dar brtn v m ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za Četrt leta 90 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 18. aprila 1866. Gospodarske stvari. recelj je dolg 3/4 palca. To jabelko ima zelenkasto rumeno barvo. solnčna stran je rdeca ali saj rdeče-pi- Gospodarske skušnje. sana. * Kako obraniti, da turšice na polji vrane ne poberó? — Da se turšica v već krajih ne razšir- leta 1847 dali dve zvezdi Mesa je rumenkasto-belega, sočnatega, prijetno dišečega pa precej rahlega. Vleží se že o vseh Svetih, Ljubljani so mu ,.Cesar pa čaka do Svečnice in še dalje. in Jahn J«Je tako, kakor se imela pravi da so vrane, ktere po posajenem turšičnem semenu tako prežé, da na niivi s turšico obsejani cele lehe ostanejo. To zeló krive požrešne Aleksander" je med debelimi jabelki eden izmed naj- lepših in najboljših. Tudi Lukas in Rohnal, slavna nemška sadjorejca, mu slavo pojeta, in ga priporočata pa se prav lahko obrani, in sicer s tem, da gospodar pridno saditi. Ravno tako so ga priporočali sadjorejski shodi na Nemškem in pa mednarodni sadjorejski shod redko na slovenskem, ven- seme pred setvijo ali s kakim dušečim oijem priliko, lavorovim ali trpentinovim dobro pomoči, namurski. To jabelko je m A tt • A « ft A A • • fl A ^ ^ _ ^ __1/ _ lr V se ali pa s kako razjedljivo kislino. kuprovega vitrijola (to je, ce se Tudi voda dar ga ima vrli sadjorejec, vin za vse dobro vneti go-funt kupro- spod Ferdinand Schmidt v Šiški, kteri mi je že toliko- vega vitrijola (Kupfervitriol) razstopi v kakih 3 bokalih krat s ^cepiči postregel, da me hvaležnost priganja se vode) je prav dobra. tej vodi naj se bokal tur- šičnega zrnja najmanj kake 3 dní namaka. To brani, broto. da semena ne pozobljejo požrešni tiči in mrčesi ne na-padajo, pripomore pa tudi, da poprej kali in spešneje raste; toda tako namočeno seme se mora brž saditi "i»" o pwouv^ci j ua ujo uvoicůuuoi jjiigauja, oc mu tukaj očitno zahvaliti za njegovo postrežnost in do- (Dal. prih.) Trgovske stvari. * Slaba cena vinu na Francozkem. Naši in o toplem vremenu v vlažno zemljo položiti. * Petrolej preganja zemeljske bolhe. — gospodarji tožijo, da ne morejo prodati svojega vina Da se je petrolejů za svečavo na vse kraje pot odprla, čeravno je dobro in dober kup. Tako tožijo pa tudi po ; je ) * OUUJ" o v V.V.CA V KJJ VOĆU ViUOtViLI UC^iCIđU, pUOCUUU Uđ riflUVUflaoui, 1£J ampak tudi zoper pokončevanje bolh na polji. Za to rabo vozijo leto in dan največ vina v ptuje kraje izmed vseh se vlije v škropilnico polno vode ena žlica petroleja, evropejskih dežel. Trgovska pisma pišejo, da se prose dobro pomeša, da se z vodó petrolejini smrad zveže. daja zdaj na Francozkem (po naši meri) vedro do- vsakemu znano rabi se samo za svečavo, vseh vinskih deželah, posebno na Francozkem kjer Ako se s tako vodo rastline škropé, kterih so se bolhe "v ~ v ' * V.WVWMV MU4 v^/v^ VVA * " vvr t) F © ^ Y1UA ^ V/ KJ ^UlU« y IU 11«J KJ KJ 1J V» £ CM J/V JL J Q> j poprijele, kmali preidejo. Kmetovavci poskusite; sku- posódo vred, — tedaj cenejše kakor pri nas vina po gold. in najboljega po 12 gold. s snja ni draga! } kjer * Suho kislo zel je rabi se zdaj na ladijah (barkab), v več zavodih (inštitutih) in mnogih družinah tv/> 00 v zapadne Evrope, ker jemlje manj prostora in ni tako vinskih let. Na Laškem so přidělali lanskojesen težko kakor presno (frišno) zelje v kadéh. V ta namen toliko vina, da ga zdaj vozijo na Kranjsko in Stajar- je po tolikošni ceni vino brez posode. Vzrok tej nizki ceni je deloma to, da se malo vina povžije pa to B deloma ker imajo še stare zaloge od prejšnjih 5 dobrih se najprej odcedí voda, potem se suši zelje na lesah in rešetih, posiplje se z moko in soljo, in naposled se deneB !■ ■■■I ■■ sko, ko se je poprej hrvaško vino vozilo na Laško. v pec, Kaj delà ažijo na našo trgovino?^ Vzroki kjer se tako posuši, da od 30 funtov friš- zđanji slabi ceni vseh gospodarskih pridelkov niso samo Pri pomanjkanje denarja in obilnost lanskih pridelkov, am- nega kislega zelja ostanejo samo 3 funti suhega. JJ _ _ _ # . . kuhi je treba lonec napolniti z vodo, v kteri se ob pak to tare našo trgovino zeló, da ptujih kupčev ni enem z zabeljo po ure kuha. Dva funta suhega zato y ker Je zelja zaležeta na ladijah toliko kot 13 funtov presnega padel ažijo na srebrni denar do t-r . ' «V • v v«*_ _a__1 Gosp. L. u ali 1% odstotka. Ko je v poprejšnjem času ažijo stal na švajcarski, bavarski 2 _ - 20 do 30 odstotkov, so vreli laški, Hvalevredna jabelka. Spisuje Lovro Pintar. (Dalje.) u (parski), saksonski in pruski trgovci po vsaktero robo v naše cesarstvo, kjer so svoj srebrni denar s tolikim do-bičkom spečali za papirnati naš denar. Zato ne morejo uctoi trgovci prodati ne žita, ne vina, če tudi je oboje dobro in cena zeló zmerna. — Tako smo se re- zdaj naši Cesar Aleksander rusovski (Kaiser Ale- šili enega zla, a padli smo zdaj v drugo, dokler ne xander von Russland). Pravijo, da je to jabelko v prisili manjši pridelek zapadne Evrope, da se zopet Ukrajni na Rusovskem domá. Zato je njegovo drevo vrne nam, kjer zdaj Angleži kupujejo govejo živino ) trdno in močno ter raste tudi v bolj mrzlih krajih in ki jim jo je kuga toliko pomorila. Trirlî X * A Í A ----' - * Ù a « n í o a an A \ r, A mnfili rado rodi. Tudi to pleme se šteje med ramburje in je Vožnja sená iz Amerike v Evropo. Pre- zeló debelo. Muha tega jabelka sedí v globoki jamici, bivalci severne Amerike, odpočivši se od strašne voj- \ 126 ske šali > v ze > pet bolj mislijo na trgo in ker 80 sli- manjka suae, pripravlja) ske klaje v Evropi zavoljo velike pošiljke sená na ladijah roceno občinsko področje ) to je ) da so občine ke dolžne pomagati pri tistih opravilih, ki se ta namen se stisk seno s posebnimi stroji (mašinami) preša čejo splošne državne ravnave (uprave). tako j da 18 kubičnih sená Amerikanci se dj a j U centov tù Opravila, ktera i z r o č uj e da bodo na drobno naŠteta, ker se to ces. vlada občinam, niso t sená že naprej ne more od- vštetimi vsemi stroški) prodavali po 50 kraj carj tedaj veliko cenejše od naše domače ce n e Gosp mozj e ) Čujte tedaj ! Občinsko opravilno področje je dvojno: a) domače lastno, in ki ste prebrisane glave in imate srce za samostojno obcino, delajte in prizadevajte si, da se napravijo, kakor smo v 1. pismu rekli, kolikor mogoče, velike občine! i z r o c e n o. domaće ------, j ' ----------. w»« v občina, držeč se danih državnih in deželnih zakonov to je, v tisto področje. v kterem sme (postav) sama za sebe po svoji volji ravnati in gospodariti, spada sploh vse, kar se najprvo tiče občin- dá v sami občini z njeno lastno skega prida, ter se močjo opraviti in zvršiti. Po tacem posebno semkaj spada: Da smé svobodno gospodariti z obČinskim imet- ? 2. skrbeti, da je clovek in lastnina brez nevarnosti ; 3. skrbeti, da se trdijo obcinske ceste, potje, pro- Národno-gospodarske stvari. Popotnikove opazke. (Dalje.) Pustimo cerkve in gledišča, pa podajmo se k obrt- nikom in trgovcem. Angležka ima po naravi svoji vse to, kar obrtnijo kom (premoženjem) in z obcinskimi rečmí s tori hodi jej° in trgovino zadeva in s tem bogastvo pospešuje ; ni menda zemlje po naravi (natori) sami tako za trgovino stvar-jene in pripravne kakor je Angležka. Otočani so po-in mostovi, ter da se brez nevarnosti in težave vsodi vec ali manj trgovati primorani, in kakor je sila in vozi škode po cestah in vodah , in da se polja varu- in potreba skoro v vsaki zadevi najbolja učiteljica, tako je tudi pri obrtnii in trgovini; vrh tega so britanski 4. skrbeti, da je dober živež na prodaj, in paziti otoci prav na razpotji vsem narodom zapadne Evrope ki vrlo tržijo. Po takem bi morali nehoté Angleži na semnje in trge, posebno pa na mero in vago; skrbeti za zdravje svoje občine ? trgovati in blago prevažati, dasi tudi na pr. na otocih 6. paziti na posle in delavce, ter gledati, da se iz- polnuje zakon za posle; 9 ne bilo nobenih pridelkov. Vendar o tem ni tako. Angležka ima vsega obilo, kar obrtnijo in trgovino 7. skrbeti, da se ne bode dělalo v občini pohujše- stvarja in pospešuje, »u j« , u^uu a.^^.u j----. delavcev, obilo dobre železne rude, obilo dobrega in dajati ženitevske oglasnice, kakor veleva guber- cenega premoga (in ti dve rudi ste ji na večo korist in to je obilo krepkih in izurjenih vanje ; nijska naredba marca 1832. leta, št. 4246 veče vrednosti kot je bilo Spanii vse zlato); primorje skrbeti za uboge in za obcinske dobrotne za- je povsodi za dobre in lepe loke ali ladjostaje pripravno, vode (naprave); 10. paziti na zidanje in ogenj, in skrbeti, da se iz-polnuje zidovanski red, in dajati zidovanske privolitve; 11. imeti po tistih pravilih, ki jih zakon (postava) reke so, dasiravno kratke, pa kterih je zato tudi obilo; globoke in široke tako, da po štiri ure in še dalje v de- (šol) odloČi, neko moč do srednjih ucilnic žuje občina, potem do ljudskih ucilnic, «« se ljudske učilnice napravljajo, vzdržavajo in zakla- želo po njih najveći parobrodi ali barke plavati morejo. Ako vse to pomislimo, se ne bodemo čudili, da je ktere vzdr- trgovina in obrtnija na Angležkem bolja kot drugej, kjer vseh teh pripomočkov ni ali vsaj v taki razmeri in skrbeti, da ne. dajo ? Al poleg tega so še pri Angležih druge okolnosti, kolikor ta dolžnost ne veže učilniških (šolskih) ki so njihovemu napredku bolj ugodne kakor drugim so še patronov, koder »v 12. da ljudi, ki se pravdajo med seboj, poskuša poravnati po možéh, izvoljenih izmed občine ; 13. da sme iz prostih rok na dražbo (licitando) po natancnejem opazovanji videli. Začnimo pri prostih delavcih (rokodelcih) in narodom: to bodemo obrtnikih. Vsak delavec od zadnjega tovarja do prvega ma-prodajati premične reči, in da sme iz prostih rok po Šinskega umetnika služi na Angležkem več kakor v Avstrii. Vsak prost pa marljiv krojašk pomagač (žni- dražbi v zákup (štant) dajati nepremične reči. To je domače lastno opravilstvo občine. darsk ksel) si tukaj zasluži na teden po 10 gld. 9 Država pa iz viših namenov po posameznih občinah delavci pa v fabrikah po 15 boljši 20 ) 25 gold, na teden. nektera opravila krajnega nadzorstva ali rédarstva (po- Kakor sem že rekel, je delavcev tukaj obilo; vendar lcijstva) lahko ljudém. po zakonu izroci posebnim svojim dobre in izurjene roke imajo vselej delà. Nemških delavcev , kakor v obče Nemcev, ki prav po prislovici la Y Vv V y i\ aiwi v \J KJKJKJ JL i w LU vv v J ivi m L c* v ^ v J/4 * W » Državni in po njih deželni zakoni odkazujejo iz- ,,s trebuhom za kruhom" povsodi sreče iščejo, je tukaj 121 mnogo, in rekel bi, da jih najdeš v vsakem kotu, kakor judov. Največ je Šlezvik-Holštajncev, Meklenburčanov, Hanoverancev, Prusov itd., pa v obče se more reči, da kar se množice tiče , je prav „low people" (izgovarjaj lo p i p 1) kakor Angleži pravijo, ali „bassa gente" kakor jih Italijani imenujejo. Se vé da tù se morajo izvzeti pošteni in visoko omikani Nemci, kterih je tudi na Angležkem mnogo, ali ti se sramujejo svojih rojakov, in kar morejo, se njihove dotike varujejo, kar je v resnici tudi vsakemu treba. Vendar Nemci se tukaj kakor hitro mogoce angležkega jezika naučijo in v vsem poan-gležijo kolikor morejo. Přišedši na Angležko se je kdo imenoval na pr. „Konig" , čez dve leti ali že čez dva meseca se imenuje „King", „Schmidt" se piše „Smith" itd. Tukaj je konec tistega „kulturonosnega" obnašanja, s kterim se pri nas na Slovenskem šopirijo mnogi prena-petneži in drugi za njimi bandero nosijo. Poleg Nemcev vidiš na Angležkem mnogo poljskih judov in ti zama-zanci se tudi povsod nahajajo. Mnogo Nemcev in teh judov, ki so namenjeni v severno Ameriko, pa nimajo dovolj pomočkov in ne znajo angležkega jezika, ostane tukaj tako dolgo, da si to oboje pridobi in potem roma za srečo dalje čez ocean (morje). Vsak Anglež, bodi si džentlmen (gentlemen) ali tovar, za tem teži, da ima vse „komfortable", to je, vse priročno in povoljno; da dobro in prijetno živí, delavec delà redno vsak teden; nikoli ga kak svetek (praznik) ne moti in v nedeljo se spočije ; zato so dobri delavci navadno tudi premožni. Delavski ali rokodclski in obrtniški stan na Angležkem je znamenit in njegova važnost prihaja od dne do dne veča; napredovaje v premoženji, napreduje tudi v državni svobodi; vredno je tedaj, da omenimo in pregledamo glavne vredbe, ktere delavskim stanom angležkim (working men classes) najbolj k na-predku pomagajo, to je, njihove klube (clubs) ali družbe. Tako praktičnih in koristnih družeb, in toliko na število prav „par excellence" menda nimajo nikjer delavski ali drugi stani kakor na Angležkem; tù se spol-nuje načelo: „z združenimi močmi", kakor ono „time is money" (izgovarjaj taj m is m o ni), to je, čas je denar. Ti klubi angležki dozdevajo se mi velike znamenitosti po svoji osnovi, in primerjaje jih z vlado in konštitucijo združenih držav se mi dozdeva, da je ta iz angležkih klubov priklila ali osnovana bila; pa po tem, kar sem v „Novicah" o klubi h pisati namenjen, lahko to stvar vsak čitatelj sodi ali imam prav ali ne, če le malo pozná vladino ali konštitucijno življenje in vredbo severne Amerike. V obče se more reči, da ti klubi angležki so bili nekdaj, so zdaj, in bodo tudi vprihodnjič gojišče obče svobodě, pravega življenja konštitucijnega in demokra-tičnega, pot k občemu napredku. Klubov je na stotine, vendar glavna stvar in vredba pri vseh ena in ista; omeniti hočem tedaj po imenu tukaj le nekterih, na pr. Order of Druids (red Druidov), Order of odd fellows (red pavlihov), Order of forester (red gozd- njakov), Order o f S h e p h e r d e s s e s (red ovčaric) itd. Takošnih redov je na Angležkem veliko število in govoril sem o teh redoskih ali klubskih zadevah z Amerikanci iz Novega Jorka, ki so mi pravili, da v Ameriki se število in bogastvo takih redov neizmerno množí. Order, to je red, se vsak klub imenuje. Da me slovenski bravci do dobrega razumejo, omenim to, da to so prav redi kakor pri nas red frančiškanski, kapu-cinski itd., pa ti so posvetni ali delavni h ljudi, ki imajo namen delo in obče blagostanje pospeševati. (Dalje prihodnjič.; Holske stvari. Okrožnica knezoškofovega konzistorija ljubljanskoga. (Dalje.) Poglejmo zdaj: ali je našemu kmetu in prostému ljudstvu sploh res nemšcine potreba, kakor okrožnica*) trdi, ali ne. V mislih pa imamo tisto obilno množico naših ljudi, ki iz nižje ljudske šole prestopijo v djan- s k o ži v lj e n j e, ki viših šol ne iščejo , kterim tedaj ljudska šola ni pripravljalnica za više šole, temveč iz- obraže valnica za življenje. In to je po štati- stiki najveća stran našega naroda; to je, ne bomo se motili, več ko 80 odstotkov vseh prebivalcev naše dežele. Ta del našega ljudstva je skoraj brez izjeme namenjen, da v potu svojega obraza obdeluje mater zemljo, da prideluje potrebni živež sebi in drugim , ali da se pečá z rokodelstvom. On je, skoraj brez izjeme , privezan na grudo svoje zemlje; na njej živi, na njej ga tudi zagrebó; le sèm ter tjè zapustí kteri svojo domačo vas, bodi si, da gré kam služit, ali da mora v vojake, ali da s kako trgovino poskusi po svetu; ali većina — lahko rečemo, 90 izmed 100 — nikdar ne gre iz svoje vasi, ko k većemu, če je treba v cerkev ali nasemenj. Prašamo tedaj: kedaj in Čemu potrebujejo taki nemšcine? Ali je morebiti potrebujejo v svoji domači vasi, v svojem rojstnem trgu ali mestu, da jih ljudje razumejo? Gotovo ne, zakaj naše vasi, naša mesta in trgi po deželi so še čisto slovenski, in zunaj Kočevja in ljubljanskega mesta bi lahko na prste seštel vse tište, ki ne znajo slovenskega. Ljubljana ima nekoliko vec Nemcev, ker tukaj obilo tujcev ostaja. Vendar koliko jih je neki tacih, da bi čisto nič našega jezika ne znali? In če ga ne znajo, se menda vendar ne bojo zavoljo njih naši ljudje njihovega jezika učili? Se celó po Kocevji znajo možaki po veči strani toliko slovenščine, da se z našimi ljudmí razumejo. Ali potřebuje Kranjec nemšcine za cerkev? Tudi ne, zakaj cerkev je, hvala Bogu! naši narodnosti pravična; ona slovenski narod po slovenski podučuje. Ali za kan ce lije, porecete, je treba nemšcine; da bi ljudje razumeli, kaj se po kancelijah govori in piše. Res je, to moramo pritrditi, zavolj naših kancelij bi moral kmet in vsak drug Člověk nemško znati; toda samo do tistihmal, dokler si bodo uradniki domišljevali, da je ljudstvo zavolj njih na svetu, a ne oni zavolj ljudstva; dokler ne obveljá postava in cesarjeva volja, *) Za trdno smo izvedeli, da prečastiti konzistorij ni deležnik te okrožnice; osnovana večidel vsled vladnega napotka po referentu gosp. Zavašniku ni bila ne posvetovana ne sklenjena v konzistoři i. Tako ravnanje se pač nikakor ne vjerna s šolsko postavo „Politische Verfassung der Volksschulen fiir die osterreichischen Provinzen" , ker po §. 8, 11. in 12. v reeeh ljudske sole, ki se tičejo pedagogicno - didak-tičnih predmetov, razun konzistorija nihče sam ob sebi ne more vel javnih sklepov delati ; nad konzistorijem pa stoji deželna vlada. Tako veleva ces. ukaz od 11. avg. 1805. leta. — Zdaj pa še nekaj. Deželna ustava (Landesordnung) od 1861. leta res da Še ni v vsem veljave dobila, vendar bi bil moral gosp. referent v njo pogledati, da bi bil videl, da §. 18. v II. 2. ,,die naheren Anordnungen inner der Grenzen der allgemeinen Gesetze" v šolskih zadevah oklicuje za pod-rocje deželnega zbora „als Landesangelegenheiten", — po kterem gre že zdaj s a j toliko deželnemu zboru, da^se brez njega samovoljno to ne predeluje, kar je dozdaj bilo. Ce tudi većina deželnega zbora ni sprejela odborovih predlogov o šolskih zadevah, smo si vendar v svesti, da si. ministerstvo ne bo prezrlo tega, kar je odbor na korist ljudske omike temeljito dokazal. 128 da se zapisniki pišejo nemški namesti slovenski, in dokler bodo zoper razlocni ukaz g. državnega ministra Belkredija slovenskim ljudém po nemški dopisovali namesti po slovenski, sploh dokler bo v ravno-pravnem oziru vladala bolj uradniška samovoljnost kakor naravno pravo. Topa vendar ne bode trpělo na veke. Naj se samo pogleda na geografi eno lego kranjske dežele — pravi okrožnica. Mi smo pogledali. In kaj smo našli? To, da je kranjska dežela okoli in okoli od Slovencev in sploh Slo van o v obdana, in toraj da Kranjec ne samo v svoji domačii, temuč tudi sè svojimi najbližnjimi sosedi brez nemščine izhaja. Res je sicer, da naši dalnji sosedje proti se ver ju so Nemci; al ravno tako so nam proti zapadu, jugu in izhodu sosedje Lahi, Hrvatje, Srbje in Magjari, in zatoraj bi okrožnica, ako bi bila doslednja, morala ukazati učenje vseh teh jezikov; zakaj Če se imajo v ljudski šoli(!!) sosednjib narodov jeziki učiti, ni razumeti, zakaj samo severnib, drugih pa ne? Zakaj, kdor bi trdil, da ima naše prosto ljudstvo več opravka sè severjem, ko z druzimi stranami sveta, ta pač naših okolščin ne pozná; drugače bi vedel, da naši prosti rojaki (zunaj Kočevarjev), ako gredó na tuje kruha iskat, na Nemško, kakor tudi na Laško ubogo malo zahajajo. Pa Česa bi tam tudi iskali ? Nemcem in La-hom samim domá kruha pomanjkuje, ter silijo k nam. A nasproti je gola resnica, da gré vsako leto na stotine naših ljudi na Hrvaško, Ogersko, Srbsko, ter si ondi kruha služijo; tako, da če bi se že pri učenji jezikov gledalo na tište, ki si imajo zunaj dežele kruh služiti, moramo reči, da tudi v tem oziru nam je slovanski jezik od veče koristi in potrebneji, kot nemški. Al tudi tega ne previdimo, če se imajo v ljudski šoli sosednji jeziki učiti, zakaj se ta šega le edino pri nas vpeljava, drugod pa ne? Sej imajo tudi drugod sosede. Avstrijski Nemci imajo na pr. proti severju Cehe, proti jugu Slovence in Lahe za sosede. Zakaj se v njihove ljudske šole ne vpelje Česki, slovenski ali laški jezik? Ce so tuji jeziki v ljudski šoli tolika dobrota, zakaj se ne privoščijo tudi avstrijskim Nemcem? Nemškega jezika — pravi okrožnica — potřebuje, kdor ima kup čij o ali obrtnijo. Ne bomo čisto odrekli. Al to pa sopet vemo, da kdor pri nas domá kupcuje in obrtuje, ta sè slovenščino prav lahko izhaja; kdor ima pa z vnanjimi sosedi opraviti, potřebuje ne samo nemščine, ampak tudi laščine, francoščine in angleščine. In tudi ta potreba ne zadeva samo nas Slovencev, ampak enakomerno vse naše sosede. Ali morebiti Nemec od Slovenca ne kupuje, Slovencu ne prodaja? Ako se ima tedaj Slovenec učiti nemščine zavolj kupčije z Nemci, zakaj se Nemec iz istega vzroka ne uči slovenščine? To vendar preveč diši po podložtvu! Tudi za vojaka — pravijo —je neskončno dobro, če nemško zná. Ne bomo tajili, da utegne to komu prav priti. Ali tega ne razumemo, kaj bi to cei emu narodu koristilo, čemu bi se zavolj nekterih vojakov ves narod nemškega jezika učil? Zakaj kobi tudi vsak naš prosták ali gmajnar trd Nemec bil, kakor na pr. nemški Korošec ali Stajarec, kaj bi si bil zavolj tega na boljem? Ali morebiti v nemških polkih ni prostákov? Ali tam ne stoje na straži, ne jedó komisa kakor pri nas? Ali so tam morebiti sami koproli in častniki ali oficirji? Res je sicer, da bi se potem čast-nikom ne bilo treba slovenskega jezika učiti, kakor jim je zdaj cesarjeva zapoved; toda prašamo, ali bode za naše domaćine bolje, ako bode vsak Nemec odkodar koli v našem polku lahko častnik postal? Da sèm ter tjè kacemu poslu ali služabniku ni od škode, če nemško zná, okrožnici radi verjamemo ; al tudi zastran poslov se nam dozdeva, da jim je sploh na Kranjskem vsega druzega bolj potreba, ko nemščine. Zakaj , kdo na Kranjskem ne zná vsaj toliko našega jezika, da se s posli porazUme? In ako razume gospoda posla in posel gospodarja po slovenski, čemu jima je neki potem še nemščine treba? če pa kak ime-niten tujec pride v našo deželo, ta pa tako večidel tudi tuje posle seboj pripelje. Najteže je pa to razumeti, zakaj bi se zavolj tega ali unega posla, ki nemškega potřebuje, ves narod v ljudski šoli moral z nemščino ubijati ! ! Tako menimo , je dokazano , da našemu prostému ljudstvu sploh nemščine ni potreba; in prečudno je, zato, ki ima ta ali uni — morebiti izmed sto eden — od tujega jezika dobiček, ves narod s tujščino siliti, po nepotrebnem mu denar in zlati čas tratiti s slovnico nemško in namesti naukov, ki bi mu bili za praktično življenje zares koristni, na priliko, natoroznanstva, natoroslovja, kemije, zemljoznanstva, občne povestnice*), prav po domače za toliko razloženih, da se otrokom glava in oči odpró , da si pozneje kot poljedelci, sadjerejci, živinorejci, rokodelci itd. morejo toliko lože prisvojiti za svoj stan krvavo potrebnih vednosti. **) Pa ne samo, da je nemšcina našemu prostému člověku nepotrebna , ona mu je še celó od škode v tem oziru, ker rodi večidel napuh in prazno baharijo. Kmet je videl, da se je nemšcina v zvezde kovala, — da le tišti je kaj veljal, ki je nemški znal; pa si misli, Bog vedi, kaka imenitnost je to, če se človek po nemški odreže. Zatorej naletiš bahača, ki se ti bo po nemški vtikal, kjer se bo koli mogel. Čeravno nobene prav ne pové, in ti lomasti, da sam sebe ne razume, in da ga od velikega truda kar pot polija, vendar meni, da mora nemško biti. Pa kakošna so še le njihova pisma! In koliko se tak bedák domišljuje! Noče več „pauer" biti, in če ga boš vikal, namesti onikal, to bo zamera do smrti. Prašamo tedaj: čemu je pač takemu nemščina? Ali mu ni na sramoto in večkrat še celó na škodo? V materni besedi bi povedal svoje misli lepo, razumljivo, logično, — po nemški se spakuje, da je grdoba. Lep in razločen pogovor v domačem jeziku bi mu délai čast in dajal spoštovanje; napačno in neslano razveranje v nemšcini mu je na sramoto. Zakaj kdor ga sliši, mora si misliti, kakova pamet je tega člověka, ki tako nepravilno, tako zmedeno govori? Kolikokrat se pa tudi dogodi, da tak clovek piclega jezikovega znanja kaj druzega reče kakor misli; da druge napak razume na svojo veliko škodo? — Ako bi tak človek po svoji nemšcini znal bolje orati in kopati, bolje živino rediti in gospodariti, naj bi že bilo; — ali večidel je ravno narobe, ker ga baharija znaša, in ker stvari pripisuje vrednost, ki je za-nj nima nobene! (Konec prihodnjic.) *) To spoznavajo vsi modri možje ; zato je rekel g. Fr. Eimuth v velikem zboru kmetovavcev na Dunaji 16. maja 1857: „Potrebno je in po mojih mislih je prva potrebaf da se drugače osnujejo naše sole po kmetih, in to tako, da se razlagajo kmeckim fantom že v teh šolah, saj po večem, vsi tišti nauki, ktere bodo potřebovali pozneje kot kmetijski gospodarji." In slavni Chevalier je rekel: „Nauk v kmetijskih recéh je pravi začetni nauk v ljudskih solah." **) Naj nam nihče ne ugovarja, da se taki nauki ne dajó se ve da po domače (popular) in le v obliki zaéetnega nauka dopovedati tudi mladini. Vrtovčeva slovenska „kemija" svetu glavno priča, kako se dajo najbolj učene reči tudi prostému Člověku razumljivo povedati. Dopisi. V Buda-Peštu 12. aprila. V. Je pekla; brez vsega druzeg Prihodnji teden me c ant Consules, ne quid fides fideiium detrimenti capiat to pravim Vide Kako zdatno delajo Magj imajo poslanci zagrebškega deželnega zbora v Pest naj vam povem še to, priti v razgovor, v kako zvezo naj bi vprihodnje sto- ogerski škof v Esterg da pila trojedina kraljevina k ogerskemu kraljestvu. Ker (Gran) za vtrjenje magjarizma, ogerski primaš ali prvi navi 9 ktera skoraj samo s 1 o v a š k za gimnazijo v Tr je hrvaški deželni zbor svoji deputacii na tanko meje 200.900 gold, daroval, toda s tem dijake dgojuje, pristavkom, da mora zaznamoval, kterih pri obravnavah v Peštu nikakor ne biti na tej gimnazii magjarski jezik na veône čase učni sme prestopiti, in ker bode potem ves hrvaški deželni zbor zvezne obravnave z ogerskim deželnim zborom pretresa! in potrdil ali pa zavrgel, se ni bati, da bi hr- jezik Iz Trsta preiresai iu puuun »u ^ »avigc, .Ui 7*. T Je 9 ua sia iansK0 ieto gospoda JNaoergoj m ťrimožič vaški poslanci v Peštu na led speijani bili. Ogerski de- presvitlega cesarja prosila, naj se predrugačijo nektere želni zbor je v te obravnave tudi 12 odbornikov izvolil, —« . . «• • ~ same trdeMagjare, med kterimi je tudi glasoviti baron piše „II. Primorjan" sledeče: „Znano da sta lansko leto gospoda Nabergoj in Primožič reči v tržaški okolici Kar gotovil, to °«UJW ----o—-------- gutu vu, lu je mm opuiun. i> aro u tili u je unu Li&ast Eotvos, zagovornik nemškega gospodstva nad blovani v deželnemu zboru, naj v mestnem zakonu nektere dedičnih deželah avstrijskega cesarstva. Radovedni smo, prenaredí v prid mestne okolice. Ali deželni zbor j v kterem jeziku se bode obravnavalo ; Magjari bodo nasvèt odložil If * m * * m Y Y - • tudi presvitli cesar za-polnil. Ňaročeno je bilo tržaškemu jima reči ta * —— ----— —— --------—-7 -7-.0J __ . "«or vuiv/mi, temu nasproti pa sklenil, naj se 1800 svoj jezik v te prevažne razprave močno silili, Hrvatje okoličanov z mestom združi i naj se dadé mestu neke se jim tedaj bodo morali krepko in odločno upreti, in zastarané nravice. Ako bi to obvelialo . notem bi bila se jim tedaj bodo morali krepko in odločno upreti to temveč ker upirali se Magjari vprihodnje vedno na to tudi prošnj zastarané pravice. Ako bi to obveljalo, potem bi bila xvt/i ui 00 t------— tuui piuouja zgorej iiueiiuvaum gospouov zastonj da bi se pri velikih zveznih obravnavah ma- Zvedeli smo, da državno ministerstvo ne dovoli tega imenovanih gospodov tonj i gjarski jezik upotreboval. vane bi bilo gotovo ugodnejše Za druge avstrijske Slo-ako bi se hrvaški de- M f v^wâ* y VI.1ÍÍM y uv UliUlOtVlOtV V JLi Kj UUVU11 "^Ô / kar hoče deželni zbor. Toraj pridejo v prvem deželnem VžtUC Ui UilU tiUlUVU U^UUUCJ) u. -- želni zbor ne bil za ponovljenje ogerske zveze odločil in zbor pet na vrsto naše okolice Prav iz srca želimo, da ta zbor potrdi uv*"* "" , „ - o-----# uvwujvj um iu ća kj \j L jjuiiui j ivai uiu jo vic bi trojedina kraljevina po vsem samostojna ostala. Da ker tako bi se okolici marsikaj polajšalo kar mu je vlada priporočila > pa Hrvatje do Dunaja nimajo toliko zaupanja do Ogrov , tega je dunajska vlada sama kriva ; ) kakor ker je Kanalu ob Soci 12 prila e od nekdaj v preteklih letih tako očitno kazala, da Magjare z ve-€imi pravicami obdaruje kakor druge narode, zlasti slovanské. Kar se narodne ravnopravnosti tiče Ma- so navadno bili laški dekani, ki so se večkrat le od ljudstva za silo slovenskega jezika naučili; med tem se pa, se ve da, tudi ljudstvo veliko laških izrazov pri da Nemci in svojilo. Vrh tega in laških uradnikov bilo ki so elej tudi mnogo nemških za silo slovensko lomili gjari res nikakor ne morejo pritožiti Lahi kako prednost pred njimi imeli, ker pri vseh kra- uradovali so pa po íaško in po nemško. Po tem takem izvzemši finančně, se vse opravlja v govori ker lievih eosposkah j or j • • • x ' u o 0 / ^ magjarskem jeziku, pa tudi finančně uradnije niso vec nevedé ž njim tuje besede meša. Priprost kmet svojega ni čuda, da ljudstvo materni jezik le slabo OJ VV»«* " ~ — ~ ~ ~ -------J --# < čisto nemške; samo med seboj si še v nemškem jeziku in gledali so v njem polom in prekucijo! Trdo ti. Minuli postni čas je vrli gosp. dr. Tonkli nameraval kanalski „Leseverein" v čitalnico prestvariti ali vsaj ..Lesevereinovih" udov na slo- več prekrstiti. Dobili so vensko stran. Al kaj se zgodi, ko pridejo na glasovanje? Zgoraj omenjeni Nemci in Lahi so glasovali za čitalnico; domaći pa, in še celó taki, ki so poprej s[o- venski glas obljubili, so glasovali za „Leseverein." Ci- vratno, če tudi morda „meh ke ga srca«, pa so lazili zmerom tisto nenaravno pot, ob kterej po njih misli raste „Bildung-a." Tako pravijo; ali pa je temu res ali , tega ali če ne sedí marvec ob tej poti staro kopito ravno do dobrega ne véin. Kaj neki ustili so se talnica je tedaj splavala po vodi z 7 glasovi zoper 13! Druzega zdaj ne ostaja, kakor samostojno čitalnico napraviti; a malo upanja je, ker manjka trdne volje toliko potrebne edinosti in pa — materialnih pripo- močkov. Bog daj bolje! To Vam drage „Novice" je člověku moč v slovenskem jeziku kaj povedati, kar je znanstveno itd? Te besede so tem možem bile jutranja in večerná molitev, pa prepričati niso se dali, da temu ni tako. Ne vedé živahno sprehajajo se po njihovi vonjavni livadi, pa se ustavljajo besedám presvitlega našega cesarja, ki je obljubil vsem narodom svojega cesarstva: ravnopravnost naznanjam jez, i\i me no xju non jju^j^, šili Vašega dopisnika, ko jim je prav pohlevno povedal « —» • a i w ♦ • ft 1 • • Il 1 ki me ne plašijo tisti ljudje ki so opla- Kje neki pa vidijo ti narodnjaki ravnopravnost? Ce bi Gali danes še živel j našel y da pri nekterih še ni odgojen organ resnico. Kakor sršeni brenčijo , kadar jim kdo dregne ravnopravnosti. Vendar pa še ne smemo obupati; v v gnjezdo. Res, da resnica oči kolje, al resnica je od Boga, in luči ne smemo pod mernik staviti. Bog daj; da Vam morem vprihodnje kaj veselejšega pisati. ali letih se clovek vsaj telesno predrugači; teže a vendar se tudi predrugači duševno. r Al na svoj predmet ) moram tukaj da pridem če tudi nerad, končati Iz Maribora 15. aprila. Ker se prihodnjo ne- deljo 22. t. m. praznuje zadnja slovesná beseda tega zimskega tečaja, pri kteri se bo predstavljala tudi igra : ,Bob iz Kranja", se uljudno vabijo vsi čč. elani či- svoje premišljevanje. Kakor je bilo že zadnjic rečeno je čitalnicni oder in vsa njegova naprava v prav lični podobi sad marljivega gosp. Wagner-ja, kteremu smem tu izreci javno pohvalo. Včeraj so spravili naši JJJU U U 1 U JLV I a Uj a , og UIJ WUUV T m^ij v y ui vv» vamua V* talničini k tej zabavi, ktera se začne ob pol osmih do-Žu- zvecer. Odbor čitalničin. Iz Idrije 12. aprila. © Unid an so )) željo izrekle , naj bi se pri šolarski maši namesti liegt Novice" hier brovoljci po vsem Slovenskem znano pomlajeno panovo Miciko" na oder. Dvorana je bila zopet polna radovednih.^Igralo se je pa tudi, da je bilo veselje. V )) večkrat zapela kakošna slovenska pobožna pesem. Gosp. ravnatelj so res vstregli tej želji da se ne poje gospodični Š. imamo prav krasno „Miciko." Njen ženin je izvrstno igral in pel. Ravno taka ki je bil župan z dušo » Anže u gosp u gosp K. ) zmiraj „hier liegt", kajti unidan smo slišali že tudi „wir werfen." Schmerlingova okrožnica je nekdaj vernit feinem Verstândniss die offent- léla 9 da Je treba i) hvala gré „Županu in s telesom. „Podgorska", gospá šribarček, gosp. R., „Sussmilch" berg ) )> o. gosp Glažek", vinjea V. } in „Wind- << gosp. G. so se prav lepo vrstili okoli prejšnjih, vidi se iz gon liché Meinung in sich aufnehmen"; omenjene premembe, da v Idrii še vrlo ubogajo ono okrožnico. ter tudi njim gré velika pohvala. Ako bode čital- nica nasa zmirom s tako lepo združeno močjo nedeljo Iz Loške okolice 16. aprila. r. V č e raj v voje naloge spolnovala, gotovo bode dopolnila svoj namen t Iz Ljubljane. (Gosp. volilcem Ijubljanskega mesta Ty in smo obhajali v Žabnici blizo Loke prav Šestikrat stopa mestjanski volitni odbor pred Vas lepo slovenost, ki se v naših krajih redko nahaja. Pridni Vam priporoča za volitev v mestni zbor (Gemeinde- kteri so Vašega zaupanja popolnoma vredni. rath) možé sadjorejec Matevž Šifrerje prejel častno sreberno svetinjo, ki mu jo je občni zbor kmetijske družbe po- Volitni odbor, zvest svojemu dozdanjemu načelu, pripo- delil. Přišel je v ta namen v vsem našem okraji visoko roča Vam možé, ki so pokazali, da ljubijo domovino spoštovani kranjski zdravnik gosp. dr. Bleiweis, kterega in narod naš, —kterim je mar zato, da si naše glavno je si. kmetijska družba kot svojega namestnika za to mesto duševno in materijalno na bolji stan naprosila, z mnogimi gospodi iz Kranja in vpričo preca- more ■ ■ Ml ip ■ IHJMI po ^ ixiiiw8xiux 5uoťuui íz-xYiřuijč* m vťuw prcu»- — kterim je r a z v i t e k samoupravja podlaga stitega g. fajmoštra Skubica in mnozih kmetov je Šif- občinskega napredka, — kteri pa tudi na korist všemu rerju pripel z narodnimi barvami okinčano medaljo na temu delati hočejo. Ne gledé na drugačne okoliščine prsi s primernim nagovorom, v kterem je povdaril ve- volite edini po našem nasvetu in pridite vsi volit na liko čast, ki mu llMí^V T va vyxxx j y IVIVjl V; JLLL J \J UV T UWllI, Y * via wv v ^ * M • Jl ^^^^ aamu » w — -— £----• ▼ ^ * ' "M jo je družba skazala, da ga je s tem odločeni dan prve volitve, pa tudi druge, ako bi ta potrebna bila, ker ta druga je enako važna. Mi Radostni beremo v današnjem Maticinem naznanilu pristop mnogih rodoljubov iz Kanala. Yred. tako-le mislimo: Ako gre mestu našemu dobro gré dobro tudi posamnim mestjanom! > 131 Gosp. volilcem, ki volijo v pondeljek 23. dne (natisnjen v državnem zakoniku od 20. avgusta) zarad i. m dbornike v gospoda Jožefa Deb d, pnporočamo , trgovca in posestnika gimnazijskih šol? Ni od vec yy yy J Hora ka, hisnega posestnika y glavnem obsežku tukaj: y dr. Jožefa Orla, posestnika in ces. notarj Jožefa Sventnerja, hišnega posestnika. y tacih dežel zika )) j gimnazijah da ga navajamo v pravi y kjer večina ljudstva ni nemškega je- , nima več veljati ces. ukaz od dec. 1854 Gosp. volilcem y ki v t or e k 24. dne t m tri odbornike v 2. razred, priporočamo po kterem je v viših razredih večidel moral biti učni jezik nemški, ampak le toliko se ima povsod nemscina učiti da gospoda viteza Kalteneggerj c. finančnega gimnazijske šole dovršil. jo govori in pise vsak ) ki je ) V V svetovalca dr. Lovr dr. A loj zij Tom ) advokata Da hranilnica naša ) Valent y c. Gosp. volilcem y dva odbornik gospoda Ant v ki v četrtek 26 razred, priporočamo profesorj t. m volij lich y> Jožefa Pleiw y Lj ub lj 11 iprila 1866 Mestjansk , posestnika, trgovca in posestnika nikakor ni več skópa s posojili po kmetih, pričala je zopet seja v pondeljek, pri kteri je 47 posojil dala večidel v manjših zneskih po 100 do 300 gold., nekoliko pa tudi večih na dolen- ( kjer so ljudjé čedalje sko, notranjsko in gorensko stran v večih denarnih stiskah. Iz Krškega donaša „Triglav u novico da ze t db zboru kmetijskeg d b o r a 15. dne t. m prihodnjega majnika meseca bode novi most čez kavo pri Krškem gotov in da bode prav trden in bil temeljito in po razmerah naše dežele dobro pre lep most. vdarj poročilo gosp. župana dr. Cost y kot druž petek 20. dne t. m. popoldne ob uri ima benega odbornika, o prasanj ministerstvo pravosodj y ki ga družbi stavilo letni zbor. pravoznans ka družba v dvorani mestne hiše svoj c. kr o zdaj (W u cher) ali ne, enoglasno sprejeto, in ves spis, ki m i. ilst za januar. Nadjamo se, da noben uči naj se posije ministerstvu kot spomenica, z občno po- Slovenskem in noben cerkveni pevec ni brez ij post aJ 3 t s e dp drtij glasno sprejeto, in ves spis, ki izvrstne Grb list Ravnokar sta nam iz Prag došla zvezka y w J Lire Siónské", 4. list ^ Nadjamo se , da noben mesec telj pril y na hvalo potrj po svetu povdarj na papirj Ogledovaje preteklost in druge države Sionske posebno to, da ta postava je tako yy Lire * Življenjepisu ki J Or X J WUU *J\sj ^»v. V« ----- ~ - JLUL V XJ tyJLLJ OjJlDU , IVI get ker se po naravni ali krivi poti skor pridjana podoba Valvazorj beden ne pisal gosp Radič y se dobiva v bukvar m ali i zapov većemu edi y da gold se od 100 gold bresti (cinža), h r a n i 1 n i c e takem naj se o dp skrbi, da se osnovaj kakor smo gori rekli (šparkase) so že odvezane te postave da po nici Wag Od po 30 kr gosp te no grafij Zup se napoveduje sloven- — --------— r------7 y - — - — od gosp. Fr. Mai zastaréla ta postava, zraven pa prevod Kornerjevega Nikola Zrinskeg In ves odbor temu pred hipotečne (zastavne) banke pritrdil ; dan pa Klasi z domaćega polj y slovenski za 20. logu. Ker v odbor za posvetovanj družbenih post 23 januarj ki lj še ni do zadnjega prevdaril osnove , vitez Guttmannsthal, in ker se prihodnja vredba i o v i h odsek izdelal zvezek list Lukšičevih „Slavische Blatter (( e zopet poln lepih stvari, med kterimi je posebno mična slo- vaška národna pripovedka „Lubka CPoslano.) „Zukunft" na Dunaji donaša p o d d ne more popred ustanoviti y dokler poredoma dop iz ki ge r s k e g b daj od moža ni let polit organizacija gotova y se klenilo y da prijatel ondašnjih slovanskih poslancev. Tudi y bor družbini bode po navadi novembra meseca. na „kamnitna pisma iz Krasa." Narocnina je 3 g< dežeino predsedstvo se je v posebnem 50 kr. za četrt leta, na mesec dni pa <1 gold. 30 kr dop SI. od ke zade kamnitna pisma iz Krasa." Narocnina c. so vrlo zastopane; posebno kažemo tù gold. 11 t. m predsednikom čitalnice in yy So kola" zahvalilo za zdatni dar ki ubozim Dolencem (Naznanilo.) Kmetijska naša družba přejela dosel po gledis uatui urti , jv, lAi^i^i z občno pohvalo sprejeti „besedi k (lozov) za kmetijsko razstavo, ki bode maja meseca na D Srećke se dobé v P dne t. m. in jima naročilo, naj se v imenu deželnega naše kmetijske družbe (v Salendrovih ulicah) po 50 predsedstva zahvalita vsem, ki so kakor koli pripomogl milodarni tej „besedi u nov. da d yy Triglav" nam iz Dunaja donaša veselo novico kraj s kterimi dobi y kdor y celó živino itd. Sezímo po srečen ; Druga „beseda", ki iih ; kmetijsko jo je v delj predlogu dr. Bleiweis ministerstvo razprave deželnega zbora o čitalnica združena z „južnim Sokolom" v gled pravila íz- zarad lskih zadev natanko vx^iinvM) ^U.1 U^UJUOi U yy j U^UlUl kJ \J JL*.\J LVJ ULX V ^AUUIOUUj I/i" vršila se je na vsako stran zopet tako slavno, da se je pretehtalo in našlo , da odborovo sporočilo ima veliko vsacemu rodoljubu srce širilo o njenem iziđu. Gledišče resnice v sebi ljudskih šolah učenci ne naučijo Da se v naših sedanjih poglavnih v vseh prostorih v • v • • I 1* _ ______v! • 1 v • 1 čez m čez slovenski nemški da še ni propala bela Ljubij polno y kazalo je zopet > m kar sta „Sokol a y m (zavolj tište nesrecne mešance!) potrjujejo tudi izve- čitalnica kazala ta večeř svetu, pričalo je visoko stop njo umetniško. Klasični zbor „Jadransko denci ministerstvo hoče, da se temu v okom pride in (C 7 ----------------7-- se bode za to v prevdarek vzelo y kar nasvetovalo odborovo sporočilo; — v re alkih in gimnazijah ovi, komično „Radostno potovanje", in impozantna „ vidi ministerstvo, da slovenščina peša in da se mora potnica Templarjev" zbudili so pod vodstvom Fabja lkih in gimnazijah na g1 morje", sprem res izvrstno po gospodičini M. Hohn ovi komično „Radostno potovanj impozantna Po drug pot stopiti ako bi se v tem tako ravnalo kakor veleva „osnova za organizacijo srednjih šol leta 1849. o maternem jeziku u y bi nilo vse na bolj se pac Če tudi si. ministerstvo od kmali obr daj vim tako občno navdušenje, da se je gledišče zibalo tako pa je tudi z veliko pohvalo pel gosp Ipavčevo „Vabilo" in Mašekov „Kam? j Koloretto Za tem mu- se ne zikalnim delom je sledila burka „Kljukec je od smrti bo po vsem izvršilo predloga gon omenjenega, vendar vstal", ktero sta" gospoda Drahsler in Koblar tako izur-ne bo dopustilo, da se ne zboljša to, kar se že zdaj po jeno igrala, da bi lahko marsikterega glediščinega ko- postavah zbolj šati m nam saj nekoliko šolsko oblastnijo: kam se Bravši to novico y ki potrta srca, prašamo našo si. gubil ukaz c. kr. mini mika poslali k njima v šolo ? uni živo srebro , ta » patos ne V V . ivaui j V^ U v* W ».i. UliUi- X1C kraj a. X V ,,XVXJU1V\JU jJČI» sterstva za bogočastje in nauk od 8. avgusta 1859. leta produkcijami na oder: skup Po Ni tedaj čuda, da smeha ni bilo ne konca Kljukcu" pa je stopil 77 Sokol" (grupe) 16 s svojimi Sokolov" 132 so f ako bi še treba bilo, pritrđile slavo „Sokolovo. Krona današnji „besedi" pa so bili m arm orni kip (štatve) starinske in sedanje plastike po Kanovi, Thor waldsen-n, Gotzenbergu, Schwanthalerj slovi za Gospod J itd prav zdravih jbolj izvedenega svilorej Tomšič, ki v naši okolici > ima se lepih in dnih jajčic (semena) po prav nizki wcuuscii-ii, uv^uucigu, ki sta jih ceni na prodaj. Pa kdor misli, naj se skoraj ogl predstavljala gospoda F. Vidic in V. Koloretto. Vse se ker kmali bojo iz jajčic gosenčice lesti začele je čudilo tem predstavam, ki jih Ljubljana v taki kra- V Bistrici na Notranjskem. videla: vsaka sitvacija je bila - - - • *i_ imenovanih i ni še soti in dovršenosti tako estetično posneta po podobah umetnikov in po prekrepkih telesih tako pred oči postav- kakor da bi jih bili oni mojstri res iz marmora gori izsekali bili. Težko bi bilo reči, kaj je bilo lepše mimo druzega. Zavzeto občudevanje se je na posled razlilo v Govo- nvši o „Sokolovih" produkcijah, naj omenimo gospoda ijihovih jim marsiktero zani- viharno pohvalo, m res prav po zasluženj Denarni zapisnik Matičini. Novi udje: kot ustanovniki: Slavna knjižnica frančiŠkanskega samostana v Ljubljani . 40 golđ Gospod Gregel Janez, kaplan v Laškem trgu .... Novaka, ki je pri ví mivo novost pokazal ij ah Noviear iz domaćih in ptuj ih dežel. Kar smo vedeli danes teden zavoljo vojske ) to vemo danes; nič še ni gotovega. Včasih se prikaže žarek miru, a kmali zgine kot veša. Na Pruskem in Laškem se delajo čedalje veče priprave za boj. Zdaj je vrgla pruska vlada nasvèt neke prenaredbe ,,nem- ) ako je škega bunda" vmes; al bati se je kor ga popisuje parižki časnik „Memorial diplomatique res tak, kati i 10 20 20 Wolf Andrej, dekan v Kanalu........ Wolf Ivan, podružnik v Kanalu ....... Mikuš Franjo, župnik v Doberni na Stajarskem Weber Adolf, kr. više gimnazije ravnatelj v Zagrebu 50 z letnim doneskom: t dr. Tonkli Jožef, advokat v Kanalu......2 Ivančic Jožef, notar v Kanalu........2 Makar o vic Andrej, kaplan v Kanalu......2 Strukelj Gregor, vikar v Kanalu . ......2 Grosskopf Matija, župnik v Brezji na Stajarskem . 2 Kosi Božidar, kaplan pri sv. Marjeti na Pesnici . 2 Schrei Jože pl. Redelwert, doslužen c. k. raČunstva sveto válec v Ljubljani..........2 2 2 2 19 ft ff ff ff ff f> ff n i> ff CinkoviČ Jože, bénéficiât v Doberlivasi na Koroškem Kapun Valentin, kaplan v Lijavnik Janez, prost v » >> n ff » » fy ff da ne bode oljka mirú izrastla iz tega semena, ska vlada namreč hoče trojno skupnino: eni verni hodnji drugi pru-se- juzno-za- naj bode Prusija matica Bavarija ; tretja, samica, naj bode Avstrija. Govori se, da francozka vlada postavi na nemško in laško mejo svojo armado , ua pa* I, naj ^ m«* Majciger Janez, vModnnjak Matija, Skrbec Davorin. oborožuje čedalje bolj, in celó turška hoče 60.000 VO- za 1866. leto: Gg. Savperl Dragotin, Ajdovska čitalnica, dr. Hrast da pazi kaj bode ; ruska se tudi Stari udje, ki so plačali za 1865. ali 1866. leto: ustanovniki: za 1865. leto: Gg. Zuža Anton, ArzenČek Matija, dr. Krek Gregor (prestopil med ustanovnike), Meško Jakob, Ličan Škender, Spen-ger Gregor, Trstenjak Jakob, BeženŠek Juri, Suman Jozip, Majciger Janez, Modrinjak Matija, Skrbec Davorin ) ki naj bi čuli nad krščan- jakov pripravljenih imeti skimi deželami in planili v Moldavo in Vlahijo, ako bi treba bilo. zmedeno; eni si celó domišljujejo ljudovlado (republiko) teh podonavskih deželah pa je vse zeló drugi pa nasvetujejo princa Karola Ludevika Hohen-zollern8kega, ki je nekdaj bil pruskega ministerstva Ivan, Hašnik Jožef, Lampe Jožef, Mahkot Ivan, Balon Anton,, Bradaška Franjo, Pavlič Valentin, Kovačič Davorin, Vider šek Matija. Letniki: za 1865. leto: Gg. Trampuš Janez, MiklosiČ Ivan, Čuček Jožef. za 1866. leto: Gg. TrampuŠ Janez, Bizjak Jakob, Zorman Anton,. predsednik. G ali ci i je obljuba Nj. Veličanstva ; da se bode želja ondašnjega dež. zbora po galicijskem dvorném kancelarju ob svojem času v resni pre- Voglar Jožef, Peharec Alojzi. V Ljubljani 16. aprila 1866. Dr. Jer. Zupanec. vdarek vzela, med Poljaki izbudila veliko radost f tudi Rusini bi bili tega veseli i ako jim žalibog! Poljaki ne bilo to, kar so magjaroni in nemškutarji v druzih milodari za Dolence. Neimenovan duhoven iz T. 12 gold deželah. Veselo novico donaša „Graz. Ztg. ", da dr- žavni minister si neki zraven sebe želi svetovalcev iz vsake deželne skupine. veduje, so Kakor „Czas" pripo- 17. aprila 1866 Kar s i na Danaji v novem denarji presvitli cesar v pogovoru s poljsko deputa- Državni zajemi ali posojila.lDruge obligacije z lotrijami. 5% obligacija od leta 1859 cijo kazali, da jim Schmerlingovo ministerstvo ni kaj v v novem dnar. po 100 g. g. Ceski časniki pripovedujejo da bivši minister, zacasno blagem spominu Njih eskc. grof Leon Thun, nadomestuje prvega vrednika dunajskega časnika „Vaterland", ker so lastniki tega časnika dozdanjemu vredniku nanagloma slovó dali. — Popotnikom v Jeruzalem seje sitna zapreka zgodila; tišti goljufni človek 5% nar posojilo odi. 1854 5% metalike o o 4 4 •/. 3% 2 % % 1% 11 11 11 11 11 11 11 ii ii ii ii ii Kreditni lozi po g, 100 . g. 72.50 4 ■/,% Tržaški lozi po 100,, 108.0G 5°/0 Donavsko-parabrod- 59. 60. 56.601 ski po g. 100 ii 77.00 55.65|Knez Esterhazy. po g. 40,, 78.00 49.50|Knez Salmovi po g. 40 41.00 IKnez Palfyovi po g. 40 54.50IKnez Claryovi po g. 40 99 n fi 26.50 22.0g 23.00 na Dunaji, Tuvora po imenu, ki je osnoval to potovanje Obligacije zemlišn. odkupa.jn '' in od 209 popotnikov denar vzel za pot v Jeruzalem in nazaj , je sam sebe, ženo in dva svoja otroka na Dunaji zavdal. Ko so romarji imeli nazaj sevrniti, ni bila ladija dokler (po 100 gold.) 6% doljno - avstrijanske g. 5 % ogerske. Knez St. Genoisovi po g. 40 „ 20.70 um 17. 13. 21.09 Grof Waldsteinovi po g. 20 „ 77 QQ[Grof Keglevičevi po g. 10 5% hrvaške in slovanské ff tt 60.751Budimski 62.00 po g. 40 tf ff Denarji. 5% krajnske, štajarske, » Cesarske krone 82.001 Mesarski cekini S plaćana. V taki zadregi niso vedeli, kaj bi počeli na svoje stroške ne najamejo ladije Loydove. To se je koroške, istrijanske „ . . zgodilo, in prve dni majnika pričakujejo se domů. Med Državni zajemi z lotrijami. jNapoleondori 20 (frankov), njimi sta po takem tudi gosp. Luka Jeran in gospod kaplan brezovški. — Moravanski vremski prerok napo-veauje zadnje dni mu pač spodletelo Zaje II od leta 1860 ff pridelke 9 ki mesca mraz m slano da bi iiiukj^cv JLUA ck/j aii oiauu , — ua ui rerokovanje, ki nam vzame lepe po pravici nadjamo. 5% „ „ „ I860 petink. „ » 99 99 1839 . . . „ „ „ „ 1839 petink. „ narodni od leta 1854 „ 174.401 Souvraindori 84.40IRuski imperiali . , 129.25(Pruski Fridrikdori 134.251Angležki souvraindori 71.50|Louisdori (nemški) Dohodkine oblg. iz Komo „ 15.50|Srebro (ažijo) > 9 9 9 9 f 14.07 5.12 8.58 10.05 8.0O 9.00 10.50 .70 106. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in záložník: Jožef Bláznit v Ljubljani.