PELODNA ANALIZA VZORCEV MEDU V SLOVENIJI - LIPOV MED
Romana RUTAR, Marinka KREGAR - Kmetijski inštitut Slovenije
UVOD
V	okviru uredbe, ki sva ju omenili že v prispevku, objavljenem v februarski številki Slovenskega čebelarja, smo lani med 284 vzorci medu slovenskih čebelarjev opravili tudi pelodno analizo vzorcev lipovega medu. Ta skupina je bila s 26 vzorci najmanjša, saj je obsegala le nekaj več kot 9 % vseh analiziranih vzorcev.
Vzorci lipovega medu so bili pred analizami deklarirani zelo različno: 19 vzorcev je bilo označenih kot lipov med (pri teh so analize pokazale, da en vzorec ni bil pravilno označen), štirje kot mešani lipov-kostanjev med, eden kot cvetlični med, trije vzorci pa so bili brez vsake oznake.
REZULTATI
Pašni okoliši
Od 26 vzorcev medu je bilo 22 vzorcev opremljenih s podatkom o pašnem okolišu, to pa je posredovalo podatek o spektru cvetnega prahu posameznega fito-
geografskega območja. Največ vzorcev, kar devet, jih je bilo s submediteranskega območja (Deskle, Pliskavica, Goriška brda, Sežana ...), pet s predalpskega (Golo Brdo, celjski okoliš, Logatec ...), štirje s subpanonskega (Murska Sobota, Miklavž na Dravskem polju ...), trije s preddinarskega (Rodine, Semič ...) in eden z obrobja alpskega sveta (Slatna pod Dobrčo). Meje fitogeograf-skih območij so povzete po Mali flori Slovenije: Ključ za določanje praprotnic in semenk (Tehniška založba Slovenije, 1999).
V	vzorcih s submediteranskega fitogeografskega območja se je najpogosteje pojavljal cvetni prah robinije, kobulnic, vrbe in vinske trte. V vzorcih s predalpskega območja je bil najpogostejši cvetni prah bele detelje, kobulnic in križnic. Za subpanonsko območje je bila značilna navzočnost cvetnega prahu križnic, bele detelje, rožnic in vrbe. V vseh vzorcih s preddinarskega območja (imeli smo samo vzorce iz Bele krajine) je bil zaznaven cvetni prah oslada, kostanja in vrbe, pogosto pa smo zasledili še cvetni prah bele detelje, nokote, križnic in vinske trte.
Cvetni prah
V	tuji literaturi zasledimo, da lipov med po nekaterih virih lahko določa 5—10 %, po drugih pa 20—30 % cvetnega prahu lipe. Naše ugotovitve so ob upoštevanju rezultatov senzorične analize in elektrokonduk-tivnosti pokazale, da je ta delež lahko že precej manjši. Delež cvetnega prahu lipe je bil samo v enem vzorcu razmeroma visok, tj. 29 %, v vseh preostalih 25 vzorcih pa je dosegal manj kot 8 %. Med temi je osem vzorcev vsebovalo samo 1 % cvetnega prahu lipe, trije vzorci pa so ga imeli celo manj kot 1 % (grafikon 1).
Vsebnost cvetnega prahu lipe v vzorcih lipovega medu
73%
Grafikon I
Cvetni prah lipe (slika 1) se ni nikoli pojavil kot vodilni cvetni prah, torej kot pelod, katerega delež je več kot 45 %. To vlogo je pri vseh vzorcih, razen pri enem, prevzel cvetni prah pravega kostanja, katerega delež je bil od 55 % do 99 % (slika 1).
Spremljajoči cvetni prah, to je pelod, katerega delež dosega od 16-45 %, se je pojavljal le v treh vzorcih. V enem vzorcu je bil to cvetni prah lipe (29 %), v drugem cvetni prah slive (34 %) in divjega kostanja (16 %), v tretjem pa cvetni prah spominčice (33 %). Pri preostalih 23 vzorcih nismo našli spremljajočega cvetnega prahu.
V	vseh vzorcih se je pojavil posamični cvetni prah, to je pelod, katerega delež je manjši od 3 %. V posameznih vzorcih smo našli cvetni prah tudi do 13 različnih rastlinskih vrst, rodov ali družin.
Zastopanost cvetnega prahu rastlin, ki so prispevale nektar v lipovem medu, je prikazan v grafikonu 2, Iz grafikona je razviden delež vzorcev, v katerih se je cvetni prah različnih rastlinskih vrst, rodov ali družin pojav-
ljal v okviru meja posameznih skupin, ki so podane v legendi. Poleg prikazanih vrst cvetnega prahu se je v vzorcih pojavljal tudi cvetni prah drugih rastlinskih vrst ali skupin, vendar je bil njihov delež vedno manjši od 1 %. To velja npr. za cvetni prah drena, zlatičevk, krhlike, nokote, gadovca, jablane ali hruške, vresovk ...
Zastopanost posameznih vrst cvetnega prahu v vzorcih lipovega medu
Thalictrum (talin) Scrophulariaceae (dmobinovke) Ijliaceue (lilije v kc) Ugustrum (kalina) Lamaceae (ustnaticc) Medeni helix (brSljan) Astcraceae (nebmovke) Ailanthus (pajesen) Vttis (vnuka trta) Rubus (robida) Robmia (robmija) Prunus tip (tip slive) Loranthus (ohmel|e) Fragaria (jagodnjak) Brass icaceae (krrinice) Apiaceae (kobulnice) Trifolium pnticmc (ima detelja) Filipcndula (oslad) Accr (javor) Trifolium rcpens (bela detelja) Salix (vrha) Aesculus hipp, (divji kostanj) Tilia (lipa) Myosotis (spotnnf ica) Castanea sativa (pravi kostanj)
16-45
a ' iv.
[) i -
Dele* vzorcev (%)
Grafikon 2
V vseh vzorcih, razen v treh, se je pojavil tudi cvetni prah rastlin, ki ne izločajo nektarja. Tovrstni cvetni prah so prispevale trave, trpotec, kislica, krčnica (šentjanževka), breza, hrast, leska, jelša, topol ...
V vseh vzorcih, razen v dveh, so se v manjšem obsegu v obliki spor in hif gliv ter alg pojavljali tudi elementi mane.
POVZETEK
Vsi vzorci lipovega medu so vsebovali cvetni prah lipe in cvetni prah pravega kostanja. Delež cvetnega
prahu lipe v vzorcih je bil od manj kot 1 % do 30 %, cvetnega prahu pravega kostanja pa je bil le v enem primeru 3 %, v vseh preostalih pa od 55—99 %• Na podlagi tega lahko sklenemo, da samo na podlagi rezultata pelodne analize ni mogoče z zanesljivostjo določiti vrste medu, saj bi ob upoštevanju meril za lipov med kot takega označili le pet vzorcev, ki so vsebovali več kot 5 % cvetnega prahu lipe. Rezultati lanskih analiz vzorcev kažejo, da je lastnosti lipovega medu značilno določalo že tudi manj kot 1 % cvetnega prahu lipe.