O. Zlamal v Cleve-landu, O. pripoveduje: "The Czecho-slovak General Me-dek, who married one of Ma-i saryk's granddaughters, told me of an episode that occurred in the later years of Ma-saryk's life. It happened at Lany. The President was a-musing himself in the company of children when one of his granddaughters inadvertently made a slurring remark about a certain passage in Sa cred Scripture. Masaryk took her by the hand and said1: "You must never say that. The Bible is the most sacred book in the world." It is interesting to note that whenever he took leave of anyone he always used the Catholic formula of
farewell: "S Panem Bohem (God be with you)." This form of farewell, so typical of Masaryk,became very popular among his friends."
Vrlo lepa poteza iz življenja velikega moža. Ali bi se moglo iz tega sklepati, da je imel Masaryk vero na osebnega Boga? Pozitivni dokaz je zakopan v srcu in zdaj v grobu. Mi katoličani vemo le vrlo pozitivno, da sta se "S Panem Bohem" o tem pomenila, in tako se bo tudi vsak svobodomiselc moral pomeniti z osebnim Panem Bohem, pomenka s kakim "utripom večnosti, vsega vesoljstva" pa ne more biti, in s tem pade tudi vsa svobodomiselna vzgoja mladine v vodo.
V Ljubljani je bila razstava slovenskega tiska. Baje je bila zelo zanimiva. Popolnega med ljudmi ni ničesar, umevno to-raj, da res morda ni. bila popolna. Zbrati vse podrobnosti, ni lahka naloga. Kritizirajo, da tega in tega ni bilo. Tudi kritika ne škoduje, morda bo prihodnjič, česar zdaj ni bilo.
[ POZOR! I
ijSplošne volitvFj
Za ime novega lista-mesečnika
Akcija za ustanovitev novega lista mesečnika se bliža | | svojemu uresničenju. Kakor zgleda, iz sedanjega zanima- | | nja pride list kmalu v življenje.
Izbrati je treba primerno in praktično ime. Ime naj mu izberejo njegovi ustanovni naročniki. Za j te se smatrajo vsi, ki se bodo priglasili še te dni.
Zato hitite vsi, ki se za to akcijo zanimate. Pridružite se, da bote krstni boter novemu listu. Vsi dosedanji usta-novniki in naročniki mu bodo kumovali in ga krstili s svojim glasovanjem.
Svoje mnenje in svoj glas lahko pošljete v pismu, ali pa potom navadne dopisnice. Najbolje pa je, če kar spodaj poleg imena, katero se vam najbolj dopade, naredite križec, spodaj se podpišite, potem glasovnico izrežite, jo denite v | kuverto in jo pošljite na Upravo "Amer. Slovenca" in vse bo v redu.
m* Volitve se bodo vršile TRI TEDNE, to je od
3. do 25. novembra
•
Samo v tem času prejeti glasovi bodo šteli in se upoštevali. Vsak pa lahko sugestira tudi svoje novo ime, ali pa glasuje za eno izmed predlaganih imen.
■GLASOVNICA-
UPRAVA "AMER. SLOVENCA" 1849 W. Cermak Rd., Chicago. 111.
Cenjeni:— Podpisani glasujem za ime, pri katerem sem spodaj na glasovnici napravil križ.
S spoštovanjem,
Podpis
PREDLAGANA IMENA:	
"SLOVENSKI PIJONIR" - ime predlagal Č. g Jacob Cerne, župnik v West Allisu, Wis.	•
"NOVI SVET" — predlagal č. g. Jurij Trunk, župnik v Leadvillu, Colo.	
"NAŠE ŽIVLJENJE" - predlagal č. g. M. J. Butala, Waukegan, 111.	
"SLOVENSKA STRAŽA" -predlagal č. g. Francis Mažir, župnik v Sigelu, 111-	
"BRANIK" — predlagal č. g- A. P. Podgoršek, župnik v Ellinwoodu	
"SLOVENSKO DELO" - predlagal i g. Roman Ho- mer, OSB. misijonar v Ogeniji	
"NAŠI SLOVENCI" - predlagal č. g. Ralph Urajnar, OCM, v Carey.	
"NAŠA SLOVENSKA DOBA" - predlagal Č. g. Edw. Gabrcnja, župnik v New Yorku.	
"AMERIŠKI ZAPISKI" - predlagal veleč. g. Msgr. Dr. J. L- Zaplotnik v Lindsayu	
"SVET IN DOM" — predlagal g. John Kramarič, Joliet, 111.	
Včasih pa je kritika malenkostna. Ena, dve številki . . brez vsakega širšelga pomena ... pa ni bilo razstavljeno!! To gre predaleč. Dobro, če bi bilo, če pa ni bilo, pa tudi dobro.
Po polomu na Koroškem je bilo, ko nismo vedeli, ne kam, ne kaj. Skovali smo "Glas Pravice". Menda tri številke, potem so nas zadavili. Bi morda bilo najmanj zanimivo za. tisto strašno dobo. če pa ni bilo na razstavi, se pa svet ne bo podrl.
■K
Sami junaki. Slovenci in Slovani morda niso najslabši vojaki. Vsi pa ne bodo junaki, kakor radi sami poročajo. Vsak lisjak pač svoj rep hvali tam na fronti v Madridu, kjer so bili še drugi junaki, taki namreč, ki so streljali nune in stare fajmoštre. Vse pride na vrsto.
Še junaki. Za Madrid se je priglasil tudi Frederik Lord. Doma je iz Wisconsina, bil je majoi? v rez. in služil v svetovni vojski. Od novembra 1936 do maja 1937 je služil v avijatiki. Ti dobijo $1500 mesečno in še "krvno" plačilo, ako sestrelijo nasprotnika. Ta možakar trdi, da je sestrelil 13 "fašističnih" nasprotnikov. Kapetan John E. Kelly, ki ni katoličan, pa pravi: "His companions in the mercenary adventure report that he served two weeks made only two flights, carefully avoiding the Nationalist lines and that his plane was a commercial model unarmed." Zdaj dela tu propagando in se hudo postavlja.
Zopet eden. Veselo je in
manj veselo. "Et tu, Brute —• Ti tudi, moj ljubljenec.." tako je zastokal veliki Cezar, ko videl bodalo v rokah ljubljenca. Ni ga tako zaskelela smrtna rana, bolj mu je pretrgalo srce, da se je postavil zoper njega tudi — sin.
Slovenci imamo Kocbeka, katoliški Slovenci namreč, Baski, enako katoliški Baski,imajo Sarasola.Jrci imajo, Francozi, katoliški Angleži...in zdaj tudi katoliški Nemci, in še celo kneza ali princa imajo Huberta in Loewensteina. Skupno imamo tega katoliškega princa vsi katoličani, ampak malo bo naš, ves pa je tistih, ki v Madridu in radi Madrida povsod stiskajo pesti. Pri pravih katoličanih je to manj veselo, tem bolj veselo pa j.e za madridske nekato-ličane m "katoličane", in oči-vidno je tudi g. Molek zelo vesel.
Ko je veljalo: "Germania docet — od Nemcev se je treba učiti" in so bili nemški katoličani na vrhuncu, so Loe-wensteini igrali važno vlogo. En Loewenstein je prišel sem v Ameriko, in je leto dni naprej »povedal, kakšno gonjo namerava uprizoriti Hitler zoper katolike, in točno se je tako tudi zgodilo. Zdaj je prišel sem Hubert zu Loewenstein in ta princ priporoča a-merikanskim katolikom, naj podpirajo madridske lojaliste, toraj svoje lastne mesarje. AU ve ta princ, kaj pravi nemški pregovor, ki veli: "Nur die groessten Kaelber, weahlen sich ihre Metzger selber" ? Et tu, Brute — ti tudi, moj sin.
(Konec prihodnjič)
Jaz predlagam ime:
ZAHVALA
Strabane, Pa.
Dolžnost naju veže, da se zahvaliva najinim prijateljem in znancem, ki so nama za 30. oktobra priredili tako lep "Suprajz party" za najino 25 letnico zakonskega življenja.
Od hiše naju ta dan ni bilo ravno težko spraviti, ker itak greva vsako soboto kaj kupovat. Moj mož je bil namenjen, da gre v Washington, in žena mojega sina, Frances Koklich, je dejala, da gre tudi tja nekaj pohištva nakupit, ter me je pregovorila, da sem še jaz šla z njo, češ, da bolj poznam pohištvo kakor ona. Tcda izbirali smo in izbirali, a nič se ji ni dopadlo, in tako smo se odpeljali zopet proti domu. Tamkaj se mi je takoj čudno zdelo, da ni bilo ključa nikjer in vrata so bila odprta. Ko pa vgt|opimo in prižgem luč, nam pa sadoni od vseh štreni "Surprajz! Bog vas živi še 25 let!" Tako sva bila presenečena, da nisva vedela, kaj bi storila. Ko se ozremo o-krog, vidimo polno hišo prijateljev, mize pa bogato obložene. Bil je tam tudi velik šopek cvetlic in velik kejk z napisom 25 letnice; celo venec so mi položile na glavo, ki ga je spletla Mrs. Rozi Peternel. Razvila se je nato prijetna zabava, h kateri je pripomogel zlasti še muzikant Johan Bole, da je bilo vse veselo in smo se ločili šele pjzno v jutro.
Nikdar nisva mislila, da imava toliko prijateljev, in zato izrekava naj iskrene jšo zahvalo vsem za udeležbo in za lep dar. Posebej pa hvala ženskam, ki so se najbolj trudile, da so tako lepo vse uredile, namreč Mrs. Alojzija Kocjan, Mrs. Mary Tomšič, Mrs. Mirni Pavčič, Mrs. Rozi Peternel.
Hvala lepa tistim, ki ste darovali, in sicer sledeči: Mrs. Frances Mesojedec, Mr. & Mrs. Jos. Koklič, Jr., Mr. & Mrs. Toni Lesnikar, Mr. & Mrs. John Pušnik, Mr. & Mrs. Johan Kosmač, Mrs. & Miss Frances Okleščan,Mr. & Mrs. Louis Potočafr, Mr. & Mrs. Ja-
kob Martiričič, Mr.! & Mrs. John Tomšič, Mr. & Mrs. Frank Cešn(ik, Mr. & Mrs. Matija Bele,Mr. & Mrs. Frank Krai, Mr. & Mrs. Martin Ku-lovec, Mr. & Mrs. Jos. Progar, Mr. & Mrs. Johan Koklič, Mr. & Mrs. Avgust Okleščan, Mr. & Mrs. Toni Baje, Mr. & Mrs. Lovrenc Jereb, Miss Annie Kmet, Mr. Toni Bevc, Sr. Mr. & Mrs. Toni Bevc, Jr., Mr. & Mrs. Frank Glažar, Mr. & Mrs. Tony Toplišek, Mrs. Frances Mohorič, Mr. & Mrs. Toni Progar, Mrs. Ivana Sed-mak, Mr. & Mrs. Frank Kau-šek, Mr. & Mrs. Frank Novak, Mr. & Mrs. Jože Verček, Mr. & Mrs. Frank Sekinc, Mr. & Mrs. John Cvetp, Mr-& Mrs. John Urbančič, Mr. & Mrs. Frank Zele, Mr. & Mrs. Bob Kocjan, Mr. & Mrs-John Germovšek, Mr. & Mrs-Anton Kiren, Mr. & Mrs. Anton Progar, Mr. & Mrs. Jože Bostjančič, Mr. & Mrs. Tony Mavrič, Mr. Jože Može, Mrs-Tilly Progar, Mrs. Frances Frank, Mr. & Mrs. Vincent Peternel.
Hvala tudi Jakobu Pavčiču in Johnu Pušniku, ki sta lep0 stregla s pijačo, ter Johnu Kokliču za lepi govor, ki nama je napravil. Dalje hvala Mrs. Rozi Kral za njene številne poti in za trpljenja ki ga je žrtvovala za naju-
Vsem darovalcem in udeležencem se še enkrat skupa^ lepo zahvaliva, bodisi, da ste darovali v pecivu, ali v pija^1 ali v denarju; kupili ste nama za spomin lep naslonjač, d® bova na stara leta počivala v njem. Hvala Mrs. Ignac Ton1' šič, ki je darovala lep kejk 2 napisom 25 letnice, in hvala tudi vam, ki ste izbrale in pile tako lep dar, namreC Mrs. Alojzija Koc'janj, Mary Tomšič,^ in Mrs. Anton1'
ja Šekinc. Ako sem ime 0
' 0"
po pomoti izpustila, naj nu prosti. Z mojim soprogom I,e bova nikdar pozabila na do konca najinega življenj1
ostanete v naših srcih m
ob
priliki sva pripravljena
va111
vse povrniti. Ostaneva prijatelja.	(Ogl-)
Joseph in Mary Kokl»c