A f 8. številka. 3 nč. -isr* za sredo 19. januvarja tovhllt, AatHklh U »enotah. Zjutranje iadanje U- •s»i» ot ft, uri sjatraj, reAerao p« ob 7. fečor, —• Ob«jno iadaaje »tan« : ** lidnuM«« . t, i,—, l«*™ Avstriji f. 1.50 t» tri mm« . . , 8.— , j . 4,.w » pol lato . . . t,— . . . ».— w VM lat« . . , 12,— . . ,18.— "iriiitai J« pliievatl npr«] ■• lareftk« iver prileze«« ■•teini«« m ipravi •lira. Pnnlin« itevilke m dobivajo t pro* lajalaloah tobaka V Irntu po M btA. laven Trata p« 4 ari. EDINOST a« vrebaj*. JRasodnino, rakUiaitok)« m o*!*«« »pf<* Jona upravniitvo ulio« Mulmo p u.« oolo hit. S, II. nadat. NaroAnino in oglaaa je plačevati looo Trat. Odprte reklam« aije ao proato poitni«*. ei h a. >r »Mn»«N j* Važen pojav za spravo. Eppor si maovel In vendar m liri to giba-. ije. Širi a«, ker se nora širiti, ker je gonijo prav listi vzroki, ki so na Primorskem, slasti pa t p Trstu in v Istri, ostvarili sedanje razmerje med nami; razmerje, o katerem je .Narodov* „glas a Primorskega* sodil po kriviei, da je nasledek kakega dogovorjenega ali sklenjenega kompromisa. Nale razmerje je izišlo iz splošno čntjeae potrebe, Kar ]e potrebne, to ne treba umetnega povspeševanja. Sedanje razmerje naie je prava narodna potreba in izcimilo ae je aamo po sebi —■ ker je nal livelj ■a Primorskem slutil instiktivno, česa mn treba v sedanjih časih, da reii svojo individuvalnost iz Ustih viharjev. Narod, ki je zgnbil zdravi instinkt, kakor ga narekuje naravai nagon po aamoobrani, kakor ga narekuje najplemeniteja sebičnost — sebičnost, ki sluti v osiguranje narodne bodočnosti —, narod, ki je zgubil motnost slutnje pre* tečih nevarnosti in ki je zgubil motnost podreje-flja manj vatnega vatnejemn : t a k narod je tgubljeni Mi na Primorskem moramo hvaliti Boga, in v intesesn narodne celokopnosti mora ves narod slavenski izrekati zasluženo priznanje voditeljem is obeh taborov nadih, da so si ti poslednji ohranili ta zdravi inatinkt in zdravo narodno sebičnost in tisto rodoljubno samozatajevanje, ki mora biti »vesti spremljevalec zdravi narodni sebičnosti. Kako resnična je ta potreba medsebojne ▼strpljivosti — pravi, glasni imperativ slehernemu rodoljubu — o tem priča najbolje malenkostnost nasprotnih argumentov. Ako „glasba Primorskega" ne ve navesti drugačnih argumentov proti »kom* promiau" v Trstu in v Istri, nego je ta, da .moramo' poročati o cerkvenih shodih in o zdravju papeževem, potem mu vidimo v duio in čitamo tam: en ni proti sedanjemu medsebojnemu raz-merju na Primorskem zato, ker ja overjen, da je isto škodljivo narodni koristi, ampak nasproten je la po svojem osebnem čutstvovanju. On si teli PODLISTEK. 12 roman. Poljaki apisal Boleaiav Prua. Foalorenfl Podravski. Mahnil je z bičem, potegnil vajeti ter bi anal dalje. Zdelo se mu je, da kamenje in grnde vnovič renči: bedak si, bedak?., veter pa se mu je smejal v stebličju ter šepetal: .Plačaš petintrideset papirnatih rabljev in le srebrnega za vrv. Kar si odložil dan za dne« voiB, tedftn za tednom čez devet mesecev, to izdaš sedaj nakrat, kakor bi zgrizel oreh. Orahovskemu nabije* z denarji žepe, tvoja mošnja pa hnjša. Vrhu tega pa moraš še pripraviti šivinčetu jasli in lestvo, moraš m negotovostjo in strahom priklanjati se grajščaku do nog, plačati za livado in še po več nr čakati na oskrbnika, da ti di pobotnico ta najemni .o..." „O j»z nesrečnež, o jaz nesrečnež I* je momljal kmet. Vio deteta I... Koliko grošev je treba, predno ima človwk zlatovke, koliko zlatovk je treba sa jeden rubelj in koliko rubljev, predno dobi človek novi bankovec. Vio, deteta 1 A poleg tega še »rajščak gotovo ne odda livade..." »Ne govori, ne govori, ker veš, da ti jo di," SO žvrgoleli vrabci. . . „novega pila* tndi na Primorskem : ali pa je po-mislil le za jeden hip, kako bi bilo danes po dogodkih lanske spomladi z našo stvarjo na Primorskem, da niso rodoljub)« ustvarili uprav takega razmerja, kakorSno so njemu toli neprijetne zdi ? 1 Le nekoliko let naj bi razsajal njegov „nov piš', in žvižgal bi slednjič preko slovenskih gomil. Res si nismo nabrali lavorik na volišča — vzroke temu mora umeti tudi pisec „glasn s Primorskega", ako ni prespal zadnjih drtavnozborsklh volitev —, ali po skupnem delu amo rešili največi zaklad naš: našo narodno čast in naš ugled. To smo dosegli in to je povifealo mor.ilni nivo našega ljudstva 11 To nas je usposobilo za nadaljevanje berbe. V nasprotnem slučaju — ob takem „pišu", kakor si ga želi „glas s Primorskega" — bila bi demoralizacija neizogibna. A kje je vojskovodja, ki bi zmagoval z demoralizovanimi vojaki ? 1 Nismo namerovali, da bi danes zopet spre* govorili o tem, ali nam noče io noče iz glave tisti nesrečni .glas s Primorskega". Prečuden jo bil ta glas, tako čuden, kakor je čuden še mnogokateri drugi glas „o spravi" v istem glasilu. Tako čudni so ti glasovi, da so lell svariti celo odlični možje iste narodne stranke. Na čudne glasove jeli so se oglašati iz narodne stranke pametni, rodoljubni, svarilni glasovi. Takov svarilen glas je izjava dra Danila Maja-r o n a v „Slovenskem listu" od minole sobote. V zmislu dane obljube hočemo spregovoriti nekoliko o tem pojavu. V prvo g. dr. Majaron ne more odobravati nač'na, kakor postopa .Slov. Narod" o sedanjih prizadevanjih za spravo. Bivši urednik .Slov. Naroda' meni namreč, da je bila temu l!stu dolžnost, odkrito povedati svoje lastno menenje. To bi bilo izdalo več, kajti izjava glasila stranke je vendar vse kaj druzega, nego pa taki „glasovi", ki na vse zadnje ne izražejo druzega, nego menenje po-samičniliov. No, nas to ne briga dalje in prepuščamo uredništvu .Slov. Naroda", da odgovori dru. Ma« jaronu v tem pogledu. „04 jo, dA", odvrnil je Polž * britko?tjo, „toda ukaže mi plačati nsjemščino. A vendar se je tudi navzlic temu živinče tam napatio včasih brez vsakih stroškov. Usmiljeni Bog, kaka nadloga je prišla čez me, koliko potrošim gotovine ? 1.., Raje bi trpel Bog ve kake bolečine, kakor pa izdal toliko denarja za tako neumnost". Solnce se ja že pomikalo k zahodu, ko je Po'ž prinesel brnni na poslednjo njivico, tesno poleg ceste. V tem hipu je zamukala krava, ki jo ja imel kupiti. Njen glas je bil kmetu všeš ter ga je celd nekoliko pobožal po srcu. „Seveda, ako so tri krave, nisti več dve", je pomislil. „Ko bi imel človek toliko živine, bi tudi ljudje drugače spoštovali človeka. Tem sla-beje pa jo z denarji in livade. Ha, sam sebi sem dolžan". Prišlo mu jo na misel, kolikokrat je, legii na klop, namesto da bi sp:il, snoval razne načrta ter jih pripovedoval ženi 1 Kolikokrat jej je pravil, kako mora nrediti gospodarstvo ter sejati deteljo ! Kolikokrat se je hvalil, kako mn ljudje svetujejo, da bi po zimi delal vozove in drugo gospodarsko orodje, za kar je imel toliko spretnosti!... Naposled pa, mar ni ie on sam vzdihal po tretji kravi, ni-li hotel vzeti livade v najem ?... Žena ga je poslušala potrpežljivo jedno leto, Velezanimiva in važna za nas so pa druga izvajanja dra. Majarona. (Zvršetek pride.) Politiike vesti. T TRSTU, dne 16. januvaija 1898. O spravi. Pišejo nam s Kranjskega: Sprava med kranjskimi Slovenci vrši se jako počasi.,Glavni vzrok temu je nezaupljivost narodne stranke, katera je že tolikrat brezuspešno ponujala spravo nasprotni stranki. Po naših mislih bi se sloga najhitreje sklenila na podlagi programa rajnkega slavnega očeta Bleivveisa. Da je pa sloga jako po« trebna, vidimo najbolj iz državnozborskih razmer, kjer je splošno Nemštvo soviažno nastopilo proti Slovanom. Sramotno bi pa tudi bilo, ko bi se kranjski Slovenci vezali s peščico Nemcev, ko isti Nemci na Štajarskem in Koroškem popolnoma prezirajo tretjino Slovencev. — Ako bi tudi sloga ne delala pokrajinskim Slovencem posebnih čudežev, vendar bi se jako okrepilo delovanje „Ciril-Meto-dove družbe", katera se sedaj vse premalo podpira od neke strani, da si je ta družba največega pomena za nas Slovence. Seveda se mora delovanja družbe omejiti bolj na vzgojo narodnega d i j a š -t v a (posebno z štipendijami za koroške in istrske dijake, da bi se šokli v Ljabljani), kakor pa na ustanovitev novih šol. Nam primanjkitfe pred vsem (razen Kranjskega) voditeljev, za to tudi ne prodira slovenski kmet o volitvah na Koroškem. In tudi na Spodnjem Štajerskem ni meščan tak veliko-nemški politik, ampak le orodje je on v rokah nemških kolovodij. V takih malih mestih morejo — narodni odvetnik, notar in sodnik v kratkem času provzvočiti velikanski preobrat, ako so zložni. V tem zmislu se je izrazil tudi največi nemški politik Bismark z besedami: Naše sosede je premagal pruski .šolmašter" t j. inteligenca. Ta mot 'J ve tudi bolje ceniti zvezo s 40 milijoni Avstrijcev, nego pa kričač Wolf, ki hoče Nemčiji priklopiti 9 milijonov avstrijskih Nemcev. Še smešnejši je pa dve leti, tri leta, a nsposled danes veleva me kupiti živinče ter najeti livado takoj, brez odloga. Mili Bog, kako trdosrčoa je ta ženska! Ona ga pripravi do tega, da bode sejal deteljo, ali delal voiova... Čuden človek je bil ta Polž. Vse mu je Slo Izpod rok, celć žetev, vse je uaredil, popravil cel6 mlatilnico v dvora ; vs»> je dobro pretuiital ter ss dal nakloniti k temu, da je spreminjal setev na svojem zemljišču, toda aičosar se ni drznil dovršiti, dokler ga ni kdo prisilil k temu- V njegovi duši je nadsatojalo one tanke niti, ki veže načrt z izvršitvijo, za to pa je imel v njej zelo debelo čutnico ubogljivosti. Grajščak, župnik, župan, žena vsi ti so bili poslani od Boga za to, da so Polžu dajali osnutke, katerih sam ni imel. Bil je razsoden in celć promišljao, toda samotvornosti se je bal huje, nego steklega psa. Imel je celo poslovico, da: „kmečka stvar je — delati, gospodska pa — se zabavati in okazovati drugim". Solnce se je že dotikalo vrhov gt>r&, obko-Ijnjočih dolino. Polž je Že dospal z branama k cesti ter premišljeval o tem, kako se bode potegoval z Grahovskim, kar nakrat ja začni za seboj debeli glan: „Hej l hej !' (Prido še). Veliko-Nemec Steinweder, ki se naravnost norčuje is svojih nemških aodeželanov, katere imenuje „Herrenvolk", akoravno ja znano vsemu svetu, d« se gorenje koroški nemški kmet veliko bolj hlapčevsko ubija z obdelovanje« svoje paste zemlje nego njegov tovari* — koroški Slovenec, kateremu vendar stvarnica veliko već ponuja, kar nam j« sapel Vodnik. V obče se tadi kmet in meftčan v alpskih deželah če jako malo zavedata politično, ta je vse odvisno od spretne agitacije. Drugače je pač na Črškem. Zjelinjene slovenske stranke bodo pa gotovo tndi sedanjemu v.^eg&mogočnerau dež. predsednika vsaj toliko gledale na prste, kakor se je to godilo nasproti njegoreaa prednika — blagemu "Wmklerju. Drugače bi »orali misliti da ima Slovenec le pogum preti svojemu sorejaku. — Postimo torej li* beralne in klerikalne fraze, bodimo vsi narodni Slovenci, kajti sedaj se bije v Avstriji v prvi vrsti boj med ošabnim Nemitvom in tlačenim Slovan-stvom! Vprašanje o liberalizma is klerikalizma (^labejšega tako ni nego je liberalizem avstrijskih Nemcev) itak ne rešimo mi Slovenci na Kranjskem in tudi ne Vi na Primorskem, ker ta ti stoji svetovno naziranje proti svetovnemu naziranju. Tak boj bil bi le — naš psgin I (Opomba uredništva. Da-si se ne strinjamo povsem s tem, kar je cenjeni dspisnik označil kakor prvo in najnajuejo dolžnost naši družbi sv. Cirila in Metoda, smo vendar z veseljem dali pro-štora tadi tenu pojava, ker gA smatramo znakom da tudi na Kranjskem prodira spoznanje v vse sloje prebivalstva, da Slovenci se svojim nezmi-selnim početjem poslednjih letih nismo bili dražega nego slepi Herostratje, kakoršnjim ni z lepa para na božjem sveta. Sosebno pa pozdravljamo opomin gosp. dopisnika — in želimo, da bi nmeli težo tega opomina vsi rodoljubje od Adrije pa do Mure da se sedaj bije boj med tlačenim Slovenstvom inošabnim Nemitvom in — Italijanstvom, bi še pristavili mi. Kdor sh zaveda tega dejstva in je res Slovenec — pridružiti se mora sodbi, da je dosedanji boj med Slovenci kazal na grešno lahkomišljenost in nerazsodnost našo; da bi pa značil zločinstvo na narodnem obstanku našem, ako bi hoteli nadaljevati ta boj ob sedanjih razmerah v političnem življenju Avstrije.) Stritar in nova literarna struja ii. Ta stvar je torej med nama poravnana in, npam, polteno poravnana. Morebiti bi bilo najpametnejše, da tu konfiam svoje že tako obširno pismo. Ali bati se je, da bi Vi ne sodili krivo o meni, ko bi z nobeno besedo ne „reagoval* na to, kar pišete nadalje in to, kakor pravite sami, nekako »rezko" v ■vojem pismu, Česar Vam pa nikakor ne zamerim. Jaz ne bodem govoril rezko, pač pa odločno. Jaz nisem junak, kak kraljevič Marko ali pa Martin Krpan, bal se pa vendar do zdaj še nisem nikogar. Ne ustrašil bi se je, ko bi hkrati name pri-drla vsa nova struja 1 V svojem pisateljskem življenju sem ime) bojev dovolj na vse strani — jaz imam že to nesrećo, da sem vedno v manjšini') — vse te boje, ki se bili včasi prav estri, izbojeval sem, to smem menda reči, možato. Možato je pa najprej to, da človek prevzame odgovornost za vse, kar je storil ali pisal ali pa govoril. Tako sem si jaz prizadeval ravnati v svojem življenju. Zdaj sem star, ali tako slaboumen, hvala bogu, vendar še nisem, da bi ne vedel, kaj govorim; podoben nisem stari klepetulji, ki govori, kakor meni, da bode ljudem po volji, ki eno in isto tej ženici hvali, onej graja, da si priklepeče in pridobrika čašico kave za malico. Dobrikal in prilizoval se jaz nisem nikoli nikomur v svojem življenju. Z vso odločnostjo odbijam in zavraiam kako očitanje ali podtikale, kakor da bi jaz govoril zdaj tako, zdaj tako; temu to in onemn nasprotno, da se mu priliznem in prikupim. Moje mišljenje je enotno, in kakor mislim, tako govorim. Da o eni in isti stvari govoreč, zdaj to stran bolj povdarjam, zdaj ono, kakor nanaša prilika, to je Cisto naravno; tako dela vsak pameten človek, ki vč, kaj hoče. Kar sem pisal gosp6 P., ni v nikakršnem nasprotju s te», kar •) Na to «ore mor« biti Stritar samo ponos«. Op. dop. Deželni ibor dalmatinski se je stvoril včeraj. Predsednik B u 1 a t je povdarjal v svojem pozdravnem nagovoru, da je letes deželnim sborem pripadla velevažna naloga: oni morajo omogočiti resnim delom, da se zopet prične konstitucijonelno delovanje. Te besed« se nanašajo na dogodke v državnem zbtru. Predsednik je izrazil željo, da M skoro prillo do mirn med narodi države. Tndi vladni zastopnik je izrazil željo, da bi v tem deželnem zboru vladal dah spravljivosti Položaj na Češkem. S pa« besedami je povedano vse: Nemci so skrajno nezadovoljni z izjavo vlade. V včerajinji seji deželnega zbora češkega je podal namestnik grof Coudenhove v imenu vlade že napovedano in toli zahtevano izjavo. Prvi govornik v tej seji je bil poslanec Wolf. Slab omen to, kadar volkovi prednjačijo, ko gre za spravo. Mož že ne ve, kaj bi storil vse, da ne bi moral ostaviti Prage brez glorijole mučeništva. Ker nikdo drugi ne ve ničesar o trpljenju in mu-čeništvu njegovem, pa pripoveduje sam o njem. Tako je povedal tadi včeraj uvodom svojega govora, đa se je moral skrivaj priplaziti v deželni zbor. Kar cele množice da so Čakale nanj. 6udno res to : toliko ljudi čaka vedno po ulicah praških, da bi kar pobili tega nemškega mnčenika in vendar mu niso skrivili do danes niti jednega lasu! Da pa poda hitro najlepši dokaz, kakimi nameni so prišli Nemci v deželni zbor, zagrozil je Čehom, da jih Nemci ne bodo pustili govoriti, dokler ne padejo jezikovne naredbe, to je: dokler se ne zgodi nemška volja v vsem obsegu. Čudne nazore imajo ta nemška gospoda o spravi. In potem je mož govoril — čujte! znani Wolf je govoril o radikalizmu Čehov, ki so zanesli plamen v deželni zbor, in ki ne dopušča pravega dela v deželnem zboru. Zatem je predstavil ta mož reda in miroljubivosti, listič, na katerem so zapisane želje Nemcev, Gospodo ne bede pekla vest, da so bili preskromni na tem svetu: jezikovne naredbe se morajo ed* praviti, nemščina se mora proglasilti državnim je« zikom po vseh pokrajinah, Galicija in Dalmacija naj se izključita iz pokrajin zastopanih v državnem zborn, (ker sti menda »pretežki" za nemš i želodec) in po vrhu vsega mora se takoj odpozvati se svojega mesta sedanji namestnik češki. Dalje ne segajo za sedaj nemške želje. Pa čudo: češki poslanci so se smejali in Wolf se je jezil, ker so s« sem pisal drugje in s tem, kar pišem tu Vam. Kaj me je nagnilo pbati tisto Vam tako neprijetno pismo, menim, da sem Vam razložil dovolj jasno. Vsa tista pravda, ki ste jo imeli Vi«) s svojo nasprotnico, mene čisto nič ne briga; kako se neki more od mene zahtevati ali pričakovati, da bi vedel vse tisto, kar mi pripovedujete v svojem pismu 1 Meni je bilo vse to tako neznano kakor moja zadnja ura. — Toliko za odgovor na tiste ,rezke" besede Vašega pisma. Torej — da že skoraj popustim te meni tako neprijetne osebnostne razprave — govorimo tako, jasno in odločno: jaz nisem načeloma nasprotnik .novi struji*; dasi starošolec, rad priznavam, kar ima dobrega, in tega ni malo; d&, celo za napredek jo smatram v nekem oziru. Samo ne prestopi naj, sosebno gledč moralnosti.neke, rekel bi, večne meje, čez katere ne sme. Ali ste to storili Vi v svojih poznejših spisih, kakor se Vam očita z neke strani, drugi pravijo, da ne — o tem meni ne gre sodba, ker ne poznam teh spisov'). Človek ne more vsega, kar bi rad t — .Umetnik sme vsel" to se meni zdi nevaren nauk, pravo dvorezno orožje, s katerim sosebno nerodna roka lahko napravi veliko, d&, nepregledno škodo 1 Zgledov imamo že zdaj, le preveč. — Še to lahko rečem, ne da bi se sramoval Bvoje pisateljske preteklosti : Ko bi bil jaz mlad, pisal bi pač tudi nekako drugače Kdor pozna le nekoliko zgodovino umetnosti, \6, da se s časom izpreminjajo njena izrazila, da se preobračajo, večkrat na bolje, včasi pa tudi na slabše; kar je pa dobrega, ostane. To je naraven zakon, in kdor se temu ustavna in upira, pade slednjič sam. Morda smea tudi reči, da je celo v mojih, posebno poznejših spisih, marsikaj, kar ima nekako realistično lice. — Da bi •) Jaz z gospo P. P. nisem imel nikake „pravde", saj je nisem nikjer ocenjeval, ampak bo jo vedno le drugi. Op, doji. *) To trdijo tndi le g. P. P. in n«kateri kritiki „Slo-enca", „6L Liata" in Kat. obiornika1*. Op. dop. smejali. Pa so rei fiuioi ti ljudje: tuli neumnosti se ne smemo smejati — če je pieneumus. Za Wolfom se je oglasil posl. grof S y 1 v a-T a r o a c a, ki je pripovedoval Nemcem najsočnejik, da so kar sikali. Najprvo ae je čadil Nemcem, da trpe med sabo mož, ki očitno zastavljajo svojo častno besedo, za stvari, ki niso resnične. Wolfot govor, da ni bil druzega, nege cela vrsta žaljenj. Ta mož da je podoben histerični ženi, ki hočs imeti vedno prav. Govornik je očital Nemcem radi kalizem, ki mora dovesti alednjid do socijalne4« radikalizma. Glavni udarec pa je zadal Nemcem grof Sylva-Tarouca, ko je vskliknil koncem svojega govora, da oni hočejo spraviti Avstrijo v razmerja vazalatva do Nemčije in da delajo za prusjaštvo. Ko je zaključil govornik, so Nemci kričali kakor besni, Čehi pa so odobravali. Zastonj sej« trudil znani urednik in čudak pater Opitz, da bi dokazal, l^ako ao vsi Nemjti, vitevsi Wolfa i« SchOnererja, črno-rnmenl od log do glave. Zastoj pravimo, kajti dejstva govore preglasne. Za Opitsem se js dvigail namestnik grel Coudeuhove, da poda svojo izjavo Jedro njegovih izvajanj je bilo ; vlada vstrsja pri menenji, da sta oba deželna jezika popolnoma jednakopravna ; da sleherni prebivalec ima pravico po vse) deželi iskati svoje pravice v nemikem ali češkem jesiku; dežela mora ostati jednotna, jodaotna morata biti tudi uprava in nradniiki zbor. v tem okvirju je vlada pripravljena poitevati posamične ielje v zmisln resnične potrebe. v ta namsa hoče privoliti v razlikovanje med jednojeiičnimi hi mešanimi uradnimi okraji. Za jezikovno usposobljenost uradnikov naj bi odločala jedino le rejničSa potreba. Za bodoče zasedanje dež. zbora pripravlja vlada predlog za praktično poučevanje v drugem deželnem jeziku na sredojih šolah. Ob zaključka seje je izjavil grof Boaqaoy, da je dolžnost vjs-komur, povspeievati prilike za pomirjenje. Danti ■e nadaljuje razprava. Kakor mo že omenili začetkoma se kažejo Nemci popolnima nezadovoljne s to izjavo vlado. Vzroka tej nezadovoljnosti ni težko uganiti. Ker hočejo biti nezadovoljni, zahtevajo najprej odprava jezik, naredeb, dobrovedoči da tega ne more obljubiti vlada, ue da bi v narodu češke« navstal vihar ogorčenja. Taki vzroki za nezadovoljnosti so zarsfl v ceno, ne treba druzega, nego zahtevati nečesa, že skoraj kdaj sosebno mi Slovenci jenjali pitati se s praznimi besedami, tistimi nesrečnimi priimki in naslovi, ki pomenjajo vse in niči »Idealist" nam kaže človeka in svet, ne kakoršen je, ampak ka-koršen bodi 1 Realizem še le nam je razodal resnico, prinesel nam pravo umetnosti Oni, ki tako govorč, so, naj se še tako šopirijo inširoko-ustijo na svojem visokem sodnem stolu — eate-tičui otročaji*). Kakemu pisatelju listič na hrbet prilepniti S napisom : idealist (ali realist. Op. dop.), pa misliti, da je siromak s tem obsojen, v nič dejan, odpravljen, te se mi zdi ree otročje. — To je menda vendar malo rezko, prerezko, torej dovolj. Kar se tiče yw, še enkrat: Vašega krepkega, izvirnega talenta sem vesel; kolikor poznam Vaše pisateljevanje do zdaj*), zdi se mi, da ste na pravem potu. S tistimi obožavajočimi superlativi Vas ne bodem ometaval in obsipal, to prepuščam drugim, radodarnejšim prijateljem Vašim. Želim pa Vam iz srca sreče in dobrega vspeha aa težavnem, trnjuvem pota slovenskega pisatelja V prid in korist našemu slovstvu, ki tako živo potrebuje uovih, čilih in zdravih moči. Dubrih svetov pa, kakor sem Vam že rekel enkrat, Vam ne bodem dajal, v to se ne čutijB poklicanega ; opominjal Vas ne bodem, da uaj VM ne omoti pretirano poveličevanje, ne svaril Vas, da ne prestopite tiste meje z napisom: „Do tod ia ne dalje" l-- Zdaj pa dovolj, če tudi nisem še do dna i*-praznil koša. Vaš stari Stritar. Na Dunaju dne 17. grudna 1. 1897. (Pride še.) 4) Jako hvaležni smo novostrajniki g. profesorja fe^ ta izjavo; slolni smo v tem iigim do oela. Op. dop, ') T. j. 17. grudna 1897.! To treba pribiti! I Op. dop. o Čemer vemo, da nam ljudje ne morejo dati. — Tako delajo Nemci, da merejo igrati utogo žaljene sedelžuoBti. Nemci sicer liso že ničesar rekli o bližnjih korakih svojih, a splošna sodba je, da •tore, kar je bilo že o priori v njih programa: da ostavijo deželni sbor mtrda že v tem tednu. Vse kaže, da so igrali le komedijo, ko so vstopili v deželni ibor. _ Različne vesti* Na zeleni veji. Na italijanskem mišljenju lupana tržaškega, g. dru. Dompierija nismo dvomili nikdar. Nikdar nismo bili tako najivni, da bi bili pričakovali od njega kake dobrohotnosti ozirom na narodno težnje tržaških Slovencev. Preokuženo je političko ozračje na Primorskem ; naš vzdah je prenasičen od mijazmov naj« divjega narodnega fanatizma, vse pregloboko se je zarilo v mozeg in kri sovražtvo do nas, našega tivlja in našega jezika, da bi si sploh mogli do-miiljati možnost eksistence takega Italijana v na-lem mestu, da bi imel smisla in srea za naše pravo, najmanje pa, da bi imel toliko srčnosti, da bi javno pripoznaval našo pravieo. V tem pogledu se gojimo nikakih nad; in ker ne gojimo nikakih asd^tudl razočaranj ne moremo doživljati. Mi vemo, đ« nam velja Dantejev „Lasciste ogni speranza, voi ch' entrate", naj že trkamo na vrata kakega gonjača v drnštvu progressa, sli na vrata italijanskega duhovnika, ali na vrata — tržaškega župana. Vendar smo ohranili dosedaj nekako dobro aienenje o županu Dompierija; videli smo v njem aeleno vejico med|posušenim brstjem laiko-liberalne-radikalne brutalnosti. V tem dobrem me-asnju so tudi naši poslanci provzročili se avojo taktiko o zadnji volitvi župana, da je bil izvoljen ravno gospod Dompieri, Kakor rečeno: v naroduem in politiikem pogledu smo videli v njem vsikdar Italijana in nasprotnika; ali videli smo v njem poleg nasprotnika ns le tadi osebnega poštenjaka, ampak moža s ono čednostjo, ki je skoro zginula iz italijanskega tabora: moža, ki ume tudi s nasprotnikom obče-vati koucilijantno in po uglajenih formah izobraženih ljudi j. Sedaj pa se nam je podrla še ta vera. Vaprejem deputacije slovenskih poslancev, ko mu je {sta hotela izročiti ž« poznano izjavo* oziroma prizor, ko je Župan Dompieri vpričo zaatopnika vlade vrgel zanićljivo od sebe v dostojni obliki sestavljeno izjavo legalno izvoljenih zastopnikov, nas je prepričkl, da tudi pred županom in del. glavarjem tržaškim Slovenci ne le ds nimajo pričakovati dobrohotnosti do svojih narodnih zahtev, ampak tudi ne spoštovanja in navadne uljudnosti. Župan tržaški oziroma deželni glsviir "odreka našemu jeziku svojstvo deželnega jezika, lli se fcoGeuio prepirati žnjim; prosimo ga pa nkj, Si o-gleda opetovane izreke viiih in najviiih instancij, politiških in sodnih, naj si ogleda avstrijsko ustavo in potem naj — pred svojo vestjo — obračuna radi svojega izreka o italijanščini kakor jedinsm deželnem jeziku 11 Ali to moramo priposnsti, da nas je presenetil način, kakor je o* ~ Dompieri — odklonil izjavo naših poslancev U Ne, tega bi ne bili pričakovali od dra. Dompierija, de še poniža na nivG kakega Rascovicha I A če vspeva tak ton ns zeleni veji Dompieri-jevi, česa nam je pričakovati na subem listju druge progressovske družbe ? 1 Pevsko druitvo »Adrija" v Barkovljah priredi v soboto dne 19. februvarja t 1. svojo pred-puituo veselico. Toliko na znanje drugim slavnim društvom, da bodo vedela odločati dneve svojim veselicam. Za spravo. Včeraj je odšla iz Trsta nastopna brzojavka gosp. drn. Danilu M a j a r o n u v Ljubljen i: Čestitamo na rodoljubnih in možatih besedah. Mi smo z Vami in z vsemi, ki resno delajo za spravo. Le nevstrašeno naprej do zmage dobre stvari. Dr. Abram. Ante Bogdanović, Makso Ootič, Frai Dollenz, Alojzij Gorinp, Ivan Gsriup, Kornelij Gorup, dr. Greg orio, Fran Kosec, Mate Maudič, Ivan Nabergoj, dr. Ryb&f, Ante Truden, dr. Truden, Ivan Marija Vatovec. Še vedno .menitorie' t Ne pomagajo ni skli-cevaaja na osnovne državne zakone, ni pritožbe prebivalcev okolico, ni dokazana praktična potreba : slavna finančna oblast hodi mirno dalje svojo pot in pošilja v ekolico svoje laške „monitorio" 11 In s tem „monitorio" pošilja tudi svoje eksekutorje, ki so vrhu vsega še pošteno — nenljudni z ljudstvom, ako isto reklamuje svoj* pravico v jezikovnem pogledu, ako zahteva takih spisov, da jih bode mogle umeti, ako zahteva te najakromneje pravice, da bode moglo vsaj davke plačevati v svojem jeziku 11 Nič ne pomaga, nič : davčna oblast je gluha iu slepa za vse to. Ona pozna pač davkoplačevalce, jednakopravnih državljanov noče poznati. — Danes smo dobili v roko zopet dva taka „monitorio11. Jednega je dobil Just Grgič (tam je stalo seveda Ghergich) št. 38, drugega Anton Grgič št. 99, oba iz Padrič. Uaie se ob sebi, da ta laška opomina najdeta zopet svojo pot — nazaj na finančno oblast Ali kdo povrne ljudstvu škodo, ki jo mora trpeti isto v borbi za svoja prava proti birokratiški trmoglavosti ? 1 Nikdo 1 Gosp. namestnik je zopet opozorjen tu na oni tip uredništva primorskega, o katerem mu je že govorilo odpfrto pismo v listu „Pen-siero Slavo lu Megle. Včeraj in danes ves dan smo imeli ta teko meglo, da se ne spominjamo take. Niti par korakov nisi videl pred seboj, vzlic vsem svetilj-kam. Promet je bil eeveda zaviran. Mnogo paml-kov ni odplulo radi megle. Mnogokateri rojak nai je vzkliknil: „Zdi se mi, kakor da sem v Ljubljani l' Pripetilo se je tudi neksf nesreč, tako n. pr. je Fran Pegan z 'Grete prišel med dva vose. Na njega klic sta ustavila voznika. Bil je nekoliko ranjen. — Ivan Bnkavec s Prošeka je padel in se ranil na obrazu. — Blizu novega mosta padel je v morje neki 41 letni mož. Rešil ga je neki pilot, ki je čol klic na pomoč. Bnolavni promet. Meseca grudna 1897 bilo je na vseh c. kr. brzojavnih pastajah v okraju tržaškega poštnega in brzojavnega ravnateljstvo in sicer: na Primorskem oddanih 46 385 jošlih 61.695 tranzitujočih 136 050 skupaj 283 960 braojavk. Od le-teh jih odpada na Trat: oddanih 32.716 brzojavk došlih 37 087 „ tranzitujočih 126.214 , na Kranja em: oddanih 6 208 dollih 7.869 tranzitujočih 19.548 skupaj 26.625 brzojavk. Prijateljem predpuatnsga viselja javljamo, ds se je tudi letos posrečilo — da si pod veliko ti> Širni pogoji — dobiti dično gledališče „Armonia" za veliko maskarado „Trž. Sokola". Troški bodo letos veliko veči, a „Sokol" se nadeja tem izdatneje podpore od blagonaklonjenega mu občinstva. Prvi •plesni venček* tržaške slovenske mladine je bil v soboto dne 16. t. m. v dvorani Malli. Ni sicer navada, da bi se opisovali tako tnali ter pogosti plesi; in to je povsem prav. kajti, ko bi hoteli opisovati vse plese, vršeče s* v pustnem času, porabili bi preveč v važnejše namene odmerjenega prostora našega edinega lista. Sobotni venček pa zasluži, da vsaj v par besedah spregovorimo ognjem. — Dvorana je bila odičena 38 zastavami po ogromni večini trobojnicami. Plesalcev in plesalk je bilo toliko, da je bila nastala prava gnječa. Prvo Četvorko je p'esalo 44 parov, kar je mnogo sa omenjeno 'dvorano. Plesalci kakor tudi plesalke bili so malone vsi uprav elegantno opravljeni, osobito so se pa odlikovale plesalke. Na plesu je Vladal uzoren red, kar dela le čast naši vrli mladini. Opazili !»mo tudi znaten napredek glede — občevalnega jezika. V obče je vladala slovenščina, le sem ter tja čuti je bile kako laško besedo. Priporočamo pa gosp. prirediteljem, naj še bolj pazijo na narodni ponos, ker izgledi uplivajo 1 Drugi taki venček bode dne 12. prihodnjega meseca ravno tam, tretji in zadhji pa zadnji dan pusta v ulici Cbiota št. 6 dvorana aTerpsihoreu (Tersicore), na kar opozarjamo »lovensko mladino, da s« ne bode potikala drugog kjer vidi in čnje le slabega v nar. in moralnem pogledu. Iz tega razloga opozarjamo na nastopne plesne zabave, ki se bo- do vršila v tej predpustni dobi, kolikor nam je znano do sedaj. V soboto dne 29. t. m. bode veli ki ples „Delahkega podpornega društva" v ,P>-liteama RosseUi- ; začetek ob 8 Vi uri. Taje naj-veči ples kar jih prirede tržaški Slovenci. To je pravo narodne slavje. V soboto dne 6 februvarja bode veliki ples .Tržalke^a podpornega in bralnega društva* v redutni dvorani gledališča „Pa-liteama Rossettiv I ta bi lahko bil v resnici veliki ples, le škoda da se ne prireja v kakem gledališču. V nedeljo dne 6. februvarja bode ples naših trgovskih pomočnikov. Ta ples mora postati tra-dicijonalen, ker je za tržaške Slovane velikega pomena. Nadejamo se, da bode Redutna dvorana gledališča „Politeama Rossetti" polna trgovcev ia naše gospode sploh. Venčke sem objavil zgoraj. Naroden neplesalec. iz pred sodii6a. Italijanski podanik, 581etni Saverij Saffi obsojen je bil včeraj na 4 mese ječe in na izgon, ker je ukradel Alojziji Dapisin is Skednja moiajiček s 25 gld. in Mariji Zafred par nogavic. Res, dobro bi bilo da bi vse take italijanske podanike izgnali iz Trsta. Saffi je kradel kar mu je prišlo pod prste. A vsi drugi ? Vsi drugi pa jemljejo našim avstrijskim delavcem ia državljanom kruh iz pred ust. Koliko boljše bi bilo za naše delavce, ko bi ne bilo tu onih privaa-dravcev. Porco do 1'oiavo to se še vedno sliši v Trstu. Tako je tudi zmirjal neki Anton Michelli iz Gradiške stražarja, ki ga je prijel in zvezal, ker je odnesel Anton namreč iz neke Štacune nekaj blaga. Ko je stražar hotel aretirati tatu je zbežal le-ta in stražar za njim. Slednjič je stražar njel beguna, poslednji pa je jel zmerjati Btražarje, zgrabivfti ga za prsi in ho(6 vreči ga ob tla, da bi potem zbežal. To pa se mu ni posrečilo la j včeraj se je vršila razprava. Anton Michelli je bU | obsojen na 14 mesucev ječe. Ljubimec Imena Anton. V Hadersdorfu bliza Dunaja je umrl neki čudak ki je zapustil zsres čndno oporoko. Vse svoje premoženje je zspustil svojim dvsnajkteriii unukom. Vsaki teh unukov morA, sko hoče' biti ' deležen volila, izvršiti te-le pogoje. Poročiti sls mora z devojko imenom Antonija, oziroma vsaka unukinja mladeničem ime* nom Anton. Vsi se morajo obvezati, da krste prvorojence Antone ali Antonije. Vse poroke se morajo vršiti na dan sv. Antona bodisi 17. januvarlja ali 10. bnaja. Slednjič se morajo poročiti vsi do konca leta 1898. Zodarski Italijani ustanovili bodo politično dvuštvo. Razven v Zadru ne bode v Dalmaciji Itolja za tako društvo Pruski Poljaki. V nemškem državnem zbora pričelo se je v ponedeljek prvo branje državnega proračuna za to leto. Prvi govornik bil je Richter. On je proti postavki, ki dovoljuje foni za na-kupljenje posestev pruških Poljakov, ki bi se potem razdelile nemikim kmetovalcem. Rekel je, da tako kupovanje, ki ima namen ponemčiti pruske Poljake je protivno konstituoiji ter bi to le povspeševalo narodno zavest in probqjenje Poljakov. Nesreče, pripetivše se v ponedeljek. Dolcia Anton je padel v morski kanal. Izvlekla sta ga iz morja dva delavca. Sproveli so ga v bolnišnico. Hudo si je pokvaril desno roke med delom mizar Marko Bori v ladjestavbarskem zavodu pri Sv. Marku. Povožena in hudo poškodovana je bila Uršule Zupasc. Neki Anton Smrdu hotel je skočiti s premikajočega se voza. Ponesrečilo ne mu je in padel je na tla. Sprovedeu je bil v bolnišnico Mihajl Volk izKozane, ker je padel 5 metrov globoko in se poškodoval na -obratu in spodnji ustnici. Tatvine. Jedno uro, dva goldinarja drobiža in jeden tolar Marije Terezije ukradli so v nedeljo iz prodajalnice Uršule Žiberua v ulici Bosco št 24. Na prostoru Ralli, kjer je večkrat videti kaj zanimivega, bil je zamaknjen v tingl - tsngl neki Gottfried J. To priliko je porabil Avgust Bubnič, da izmuzne miraemu Gottfriedu žepno uro. Dobro pozuani gosp. Titz je to opazil ftt je seveda od vel Bubniča s seboj. Ker niso našli dru^ga, odnesli so zlikovci nož, vreden 1 gld. 80 novčičev is mesnice Karo« line Michelli. Ne^uzii^n tat je ukradel S. Tos.ni m>8*»jiček i 10 gld. med tem, ko je ooa epaiovala reći izložene v oknu nek« prodajalnice. Družbi tv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslaii od 1. do 14. jaouvarija 1898: Gdč. Franjica Smid na Gaiteju pri Kranja iz društvenega nabiralnika 6 gld. 60 kr — Gdč. Ljudmila Roblek v Litiji 100 gld. kot čisti dohodek slovenskih razglednic s podobaaa Prešerna in Vodnika, a s prošnjo, da w vpišejo kot pokroviteljice „Litijske Slovenke*, katere bode zastopal g. notar Luka Svetec. — Ž* neka podružnica v Kamniku 3 gld. 75 kr. po g. blagajničarici T. Karolnik. — G. Fr, Cukjati v Št. GMardu 1 gld. 1 kr. iz nabiralnika. — Mohorjani v Begaujab 5 gld po č. g. župniku Ksšmelju. — Vesela družba učiteljev in njih prijateljev za „pogled|v nedolžno okoM po g. Sohmo-ranzerju v Celja 2 gld. tt kr. — G. T. S. v Ljubljani 1 gld. — Mariborška podružnica 16 gid. 84 kr., in sicer so 8 gld. 13 kr. nabrali .Vaa-drovčki" ob kresa pri Sv. Urbanu in 8 gld. 71 kr. se je skupilo za dva dobitka na Silvesterski veselici. — Podružnica v Škofji Loki 28 gld. — Č. g. Jos Regen, župnik na Vojskem, 1 gld. 50 kr. — SI. »Konsumuo delavsko društvo v Ljubljani* is nabiralnika 2 gld. 23 kr. — Podružnica v Vipavi 1 gld. 10 kr. iz nabiralnika pri g. Perhavcu. — Po .Slovencu* od g. Perdaaa kot skupilo druž-binih vžigalic za uovo leto 10o gld. — Po g. V. Legatu v Celovcu v „Miru" nabranih 245 gld. 04 kr. — Podružnica v Škofji Loki 28 gld. ket odkupnino za novoletna voščila. — Podružnica v Cerkljah po g. blbgajuikn Hočavarju 47 gld. 58 kr., to je udnine 30 gld. 58 kr., ostalo so pa darovali s priliki državnozborske volitve gosp. vodje Zupana prhtaši: Jože Jenko 1 gld. 50 kr., Jože Hacin 1 gld., A. Vavken 1 gid., Fr. Borštnik 50 kr., J. Li kozar 10 kr., Aleš Jenko 1 gld^ Ivan Pavlič 1 gld., Val. Selan 20 kr., M. Likozar 1 gld., in Brniški goatač 70 kr. — Gdč. Trtnikova v Ljubljani 2 gld mesto venca na grov gdč. Rantovev Polhovem Gradcu — Srečna zakonska dvojica za novo leto 2 gld. — Slovenci, zidajmo naprej v složnem bratoljabju naš dom 1 Živeli podporniki! BlagajniHvo družbe sv. Cirila in Metoda. Proračun rusksga carstva za tskofie lato : redni dohodki 1,364,458.217 rubljev, izredni dohodki 3 300.000 r., preostatek v drž. blagajni 106,291.706 r. Troški pa : redui 1,350.085 213 r. izredni troški 123,964.710 rubljev Preostaja tortg 14,373.004 rubjjev. Dohodki so se povišali letos aa 46,091.722 rubljev, stroški pa za 66,226.315 r. Pogorel je velik gojzd v provinciji Viktorija v Avstraliji. Ogenj se je grozno širil in provzročil ogromno škode. Čeike posojilnico imele so koncem leta 1896. laatuega imetja 30,276 037 gld. 13 nvč. Uloge so snasale 257,671.688 gld. 51 nvč. Najnovejše vesti. Dunaj 18. .Fremdenblatt' pravi, da je izjava namestnika grofa Coudenhove v deželnem zboru češkem, velepomemben dogodek za nadaljnji razvoj naših odnošajev. Sedaj stojimo pred načrtom vlade za akcijo v vseh slučajih Bistveni deii ttga načrta utegnejo stopiti kmalu v veljavo. Sirauke stojd sedaj pred čisto drugimi dejstvi ; strankam bode naloga, da se tako sprijaznijo z dejstvi, kakor jim bode dopuščalo prepričanje. Moglo bi se reči, da je mnogo posamičnih vprašanj V velikem kompleksu prepirov že rešenih po vče< ra suji izjavi vlade v toliko, kolikor je nepremično določen načiu njih rešenja. Pariz 18. Na včerajšnjih pretepih, nastalih vsi- d a itis^mltskih demonstracij jo bilo ranjenih do 20 «seb, V različnih mestih po provinciji je bilo prot'semitskih prjavov, na katerih so zasra-movali Znlo in Žide. Časnike, ki se potezajo za iida Dreifusa, sežigajo javno. V Nantesu in Mar telju so razbili izložbe židovskih stanovnikov. Vvgovlnib« bnojftvke In v3i«l. P*«nlc« - jd 7* 'o 18 80 18 26 •• • 80 kil f. 13.30—13 35 , od s; kil. r. 18.80 18'36, o »t kil. lor fi-80 9- proun 6 15 6 45 Pšenica: ponudba in povpraševanje jako alabe. — Prodaja 8000 m. at. Vrem«: oblačno. Havro. Kava Santo* kocki *v„i--fre .„ dec. 37 60 vb april 87.75 S*mfc«.rg. Santo t *ood averai<« ix mesec marc 31,— ta maj 31.26 za september 32.— za d cember 82-60. di-ma,"o'-»« bovan lO J*n«varJi včeraj Driavai dolg t papirja . 102 36 . . v »rebru . . 102.30 Svatrijeka ranu t zlatu . . . 121 80 . . v kroaab . . . 102 65 Kreditne akcije....... 966 26 London 10 Lat. . . 120 — Gapoleooi..... ... V.63 iu mark 11.70 100 italj. Ur ...... 41.40 k ' daaei 10'J. 40 ioa.40 121 00 102 90 856 25 120— 0.68 11.76 46.40 ZELEZNIŠKI VOZNI RED. Dviavaa i«l«aaioA. (Postaja pri iv. Andreiu) Od dni 1. tnaja 1897. ODHOD: 6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.30 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj. 4 40 popol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.30 „ v brzovlak v Pulj Divačo, Beljak na Dunaj Lokalni vlak ob praiaikih 2.16 popot. v Divačo. DOHOD: 8.0B predp. iz Ljubljane, Divače. 9.45 „ ia Pulja, Rovinja. 11.15 „ ia Hnrpolj, Ljbljuane. Dunaja. 7.05 popol iz Pulja* Rovinja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brtovlak Diva Pulja, Rovinja, Naznanilo 11 Podpisani naznanjam, da imam lastno zalogo in delavnico različnega obuvala v hiSi ljudske §ole nasproti cerkve sv. Petra po domaČe „pri Pepetu KraSevcu". Postrezam z vso točnostjo in po najnižjih cenah. Sprejemam in izvrSujem vsako naročbo na drobno in na debelo. Udani Josip Stantld. Pravi trpotčev aok jajedino eai, katoriao pripravlja v lekarni kZrinj-ilcini, H. Br o d j o v i n, Z ag r eb, Z r inj ak i t r« i tov. 20 Trpotčev aok nepreaeino dol ujo pri v a oh prehlanjenj ih aopaih organov, tor i'e najbolje arodatvo aa prani katar, ka-o 1 j, praobol, hripavost in vratnobol. Tudi aaatarani kašeljses tem sdra-vilom v najkrajiam Čaiu da odpraviti; bolniki dobijo tok zajelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. — Izmed mnogih a ah va 1 a p o m inj am tukaj aamo ono: „Volaoonieni goapod lekarnik! Polljite mi ie tri ateklenioe V». iega izvrstno delujočega trpotčevega aoka; potrebujem jih aa moje p o-znanoe. Jaz sam od dveh atoklenic od nesnosnoga kašlja popolnoma ozdravel. Hvala Vam. Priporočil bodom ta sdravilnl aok vsem praobolnim. 8 apo-Itovanjem— Rudolf Ausim. Na Dunaju, 20 marca 1897." Paai naj se tore j, daje na vsaki »t o -klonici vaatvena a nam k a t. j. alika bana Nikole Zrinjakega, kajti aamo je oni pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko noai. — Gona ateklenioi a točnim opilom j i 76 ni. — Razpošilja ae vaaki dan poitom na vaa meata in sicer proti predplačilu (priračunavši 20 n č. za camotek)alipapo poitnem povzetju. — C o nik i r a sn o v r a t n i b domačih pre-školanih idravil razpošiljajo ae na zahtevo aaatonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. B r o d j o v i n, Zagreb, Z r i nj a ke ga trg A te v. 20. •C Rojealaft t apomnla« a« družbe sv. Cirila in Metoda. (C« »je ia debelo la i Domači pridelki. Mol: Koks...........100 K. Mandoloni..................„ avetlorndeči................„ mandolini ................n kanarček..................„ bohinjaki..................„ boli veliki ......... B • n»»H.......... aoleni, dolgi................„ n okrogli................„ mešani hrvatski............„ „ štajeraki............. Vasle ft»o štajenk......... Ječmen št. 10....................• „ •........... - 8..................... Zelja kranjsk......................« lopa » ....................n Krompir, • Proso kranjako......• . . . „ Loša, kranjska............M »peh ......................m Maat ....................... Kava Mooca......................« Cejlon Plant. fina ...........« - P-ri.......... Portorioeo ...............» Java Malang................» Guatemala............a Ban Domingo................n Malabar Plant................» „ netivo................» Laguajra Plant..............„ m native .............9 Santoa fini..................„ , srednje flnl............« ( srednji ........ a , ordiuar................n Rio oprani..................u „ najfiniji..................» , srednji..................H llrdkor Gentrifngel I. vrate..... ConoaaaA..................„ v glavah..................„ raakoaani ........ „ Ril italijanski fini........ n srednji............... Japan fini . . .............. n srednji................n Rangoon eztra..................„ i....................: n........... Petralaj tuaki v sodih..............„ v aabojik od 89 kil..... Olje italijansko najfineji............„ . srednjefin0..........„ bombažno, amorik. ..... „ dalmatinsko ...............„ Limoni Mesinski . .............„ Pomaranče „ .....zaboj Mandeljni Dalmatinakil 100 K. Pinjoli ........................... 8 litanine ........... Vamporll novi...................._ Olb.oe ......................^ Modra galica ........ Božiči Dalmatinski novi . .* .' .* " „ Pulješki.......... iJ-iOkVO Pulješke ......... . Grške t renoih, ... w Polanovka srednje volikoatl .... » • velike ................„ m male ..................„ llanlkl v velikih aodih............. . v */. ................! od for 11.50 do for. 11.76 9.'-- 0.26 10.— 10*26 8^60 ~8>8 026 9 50 t!— 6a! - 70*— 11.50 — 12.75 — 14.25 6 — 6.16 5.25 5.50 3.20 3,30 0.- 0.60 m — 68.- 54.- 160.- 162.- 168.- 160.- 176,— 178,- 164.— 15«.- 114.- 116.- 113.— 114.— 192-— 124*— 97!- 98* _ 02.- •3' — 88.- 81— 76.— 78__ 9«!— 97.Z 84.- 86.— 36.75 — 0 — 37.60 37-75 38.60 89._ 88.60 88.71 21.60 — 20 60 — ■ 17.60 —- ,— 16.50 — 14.50 — 13.76 1* 1 10.76 — 16.25 —__ 6.40 74.- 76,- 66.- 68— 27.- 27.10 4 — r!— 3.- 4.— 77. 78.'— 86.— 88.- 48.- C2.« 36.— - 87 45.- 46— 22.— 22.50 12.50 _ ^. 13.25 13^60 16.50 16.75 89.— — 39.- 40 — —. — 11.50 —.— — —. — Srečke spomenika princa Evgena Glavni dobitek 75.000 KRON. (ŽREBANJE tL februvarja i , ». _ . , , Srečke po SO n6. [priporočajo: Cluseppe BeUfflo, Atea. Levi, Mandel It C., II Mercurlo Trlestlrio, Ig. Heumann, M. Nlflrle, Enr. Schllfmann. o ! OPOOOOOOOgOCOOOCOOOOOOOOOOOCGOCCOCOOOOl Tiskarna Gutenbevg fllialUaa oe«. kralj, ualvertitletno tiHkHrne „Mtyrl»<< 13 Sacketra88e — GRADEC — Sackstrasee 13 TOVARNA ZA OBRTNE I\ CO\TO-KNJIGE ziutem .Patent Workmann Chicago" Raztilrnl zavod — Knjl^ovezatvo. priporočuje se za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kukor: časnikov, rokotvorov v vsakem obseiju, brošur, plakatov cenikov, računov, memorandov, okrožnlo, peplrja ia liste In zavitkov z naplaom, naslovnih listkov jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-kniig, Saldi-Contl, Faktur« Debitoren, Credltoren, Cassa-knjig, Slrazza, Memorlale, Journalov, Prima-note, odpravnih, menjlčnlb čaao-zapadllh In knjig za kopiranje, kakor tudi tbsL po-moinih knjig, potem raztrirnega (črtaneg« papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje skledlo Ir cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glarnega zastopnika Trst, Via jlelle Acque B - ARNOLDO COEN - Trat, Via delle Acque 5 [OOOOOOOOOOCOCOCCCOCCOOOOOOOCOO^OOoOOOOOOObOOOO [gQM<»C^P<^COOpOOO<»OCX)OiK» ----------- m Lastnik konaeraii u»ta »Ediaoat l»davatftli in ed*ov«r