List 43 '.r' -i Tecaj XLI o I naro I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljaj o v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., po posti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. za eetrt leta 1 gold., posilji ljublj ani 24. oktobra 1883. Obseg: Nainerovana ustanovitev poljedelske šole na Dolenjskem in gozdarstvo jeseni za prihodnjo pomladansko ali jaro setev! (Konec.) Pripravljajmo svoja zemlj uže v žavale vprihodnje. (Dalje.) 1883 Novi gospodarski stroji. (Konec.) Okrajne ceste na Kranjskem, kako naj bi se vzdr Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 nekatera določila volilneg Izpis iz (Dalje.) apisnika 60. odborové seje 3 Zakon reda za deželni zbor vojvodine kranjske. (Dalje.) N dop , okt. s katerim se prenarejajo Novičar. Gospodarske stvari. Namerovana ustanovitev poljedelske šole na Dolenjskem in gozdarstvo. seji deželnega zbora kranjskega utemeljil je Pripravljajmo svoja zemljišča uže v jeseni za prihodnjo pomladansko ali jaro setev ! (Konec.) Verjemite mi, premili domači poljedelci, da ako gospod prof. Šuklje svoj samostalen predlog gledé na- e?.krat poskusite svoje za pomladansko setev namenjene prave poljedelske, oziroma vinorejske šole na Dolenj- nJive uže Prejšnje leto pred zimo gnojiti in preoravati, skem. Govor gospoda poslanca sukal se je okoli vino- da teSa Votem, ko se bodete o dobrem vspehu sami prepričali, nikoli in nikdar več opustili ne bodete. jeseni, ko so enkrat vsa druga kmetijska opra- reie sadjerej itd le o gozdarstvu nismo ničesa čuli Kdor vé, da je na Kranjskem ogromno Krasa ka ten se bode moral pogozditi, da je kranjska dežela zeló vila do dobrega poobdelana, ostaja po okoliščinah polj gorata in bila večinoma z gozdi zaraščena, da so se pa delcu še vedno toliko časa (sosebno ako je jesen mila v novejšem času gozdi silno posekali, da so vsled tega in ugodna), da more svoje za jaro setev namenjene njive uže povodnji nastale in se je bati, da še nastanejo da uže ob tem času dobro preorati in potrebno pognojiti imamo gozdno postavo, za katere izpeljavo so le štirje Kavno nasprotno godi se pa v tem obziru pogostoma gozdni tehniki oziroma štirje gozdni pazniki odgovorni; pomladanski čas; neugodno vreme zadržuje pravilno da hoče pa visoko ministerstvo v to svrho še enega obdelovanj polja — —— rxuimo^.otvu v iJKJ ov/uu do enega, j^iju,, jara setev zavleče se na pozni čas, gozdnega tehnika in 6 gozdnih paznikov nastaviti, mogel če se pa v lužo in v blato jarino (in sploh drugo) seje, bil gospod govornik tudi to omeniti in nadaljevati pravi prislovica, da ni kaj žeti, a še manj pa mlatiti ozirom na to in ker nam skoro ni znano, od kod Poglavitno dobro predzimskega oranja za pomladansko slavna vlada gozdno osobje jemlje in je li svoji nalogi setev obstoji pa v tem, da, ako tudi ne ravno ob suhem v slovenski deželi kos, skrbeti se mora tudi za to da vremenu izvršeno, zmrzlin zrak vlaga in svitloba de ---------7 -------------»" V, A v v tuwi UV/ , UUi -------— 5 CJAW/rv, Tichot 111 O V illUUQl UO- se bode v bodoči poljedelski šoli gozdarstvo , oziroma bele, trde in špehate brazde izredno dobro zrahlja ter v gozdno varstvo in gozdoreja podučevala Znano je, djal bi govornik, da večina učencev ki taki preorani zemlji mineralni gnoj, brez kojega prave rasti in koristnega pridelka pričakovati ne moremo, ke izstopijo iz vinorejskih šol, nima svojih posestev, si mora mično razkroji ter na ta način ob enem to neobhodno Pod vpljivom navedenih naravnih učinkov se ob zimskem * u ------J---------7----- ^ ' K j M. U4V1UJ ------------ U ^^ V11V111 %J\J LXKJXJ toraj služeb iskati, katerih pa, ker je enostransko iz- potrebno gnojilo v zemlji tudi izdatno pomnoži obražena, ne more lahko dobiti Ako ustanovimo poljedelsko šolo, v kateri bi se času zemlja tako rekoč v pravo prhalico zrahlja in tem najbolj potrebni kmetijski in gozdarski predmeti podu- načinom za pomladansko (jaro) setev izredno dobra in čevali, mogoče bi bilo takim učencem, ki nimajo zemljišč, službe pri graščinah ali vladi dobiti. ojih Znano je, da je dolžnost gozdnega osobja pri ob- kaj sposobna postane. To velja pa osobito še o težkih ilovnatih tléh, kakoršna se pomladi tudi pri najugodnejšem vremenu z najboljšim orodjem in največim tru hodih ljudstvo podučevati, posebno v kmetijstvu in goz- dom za jaro setev tako temeljito, dobro in ugodno pri darstvu > je nastavlj enako osobje za to sposobno, rediti in pripraviti ne morejo m verjetno, ker se poljedelstva ni v šoli učilo. Slavni vladi sami mora na tem veliko ležeče biti, da se ustanovi poljedelska šola, v kateri bi se tudi gozdarski predmeti podučevali, toraj vladi vešči gozdarji izrejali. Oprt na navedeno tedaj mislim, da se napravi poljedelska šola, v kateri naj bi se najpotrebniši kmetijski in gozdarski predmeti podučevali. Zmrzlin, oziroma srež pa to prevažno opravilo sam ob sebi ob zimskem času brez kmetovalčevega truda na preoranih tleh pošteno izvrši ter poleg tega tudi še pod vpljivom svitlobe, vlage in zraka zemljo v fizikalnem obziru izdatno in izredno zboljša. Zopet mi pride na misel neka stara in znana kmetijska prislovica, ki Za težka ilovnata tla (zemljo) je zmrzlin naj veli boljši kmetovalec 5 tO je 5 da ta zemljo pred zimo glo boko preorano za jaro setev najbolje zrahlja in pripravno stori. Z globokim oranjem, katero mora se praviloma edino le pred zimo izvrševati, dovede se na zemeljuo površje več aii manj tako zvane „mrtve prsti" . katera se pod znanimi prirodnimi zakoni ob zimskem času polagoma kemično razkroji in v rodovitno zemljo spremeni; na ta priprosti način se na njivi (sicer plitva) rodovitna zemlja polagoma izdatno in obilno pomnoži, pridobi se novega in potrebnega mineralnega gnojila ter se — sicer uže opešano — zemljišče zopet popolnoma zboljša. Tako zboljšano zemljišče (njiva, polje) more marljivemu poljedelcu iznova njegov trud in prizadevanje brez posebnih elementarnih nesreč obilo in dobro povračevati. Mimogrede mi je še omeniti, da, ako se opešana njiva pred zimo bolj globoko orje, kot je bila to do sedaj navada, mora se pred oranjem ob enem tudi dobro pognojiti. Le-sem velja zopet druga znana pri-slovica, ki veli: „Kdor svoje njive globoko orje, naj z gnojem ne štedi." A prec ob enem naj se nikdar preveč mrtve in nerodovitne prsti na zemeljno površje ne spravi, ker to bi znalo biti za nekoliko časa obilnim pridelkom izdaten zadržek, namreč do tlej , dokler se mrtva prst po kemičnih zakonih v rodovitno ne pretvori. Spodnja nerodovitna zemeljna plast naj se na do sedaj plitvo oranih njivah le polagoma na zemeljno površje privaja, to je, vsako jesen naj se nekoliko glo-bokeje orje, s čemur se v malo letih na njivah rodovitna zemlja izdatno in obilno pomnoži, ter se vrednost taistih (njiv) očividno poveča. Prec ob enem pregloboko orati bi se reklo toliko, kot kmetijstvo (poljedelstvo) razdevati. Ako se njive pred zimo pravilno preoravajo, prihrani se s tem v prihodnji pomladi oranje za oves, jari ječmen, živinsko krmo itd., s čemur je poljedelcu pomladanski čas veliko trudapolnega dela in dragega časa prihranjenega, ker mu za tako setev dotičnih njiv ni še enkrat treba iz nova orati. Pred zimo dobro in dosta globoko preorane njive se v prihodnji pomladi tudi zgodaj dovolj osušé, vsled česar možno je poljedelcu jaro setev o pravem času izvršiti. Taka zemljišča se pomladi pred setvijo le nekolikokrat z brano dobro pre-vlečejo in zrahljajo, na katera se potem dotično jaro žitno seme brez skrbi in z najboljšim vspehom poseje in pravilno zabraná. Gotovo je vsakemu skušenemu kmetovalcu dobro znano, da se zgodnja in začasna pomladanska jara setev navadno dosta bolje obnese, nego se pozna in nepravočasna. Koliko dobička zopet tukaj ! Mlade poljske rastlinice povžijejo vlago, katera se ob zimskem času v pred zimo preorani zemlji nabere popolnem, ter se do časa, ko navadno suša nastopa, prav dobro vrastejo in tako vtrdé, da jim tudi precejšnja suša več občutno ne škoduje. Pred zimo dobro in globoko preorano zemljišče ob zimskem času tudi več vlage v-se sprejme in posrka, katera (vlaga) globokeje sega, nego je to na nepreoranih strniščih; taka (pred zimo preorana) zemlja se pomladi ob suhih vetrovih in solnč-nih dnevih le tako globoko kmalu osuši, kot so pri bra-nanji zobovi brane segali, a spodaj obdrži si pa še vedno dovolj potrebne in koristne vlage, kar je posebne važnosti za bolj suha zemljišča, na katera sicer suša uže zgodaj rada škodljivo vpljiva. Nasprotno se pa ona zemljišča, katera bila so za jaro setev še le pomladi preorana in prirejena, ob suhem in veternem vremenu pomladanski čas prav kmalu skoz celo brazdo in prerahljano prst totalno posušé, kar je gotovo na vspešno rast in obilni pridelek dotične jarine navadno najslabejšega vpljiva. Zavoljo tega, da pomladi prehitro suša ne škoduje, je v krajih, kjer ta rada in navadno nastaja, za vsakovrstne zemlje oranje pred zimo za jaro setev vsega priporočila vredno, kar je bogatemu pridelku — v takih krajih — poglavitni in zeló važni pogoj. Dalje je oranje njiv pred zimo za jaro pomladansko setev tudi zavoljo tega velike važnosti in posebnega pomena, ker se s tem škodljivemu plevelu in njegovemu pomnoževanju prav izdatno v okom pride. Na takem, pred zimo dobro preoranem zemljišči zgodaj pomladi izvršene jare setve se brzo vrastó in vkrepijo ter same ob sebi tako rekoč škodljivi plevel zadušé med tem, ko pomladansko preoravanje zemljišč za jarino raznim glo-tam in plevelu izredno dobro ugaja in ga samo ob sebi izdatno pomnožuje. Ako še enkrat vse navedene prednosti v umnem poljedelstvu predzimskega oranja v poštev jemljemo in jih na vse strani temeljito prevdarimo ter pravo korist njihovo vredno ceniti vemo, nam ne bode ravno težavno do sklepa priti, da se v svojo lastno korist preoravanja njiv za jaro pomladansko setev pred zimo, kjer to okoliščine in krajne razmere dopuščajo, splošno in krepko oklenemo. Nepreorana strnišča ob pomladanskem času naj bodo nam pa vprihodnje svarilni izgled nevednosti ali pa grde vnemarnosti in slabega gospodarstva naših domačih poljedelcev. Cas, ob katerem bi se o zimskem času v celi mili domovini nikjer več nobenega nepreoranega strnišča ne nahajalo, imenovati bi se moral blaženi čas pravega kmetijskega napredka, ker potem in na ta način bi domače poljedelstvo v vseh svojih strokah še le do prave popolnosti dospelo. Da bi se pa domači poljedelci o resničnosti mojega današnjega dopisa sami z lastnimi očmi prepričali, naj poskusi vsak (komur to še znano ni) uže letos pred zimo vsaj po eno njivo za prihodnjo pomladansko (jaro) setev dobro in pravilno preorati, kar gotovo nobenega prevelikega truda stalo ne bode. Ko bode enkrat vsak sam iz lastne skušnje očitni vspeh in veliko korist takega početja previdel, prišel bode gotovo do sklepa : „Kar lahko uže letos v jeseni storim, ne smem v prihodnje nikakor več na pomladanski čas odlašati." Bog daj srečo, a pravemu napredku v povedanem obziru nakloni pa brez odločka vse poljedelce cele mile domovine! M. Rant. Okrajne ceste na Kranjskem, kako naj bi se vzdržavale vprihodnje. (Dalje.) Omenili smo uže v zadnjih „Novicah" nepopolnosti izkaza o dohodkih in stroških okrajno-cestnih zakladov 1. 1882. Kar zadeva °/0 uaklad za potrebščine okrajnih cest, dostavljamo le to, kar se nam je privatnim potom naznanilo, da ima namreč okraj logaški 14% naklade. S tem pa, da zdaj vemo % naklad vseh okrajev, za razmero bremen posameznih okrajev še nismo dobili prave podobe, ker % kažejo nam deloma samo denarna bremena za cestne namene. Koliko je cestno breme vsacega okraja v tlaki za vzdržavanje cest, tega nam „izkaz" ne pokaže. Le iz dveh okrajev, iz vipavskega in iz loškega podale so obravnave zadnjega deželnega zbora oziroma njegovega gospodarskega odseka zeló jasno podobo omenjenih bremen. Izredno ugodne so namreč razmere vipavskega okraja, ker tam poravnajo se vsi stroški za okrajne ceste z 9'Vo naklado ali vzdržavanje 27 kilometrov tamošnjih oKrajnih cest z vodstvom, nadzorstvom, posi- * » panjem, popravljanjem mostov ostane na leto 2027 gld., nejša moč, mislil si je Posojnik. Premeril je svet okoli ali vzdržavanj kega kilomet t v vi- pavskem okraji st 75 gold, na leto poda ter sprevidel, da se dá voda vzdigniti par čevljev da potem z večjo močjo na kolo teče. Marsikak gospo 9 Vse drugače je v okraji logaškem : tam stane po dar bil bi se obotavljal, začeti take poskuse, ali naš vsak kilometer ceste blizo 120 gold., Posojnik ni bil tak mož. Dal je zajeziti vodo, poravnal To sami 14% nakladi na leto, poleg tega pa je še vsa tlak vzdržavanje. je malo strugo ter postavil mlinsko kolo pod jez Koliko stane vzdržavanje tamošnjih najbolj povoženih kolo bilo je v zvezi z drugimi malimi vreteni, in ta cest, to naj presodijo častiti bralci iz sledečih podatkov vretena z mašino. Spustil je vodo na kolo, in prazno izvedencev, predstojnikov okrajnih cestnih odborov lo- mlatilnico je pač voda gonila, ali mlatiti ni mogla. Vsak gaških in ložkih, kateri, akoravno oddani z namenom, gospodar bi bil obupal, ali Posojnik je imel glavo na dokazati potrebo izrednih pomočkov, vendar tudi še pravem konci. Poklical je na pomoč bistroumnega ko zeló omejeni kažejo veliko razliko bremen posameznih larja, in ta mu je v enem tednu popravil korito in ko- okrajev lesa. Zopet so spustili vodo na kolo , a zdaj je bilo Pri računanji oziralo se je pri vsaki progi posebej, drugače. Mlatilnica je celó prehitro mlatila, morali so po koliko voz se prevaža po nji na dan in na leto in nekoliko vode na strani izpustiti. Zdaj je prispel Po- to na podlagi izkazov južne železnice, po koliko metrič- sojnik do vrhunca svoje sreče. Bil je lahko ponosen nih stotov blaga se na postaji Rakek oddaja (odvaža na-se in na svoja dela. Vsa dolina ga je hvalila ko in privaža) ko leto , po množini blaga pa tudi po najbolj umnega gospodarja ter ga tudi posnemala. Od številjenji preračunalo se je poprečno število voz na blizu in daleč hodili so ogledovat njegove naprave, in delavnik na vsaki progi. Po tem vravnala se je potreba vsak, kdor je le mogel, skušal se je ravnati po njem. nasipanja cest Nekega dne pripeljal se je gosposko oblečen človek Stroški za posipanje pa so se preračunali pri vsaki na Posojnikov dom, pregledal je vse, ter se potem progi s posebnim ozirom na oddaljenost kamnolomov in zopet odpeljal, kakor so nekateri mislili, v Ljubljano, pa na množino peska ali šotra, katerega se more pri- čez dobrih 14 dni dobil je Posojnik od c. kr. peljati na cesto poprek vsak dan in to zopet po dvoj- zlato medalijo za zasluge v gospodarstvu. vlade kmetje so mogočosti, ki se ravnate po slabejšem ali boljšem prvikrat videli, da cesarska vlada ne skrbi samo za pobiranje davkov, temuč da ji je tudi na srci blagostanje stanu dovoznih potov od kamnolomov. Izvedenci trdili so, da se prevaža sèm ter tjè vsak ljudstva. To dosedanje mnenje našega kmeta je tudi delavnik : na progi Rakek-Bloška Polica po 300 voz, ,, Bloška Polica-Novavas po 156 voz bilo opravičeno, ter mu želimo z boljšim mnenjem o vladi še boljše prihodnosti. rt il i * ;; Bloška Polica-Babnopolje po 84 voz, Letni stroški za vzdržavanje pa so se preračunali ako se računa po pol kub. metra na voz : * i zdaj se moram posloviti od lepega kraja Ž. na krasnem sorškem polji. Opisal sem vam , kako so se 17.565 gold za 14*2 kilomet. dolga progo Rakek-Bloška polica tu vpeljali gospodarski stroji, posebno mlatilnica in sla- moreznica, ki opravljate najtežja kmečka dela. Kdor je poznal poprej te kraje ter zašel kedaj med pridno ali trpeče to ljudstvo, ta se ne more prečuditi, kako se je vse spremenilo. Koliko tarnanja, zdihovanja si moral na leto....... pri nakladanji po 3/4 kub. metra pa 13.800 za 10 kilomet. dolgo progo Bloška Polica-Novavas pri nakladanji po 1L kub. metra pri nakladanji po 3/4 kub.metra pa pri 19 kilom, dolgi progi Bloška Polica-Babnopolje pa pri nakladanji 7.260 6.060 n preslišati! Kmečki stan so tudi sami zaničevali, razve- 11 drilo se jim je lice tedaj i če jim je kdo pripovedo- 1 <2 kub. metra pri nakladanji % kub. metra pa 5.890 5.073 « il val, da ne bo v nebesih nobenega gosposkega človeka, temuč sami kmetje. Naj pa stopi kedo izmed bralcev danes v to vas, ta je pač ne bo mogel prehvaliti, kajti naš kmet se je Te števike kažejo, da bi tudi v ugodnejšem, po iz- zopet zavedel svojega častitljivega stanu. A vidno se vedencih za zdaj pripoznanem slučaji vsi letni stroški je pomnožilo tudi njegovo blagostanje. Odslej je boljše veselega srca odmeril zdržavanja znašali pri progi a) za kilometer po 1091 gold n n » il il il n n il 726 387 11 volje plačeval cesarju davke, in je svojemu duhovnemu pastirju pri biri obilnejšo mero. Pred dobrimi 10 leti bile so hiše večinoma lesene, s slamo pokrite, danes izgledajo ko župni dvorovi (fa- Po teh številkah ne bo se dalo tajiti, da je za vzdr rovži). zadnjih letih dobili so šolo, župana, in vsak žavanje ravno omenjenih cest treba tudi izrednih sredstev, čas pričakujejo, da jim bode mil. nadškof tudi gospoda župnika za stalno postavil. Ustanovili so bralno društvo, (Dalje prihodnjič.) Gospodarsko-poduèiie stvari. in vsaka hiša brez izjeme je naročena na družbo sv. Mohorja, a boljšim gospodarjem prihajajo vsak teden na dom ljubljanske „Novice". Vsaj so pa vaščani tudi sami spoznali to spreobrnenje. Skoraj bi ne veroval, Novi gospodarski stroji da bi vojaki za svojo godbo iz zmagovitega boja ponos-neje stopali, kot naši možaki, ko jih na Gospodov dan lepo vbrano in milo doneče zvonenje iz farnega zvonika Spisal Ivanov Gabrovčan IV. (Konec.) vabi cerkveni slovesnosti. Iz srca se moraš radovati, če jih pogledaš, te krepke možake in žene, ter njih zarod, čvrste fante in zala postavna dekleta. Ko je Posojnik omožil svojo hčer v bližnjo vas i bila je med balami z belo-modro-rudečimi trakovi okin-Pri vsej tej sreči Posojnikov um še ni miroval, čana mlatilnica namesto starih kolovratov, katere so Baš tik njegovega poda tekel Je potok, ki je v dežev- navadno neveste v prejšnjih časih za balo dobivale. In nem vremenu jako narastel. Ce morejo goniti ljudje in če še povem, da je ravno zdaj Anžičev Jože iznašel • novo železno past za lisice in dihurje, kar pa mislim živina mašino ali bi je ne mogla tudi voda, ta najce drugej opisati, no potem mislim, da je Ž. dosti napredovala, Gosp znanstv prvosednik jim odgovori, da izdava izvirne, in učne spise, pa tudi prevode Ločiti se moram zdaj od tebe, krasno sorsko polje, poslovnih del, letos pa da je izdala samo ta in ti prijazna vas , kjer stoji tudi hiša mojega očeta. Bodi prisrčno pozdravljena od tvojega sina v daljnem, tujem kraji! posebno Spomenik u Slovenska Matica. M W * Izpis iz zapisnika 60. odborové seje 3. oktobra 1883 Prvosednik : Potem je bila deputacija premilostno odpuščena Visokorodni gospod grof Jan. Harrach daroval je z dopisom iz Prage 29. septembra 1883 Slovenski Matici na njeno prošnjo in na priporočilo gosp. J. Lega, uradnika Musea kraljevstva Češkega 83 vezanih najlepših knjig iz češke pesniške literature. Radosten sprejme odbor ta dragoceni dar in sklene blagodušnemu daritelju pismeno izreči zahvalo. III. . Grasselli; odborniki Kržič, Fr. Leveč, M. Pleteršnik. v • y S1Č Senekovič, dr Vávrů, M. Vodušek Sterbenc, Fr. Šuklj pančič, dr Zupanec, dr ? Wiesthaler Marn Praprotnik Tom . Zu Poročilo tajnikovo ? oziroma knjižničarjev o o clobi od 59 odborové seje i Jarc Vilhar Gosp. prvosednikov namestnik prof. J. Marn je v W P,GŽelm predsednik, preblagorodni gospod baron Winkler, naznanja zahvalo njihovega veličanstva in njihove ces. visokosti cesarjeviča Rudolfa za česti cesarja tanj imenu vsega odbora čestital gosp. prvosedniku P. Gras- rodovini Slovenske Matice o veselem dogodku v cesarsKi sellij o cesarskem poslavljenju z redom železne krone III. vrste, naj nosi ta red na korist in radost svoji pre ljubljeni rodovini, na prid in čast beli Ljubljani, na bla Slavnosti v Ljutomeru septembra gospodu prof Fr. vitezu Miklošiču na čast sta se udeležila v Ma gost in slavo Slovenski Matici voditelj še mnoga mnoga leta zdrav in čvrst njen tičinem imenu gospoda odbornika Praprotnik in Šuklj _ ------A minumm lil OUi oastno službo poverjenikov Slovenske Matice Gosp. prvosednik se iskreno zahvaljuje odboru za prevzeli rodoljubno so čestitko, obžaluj pa * da pri toliko drugih poslih ne more storiti za literarno društvo Slovenske Matice likor bi rad na volitev takega moža za prvosednika, ki hoče svoje moči posvečevati Slovenski Matici ko zato opominja odbor, da bi že zdaj mislil goriški nadškofiji: gosp. Cibič Anton, dekan, za dekanijo Črniče more krški škofiji. P. t. gosp. Hočevar Jakob, magister farmacije dekanijo Velikovec. ? za Potrjenje zapisnika 59. odborové seje. Zapisnik 59. odborové seje se potrdi. Izpis iz zapisnika vsake seje naj se kakor uradno poročilo v osmih dneh po seji oznani v „Novicah." Pliberk. P; t. gosp. Petek Franc, mestni kaplan, za dekanijo P. t. gosp. Žerjav Matej, župnik labodski, za dekanijo spodnji Dravski grad. II. lavantinski škofiji: t. gosp. Belšak Anton, župnik pri sv. Petru, za Naznanilo prvosednikov o. 13. julija ob 11. uri dopoludne bili so nik Grasselli Šuklj j prvosed Radgonsko okolico P. t. gosp. Jazbec Anton, dekan renberg za dekanijo Ma njegov namestnik Leveč in odbornik sprejeti v avdienci od presvetlega cesarja, da bi ^ 1 1 1 ____: _ _ X__J _ i 1 i . .. jim izročili „Spomenik P. t. gosp. Jug Franc, vikar, P. t. gosp. Lendovšek Mihael za dekanijo Ptuj svetlo dala Slovenska Matica sarja nagovoril takole kterega o šeststoletnici na za Makole okolico 5 upnik v Makolah 9 Gosp. prvosednik je ce t. gosp. Mraz Tomaž obeh deželah Veličanstvo ! kteri te dni praznujete slavnost y) v won uo^cičiu, meri ie um praznujete siavnos šeststoletnega združenja s presvetlo krono habsburško, Kranjskem zlasti stanujejo Slovenci v velikem številu, je Slovencev ogromna večina prebivalstva „Slovenska Matica, literarno društvo zenico. P. t. gosp Lovrenc in M. P. t. gosp. gatec. 5 dekan i za dekanijo Vo Praprotnik Franc, nadučitelj v Puščavi Vraz Janko 9 za St kaplan 5 za dekanijo Ro ktero ima sekovski škofiji. svoje ude po vseh deželah, koder prebiva slovenski na- V svojo dolžnost, da tudi na literar rod štela si Cmurek. P. t. gospod Pavalec Jurij 9 kaplan 9 za dekanijo nem polji postavi patriotičen spomenik svečanosti, ktero obhajajo do malega vsi Slovenci. Izdala je v to svrho slavnostno knjigo in preudano prosi: Vaše veličanstvo blagovoli premilostno sprejeti en izvod te knjige Njihovo veličanstvo je na to blagovolilo odgovoriti o. V tržaško-koperski škofiji. P. t. gosp. Cnček Rajmund, c. kr. profesor, za de kanijo Koper. 91 freut Mich h d druck t reuei SI patriotisch neuen A Gesinnung M tgegenzunehm Presvetli cesar so prašali, koliko udov ima Matica, ima svoje ude samo na Kranjskem ali tudi po drugih slovenskih deželah: P. t. gosp. Stariha Jakob, dekan, za dekanijo Pičan. Za Dunaj. t. gosp. Navratil Ivan, c. k. ravnateljski adjunkt posebno so želeli vedeti, ali jih ima novniki in 71 letnikov najviše sodnije na Dunaji Od zadnje seje pristopilo je 75 novih udov usta kaj tudi na Štajarskem. Slednjič so prašali, kakšne knjige dava Matica na svetlo. ustanovniki so : gosp. Stariha Jakob, dekan v Pičanu t P. t. gosp. Novak Peter, prefekt na Terizijini aka demiji na Dunaji. gosp. Sežun Žiga, bankni uradnik na Dunaji. 0dločitev pisateljskih nagrad in cene društvenim knjigam P. P. t. gosp. Zelenik Jožef, odgojitelj na Dunaji. Gospod dr. Janko Sernec, advokat v Mariboru, po za 1882. in 1883. leto. Gospođom pisateljem „Spomenika u 1 11 Letopisa u slal je 27. maja 1883 št. 223 po sklepu nekdanjega od- prevoditelju Lovčevih zapiskov odločila so se plačila in bora za Tomšičev spomenik iz ostalega imetka tega od Spomenik" se prodava po gold Turgenev-Re bora 268 gold. 60 kr. Slovenski Matici za duševni Tom- mec, Lovčevi zapiski 1. del po 50 kr. „Letopisu šičev spominek, in sicer z namenom, da podpira slo- vensko literaturo ali žurnalistiko. tem predlogu bode se odločevalo v prihodnji od- borovi seji \ kte- rega je na čisto natisnjenega 19 pol, določi se cena pozneje. Odbor naroči gospodarskemu odseku, naj se z Na- Gosp. dr. J. Vošnjak, državni in deželni poslanec, vembi rodno tiskarno pogodi da n Letopis" natisne do no t prihodnjič pa naj se z Narodno ali tudi izročil je 1. avgusta 1883 št. 442 dvajset gold, zaostale s ktero drugo tiskarno sklene gotovejša pogodba letnine, ktero je rajni ud gosp. Karel Sepic, davkar v Konjicah, sporočil Matici. Sprejme se med letne dohodke. VI • • sljejo Knjige za leto 1882 in 1883 naj se skupaj razpo Poročajoči knjižničar Fr. Gospodu prof. Sonnenleitnerju, ki je Miklošičevo Orešec preštel je vse podobo za „Letopis" izdelal izvrstno knjige in zemljovide Slovenske Matice, naredil in spisal izreče odborová zahvala 5 naj se pismeno je knjigo „Izkaz" ali » Skon tro" (Bestandes- und Gosp. odbornik Wiesthaler svetuje, naj se samo za Erfolgs-Ausweis), kteri kaže število prejetih, oddanih ljubljanske odbornike Slovenske Matice ne tiska posebe in v Matičini knjigarni na razpolaganje ostalih knjig 25 knjig vsake vrste na boljši papir in ne veže, ampak in zemljovidov, iztroške in dohodke, slednjič pa dobiček ali izgubo. naj se vsem odbornikom in udom davajo enake knjige Odbor sklene, naj ostane pri stari navadi odbor IV. niki pa naj si sami volijo ali nevezane knjige Poročilo književnega odseka. Gosp. prvomestnik književnega odseka J. Marn^po-roča, da pisatelj „Književne zgodovine slovenskega Šta- VII. jerja u po privatnem poročilu „Slov. Naroda 1 ODO «J X ~ „ T) „ A U . TZ^ 1- LÍ od Razprava o posebnih predlogih za letošnji 19. redni veliki zbor. Priporočilo se je, naj bode 61. odborová seja februarja 1883 piše v „Predgovoru": „Ko pak je po- n?,vernbFa' ker 19- novembra ali tisti teden utegne biti četkom tekočega leta Slovenska Matica sklenila, da véliki zbor. četiri pole za leto 1882 pridejo na svetlo, ostalo pak drugikrat, dopustiti." tega nesem mogel nikakor Ni res; marveč v skrbi za druge knjige za . 1882. in 1883 sklenil je odbor 31. januarja 1883, da se zloženi dve poli popravite in na čisto natisnete zdaj, ker tiskarna potrebuje črk, potem pa denete na stran, še prihodnje leto 1884 pa se natisne in izcla vsa knjiga, če pisatelj potrdi potrebne jezikovne popravke. (Glej uradno poročilo v „Novicah" list 15 str. 116.) Nikdar pa odboru ni bilo na misli četiri pole posebe dati na svetlo." » ; VIII. . s Posamezni nasveti. Odbor odobri prvosednikovo svetovanje, naj se sni dejo in posvetujejo pred letošnjim vélikim zborom odborniki K. Klun, M. Pleteršnik, A. Praprotnik, L. Svetec in Fr. Šuklje, ki so bili v 56. odborovi seji izvoljeni v odsek za presojanje sklepov 18. velikega zbora o izpremembi Matičinih pravil in o izdavanji narodnega blaga. đ, n Prvosednik sklene sejo o 3/47. To naj se v „Predgovoru" k imenovani knjigi res- nici na čast in obrambo popravi. Roman volji. li Arabela u vrne se pisateljici po njeni Politične stvari. Povest Ig. J. Kraszevskega : „Koča za vasjo » poslo- venjena je na mnogih mestih nejasno; prevod je treba popraviti, če se sprejme. Majar H. V.: „Turki in Turkinje" izroči se književnemu odseku. Naznanjeni prevod Šenoine „Kletve" sprejeti, ker je pisava že v dopisu nepravilna. ne more se Za leto 1884. svetuje se troje knji cr O „Letopis" za 1884; Glowacki Julij : „Flora slovenskih dežel « če pošlje pisatelj za časa 2. del rokopisa; del. Turgenev Fr. Remec, Lovčevi zapiski i Deželni zbor kranjski. Minuli so tudi zadnji dnevi zborovanja deželnega zbora kranjskega in zadovoljni smemo reči, da so se obravnave njegove vršile boljše in mirnejše, kakor smo se mogli kedaj nadjati. Koj po volitvah izrekli smo svoje mnenje, da bode treba modrega postopanja vseh zmernih narodnih poslancev, da zabrani razdvojenje v domačem taboru, in radi priznamo, da je ta naša prošnja ali želja prekosila v dosedanjih sklepih narodne večine naše največe nade. Materijelno bila je želja narodne večine za prvo zborovanje skleniti nov volilni red za volitve v deželni zbor V. i Poročilo gospodarskega odseka. po katerem naj bi se krivice dosedanjih Schrner-lingovih postav odpravile vsaj v toliko , kolikor jih je gledé volitev v državni zbor prenaredil uže državni zbor. Začetkom ni se bilo nadjati, da bi se mogla ta Gospod blagajnik Vilhar naznanja, da gosp. R. K. prenaredba skleniti s pomočjo nasprotnikov naših. . oktobra 1884 zapusti svoje stanovališče v Matičini hiši na Kongresnem trgu. Dogodbe zadnjih dni pokazale so mogoče in to ne da je to bilo v očividen prid našega naroda na 34ti Kranjskem, temveč tudi na veliko korist vseh naših zdaj nismo imeli prilike, zabiležiti v našem političnem političnih prijateljev in na korist pravičnega in za vso življenji državo blagonosnega programa sedanje vlade. Zakaj to, razvidi se lahko, ako pogledamo svoj lastni položaj zdaj. Toda to presoditi prav, treba je ogledati vsa politično važneja vprašanja zadnjega zasedanja našega zbora. Potrjenje volitev velikega posestva in pa vprašanje o podpori poduka v nemščini na ljudskih šolah gotovo bila vprašanja političnega pomena. Ni dvomiti, da ob času potrjenja volitev vélikega posestva nepostavnost njihova vsaj ni bila dokazana zadosti, ker ne gledé na glasova Lichtenbergova in na oni glas dunajske hranilnice, po katerih je neveljavnost vsaj zeló dvomljiva postala, zdaj ne smemo prezirati Veseli tedaj kličemo pri sklepu zborovanja narodni večini: Po tej poti srečno naprej! Zakon z . . dné s katerim se prenarejajo nekatera določila volilnega reda za deželni zbor vojvodine kranjske. (Dalje.) ' ti ) UU ^uiuiuu p^nau, V U111UC V S Uli VUlllSKlI daje državna sodnija, najviša inštanca v političnih spiske (volilske imenike), vprašanjih, med tem izrekla, da sta bila dva pristaša §. 22. Volilce vseh volilskih razredov je vpisati v posebne narodne stranke med volilce vélikega posestva po Vse volilce, kateri po določilih tega volilnega reaa i sestavi naši protipostavno vpisana med volilce. imki v en volilski imenik. sestavljajo en volilni razred, vpisati je z naslednjimi iz to razsodbo padla pa je, akoravno za sklepanje volilskem razredu mest in trgov je volilce vsa deželnega zbora prepozno, vsa podlaga za dokazovanje kega po §fa 3. v ta volilski razred uvrščenega kraja nepostavnosti volitev vélikega posestva, kakor je bilo vpisati v en volilski imenik. brati v tiskanem poročilu. Vse to kaže, in glasovi nasprotnih Časnikov to po- kmetskih občinah je sestaviti volilske imenike trjujejo nedvomljivo, kako nevarno orožje bi bila po dala narodna stranka naša nasprotnikom s tem, ako bi bila zavrgla one volitve, koliko bi bila škodovala sebi in vsi stranki v državi, ne da bi bila sebi koristila najmanj. za volitev mož in za volitev poslancev. prve imenike Se bolj kočljivo bilo je vprašanje zarad podučevanja nemščine na ljudskih šolah. Po pravici ugovarjala je narodna stranka prejšnja leta, da po večini svoji proti-naroden deželni šolski svét to svoto želi in more obračati v namene ponemčevanja. Tudi zdaj bila bi pri enakem deželnem šolskem svetu taka poraba mogoča toda nemogoča, dokler je je vpisati vse osobe, ki imajo pravico voliti volilne možé, v druge imenike pa izvoljene volilne možé. Volilske imenike, v katere se vpisujejo volilni možje kmetskih občin, sestavljati je po sodiških okrajih. Ako volilni možje več sodiških okrajev volijo v enem volilnem kraji, tedaj morajo po sodiških okrajih sestavljeni imeniki volilnih mož kot delni imeniki drug k drugemu pridruženi služiti za podstavo volitvi (§. 28). Organi, katerim pristoji sestavljati volilske imenike, morajo jih držati v razpregledu ter jih za volitev v dveh izvodih enako spisati. pro deželni šolski svet tako sostavljen kakor zdaj. Ako bi se bila ta svota 500 gold, izpustila iz računa, bile pa bi zaprečene vse dotične naredbe šolskih oblastij gledé uže pričetega šolskega leta in prišle bi v stisko tudi pri konstitucijonalnem vladanji nedo- f pustljive i dalj j in to je bolj pomenljivo za stranko » katera hoče biti sposobna za vladajočo stranko, bili bi skupaj z nasprotniki sedanje vlade kričali zeló merodajni vojaški in tudi sicer nam ne neprijazni zmerni nemški krogi, da tako postopanje nasproti nemškemu jeziku je §. 24. Deželnemu načelniku je razsoditi reklamacije o tem je li prav ali ne, če se je vpisal kdo, ki nima pravice, ali če se je izpustil kdo, ki ima pravico voliti; on mora tudi do 24 ur pred volitvijo v volilskem imeniku vélikega posestva uradoma zvršiti vse popravke, ki so morebiti potrebni. 26. ž in v najboljšem slučaji p o m i r I j f Narodna večina je tedaj sklenila obdržati v pro računu ono oto . odvzeti pa tičnega nasprotstva s tem ves strup poli-da je določila svoto povikšano na j 600 gold » za eobligaten poduk druzega deželnega zika v večrazrednih ljudskih šolah tem je omo gočen prostovoljen, brezplačen poduk slovenščine in nemščine na večrazrednicah. Da je ravno to ravnanje pravo, pokaz pri obr zivši. d v finančnem odseku, ker Dežman e koj zapa- , da narodna večina hoče zdaj enako skrbeti za učence nemških ljudskih šol v podučevanji slovenščine, kakor je prej nemška večina dež. zbora skrbela za podučevanje slovenskih učencev v nemščini, začel je svojo srdi tostjo protestirati zoper to da daj mi bodalo obračamo Volilske imenike v §iu 3. naštetih mest in trgov potem volilske imenike za volitev volilnih mož v kmet skih občinah mora v vsaki občini sestaviti župan, na tanko gledaje na to, kar ukazujejo §§fi 13., 15. in 18. ter jih v uradni hiši občinski razpoložiti tako , da jih vsak lahko pregleda. Istočasno je javno dati na znanje, da so se volilski imeniki razpoložili na pregled, ter je določiti, da se od dne izvršenega razglasila osem dni smejo reklamacije oglašati zoper nje. Eden enako spisan izvod volilskega imenika mora župan položiti pred neposredno više cesarsko politično oblastvo. Pri sestavljanji teh volilskih imenikov morajo za podstavo služiti občinskih volilcev imeniki, ki so bili pri poslednji novi volitvi občinskega zastopa veljavno popravljeni. zoper njegove varovance in zahteval je, naj se rajši izpusti vsa svota. Konečno še le se je pomiril, ko je čul cla se v pr ne imenuje ne slovenščina, ne nemščina 5 pak le »drug deželni jezik u Tako je po našem voliti v dotičnih . 27. Zoper volilski imenik smejo tisti, ki imajo pravico volilnih razredih, pri županu ustno ali prepričanji tudi to vprašanje rešeno srečno h letošnjih ob šeg bo ko gledé veljave Slovencev v Avstrij kakor tudi spi oš neg tanja vse danj Vspeh pismeno vlagati reklamacije o tem, da so se v volilski imenik vpisale osobe, ki nimajo pravice, ali, da so se , iz njega izpustile take osobe, ki imajo pravico voliti. upan mora v treh dneh reklamacije položiti pred ne- d tranke tak kansk, kakoršnega še do posredno više cesarsko oblastvo. pravočasno vloženih reklamacijah razsoja predstojnik cesarskega političnega oblastva, kateremu je občina neposredno podložna. Naši dopisi. Kremsa na doljenem Avstrijskem 15. okt. Zoper to razsodbo se v treh dneh sme vložiti pri- današnjim dnevom poprijeli so se tukajšnji prebivalci tožba na deželnega načelnika. svojega najvažnejega, skoro bi rekel edinega pridelka Razsodba deželnega načelnika je v vsakem slučaji po strmih vinskih gorah Vreme je, kakor da bi bilo konečno-veljavna. Reklamacije in pritožbe, ki se vlagajo potem ? ko ugodno tej trgatvi. Srce človeku v dnevnem redu, prav radosti bije, ko ogleda veselo mrgolenje vincarjev. Ako- je rók uže pretekel, zavračati je kot prepozne dospele, pram je rija trsno perje vkljub mrzlega septembra po Cesarski uradnik, kateremu pristoji razsojati rekla- nižinah čisto požgala, da se le grozdje blesketa na suhi macije, mora do 24 ur pred volitvijo v volilskem ime- trti, je letošnja trgatev zadovolilna. Mošt tehta po kloníku uradoma izvršiti vse popravke, ki so morebiti po- sterneuburški tehtnici 16°. Kisline (Sauermenge) ima le malo, 8*5 pro mille, med tem znašala je 1881. leta trebni. 28. Kedar je volilski imenik za mesta in trge po izvr- 13 pro mille. Sicer more mošt 12 do 14 stopinj tehtati. Prodajajo uže zdaj drožje v kadéh, tako zvani rnaiš, po 14 do 16 gold, hektoliter. — Pretečeni teden imeli smo šeni razsodbi o reklamacijah veljavno popravljen, mora tukaj razstavo vsakovrstnega grozdja in mnogoličnega predstojnik neposredno višega cesarskega političnega ob- sadja, uredjeno po nižeavstrijskem sadjerejskem društvu, lastva volilcem izdati izkaznice, na katere je zapisavati zaporedno številko dotičnega volilskega imenika, volil- prostorih poslopja mestne telovadbe bilo je razstav' ljeno od 72 razstavljavcev kakih 1600 reči. Obiskovalčevo imé in stanovišče, potem kraj, dan in uro, kedaj cev je prihrupelo blizo 4000. Po nagovoru predsednika se prične volitev in kedaj se sklene oddajanje glasov, opata Aleksandra Karla iz Melka, pozdravi kremski žu- 7 niestih s svojim štatutom se izdavanje nakaznic pan dr. Dinstl zbor (Wanderversammlung). Temu sle- sme izročiti županu. dita dva zanimiva govora. Prvega govoril je potovalni Volilcem je izkaznice vróčati v njih stanovanji; učitelj Julij Jablanczi v imenu društva, druzega pa dr. 9 vročevanje se sme naročiti županu. Rudolf Stoli o trgatvi in razpošiljatvi sadja, namreč, kako Tudi je v tistih slučajih, kedar bi se iz katerega naj se sklada in katere vrste sadja naj se jemljejo itd. koli vzroka izkaznice ne bile volilcem vročile vsaj 24 Konečno razdelili so medalije za odlikovanje razstav- ur pred volilnim dnem, pozvati volilce, kakor je v ti- ljavcev. stem kraji navada, da naj sami osobno pridejo pónje . 29. Za volitev poslancev iz kmetskih občin mora poli- Ljubljane. (Gosp. deželni predsednik bar. Winkler) ravno pa podá se te dni na Dunaj v uradnih čujemo, da je včeraj in danes nekaj bolehen. (Zadnja dva dneva deželnega zborovanja v Ljub tično okrajno oblastvo, kakor ukazuje §. 14., po tistem ljani) bila sta zeló zanimiva, jštevilu pričujočega stanovništva, katero se je našlo pri petek spr ej el se je prenarejeni deželni volilni red v tret j em zadnjem ljudskem popisovanji, določiti, koliko volilnih branji, v soboto pa bil je sprejet proračun deželnega mož je izvoliti vsaki občini njegovega okraja, ustanoviti zaklada, normalno-šolskega zaklada (pri katerem se je dan in uro tej volitvi, ki se mora vršiti v občinskem povikšala pokojnina učitelja Stuparja na 415 gold., uči- okolišči, veljavno popraviti volilske imenike po dovršeni telju v Premu g. Matiju Rantu pa pripoznala 2. petlet- razsodbi o reklamacijah, imenovati volilnega komisarja, niča počenši s 1. decembrom leta 1881.), nadalje spre dati te naredbe. ki bode vodil volitev, ter pravočasno županu na znanje jela se postava zarad mitnic na cesti z Rakeka proti Ložu in pa Ribnici; v večerni seji pa so se rešili še vsi drugi nerešeni predmeti. (Dr. Zarnik) odložil je poslanstvo za deželni zbor. To je naznanil deželni glavar v zadnji seji letoš- 30. vabiti upan mora takoj vse, ki imajo pravico voliti po- VI W tUlULV J 1 KJKJ j JJL JL lillli J W f XVU ▼ uiltl « jyvy - v J ^ volitvi, naznaniti jim, kateri dan, katero uro njega zborovanja. V „SI. Narodu" objavlja dr. Zarnik in v katerem po njem določenem prostoru bode volitev, svojim volilcem na Notranjskem, da je odložil svoj man ter izvršiti volitev ob napovedanem času. . 31. t Volilna komisija je sestavljena iz volilnega komi- dat zato, ker ga ne eden narodnih poslancev ni pod 500 gl. namenjenih za mišljenji gledé piral v njegovem podučevanje druzega deželnega jezika na večrazrednih ljudskih šolah. Gotovo je, da vsakdo spoštuje osobno sarja in županstva. 32. Volitev volilnih mož je določeni volilni clan izvršiti ob določeni uri in na napovedanem zbirališči brez ozira na število došlih volilcev, in pri tej volitvi je določila fov 39. do vštetega 47. nalično upotrebovati. Vsak volilec mora imenovati toliko imen, kolikor je voliti volilnih mož. prepričanje; toda sodba poslaniških krogov o odpovedi dr. Zarnikovi bila je ta , da bi bil moral rešiti pred odpovedjo svojo dolžnost kot mestni odbornik ljubljanski in kot poročevalec o mestnem štatutu, ne pa, kakor je storil, pustiti na cedilu ves odsek in tako neposredno siliti na oder poročevalca popolnem nepripravljenega o zadevi, katero je ravno gosp. dr. Zarnik brez sile tišal v meritorično obravnavo deželnega zbora. spremlja sklep de- Naša uradna „Laib. Zeitung .u Da je volitev volilnih mož velj polovične večine glasujočih. 9 treba je nad Ako se nadpolovična večina ne doseže pri prvem glasovanji, postopati je nadalje po določilih §§f( 48 49. in 50 (Dalj prih.) želnega zbora s sledečimi opazkami: „Včeraj je bil sklenjen naš deželni zbor, ne da bi bil najmanj spolnil pričakovanja nasprotnih listov izrekoma ne one „Neue fr. Presse". Saj bi bil vendar po želji nasprotnikov kranjski deželni zbor s svojo sedanjo slovensko večino v prvi vrsti moral podati dokaz, kako onemogel je program sedanje vlade, katera sije spravo avstrij skih narodov stavila za svojo nalogo. Mesto onega dokazal je ta de- deželni zbor, da je vladina misel o spravi popolnem še tudi zdaj na Dunaj prihaja veliko število tujcev in število opravičena, in da se morejo Slovenci in Nemci v de- obiskovalcev električne in pa dunajske zgodovinske raz- želnem zboru prav dobro porazumeti ; ker vkljub potr- stave raste še od dne do dne. Zdaj je dodelana tudi druga jenja volitev, roforme deželno-zborskega volilnega reda električna železnica, ki pelje od južno-železniške postaje in pa razprave vprašanja o podučevanji šolske mladine v drugem deželnem jeziku, ni bilo 22 let, odkar namreč obstaja ustavna doba na Kranjskem, tako mirnega zase- je slovesno pretekli teden Môclling v lepo dolino „Briihl" ; tudi parna Tramvaj katera pelje iz Hitzinga proti Perhtolsdorfu, otvorila se i danja, kakor letos. Deželni zbor spravljal je sovražnike Turški mušir Muktar paša zapustil je te dni miru in pa zmote, prijateljem mira pa je pripravljal Dunaj obiskavši poprej Berolin; kolikor je do zdaj pro enako zaporedno prijetno iznenađenje. Nespravljivi v drlo v javnost o njegovih namenih , hotel je pri ome- deželnem zboru čutili so se kmalu osamljene in raz- njenih dveh dvorih pozvedeti, ali bi ne hotela podpirati umevali so, da jim spod nog zginjajo tla. Slovenci so v svoji večini, katera jim v vsakem oziru pripada, pokazali , da vkljub nasprotnega podpihovanja od gotovih Turške proti tišanju Angleške in Francoske , da se iz-vršé vsi dogovori berolinske mirovne pogodbe gledé Azije verjetno pa je tudi, da sta se Muktar in grof strani proti Nemcem morejo in hočejo biti pravični; Kalnoky marsikaj pogovorila o evropejski Turčiji in po Nemci pa to opazivši približavali so se tovarišem s svojim zaupanjem in dali so vkljub grenkega očitanja od sebno o vrazmerah avstrijskih v evropsko-izhodnih krajih. Časniki dunajski, sedanji vladi nenasprotni. so strani opozicije — spoznati po takem načinu, ki se ne polni žive pohvale o delovanji deželnega zbora kranj more krivo razumeti, da s temi elementi nočejo imeti skega in proglašajo to kot prvi veliki vspeh sedanj nič skupnega. vlade o pomirjenji avstrijskih narodov Vladi in nam Slovenci vtrdili so s svojim zmernim postopanjem nasprotni časniki pa se vijejo od jeze in se hudujejo svoje stališče, postali so faktor v državi, s katerim bo deloma nad bar. Apfaltrernom in njegovo stranko, po morala računati vsaka vlada. drugi strani pa ne morejo prikrivati, kako slabo jim je Tako se je tedaj nova doba deželno-zborskega za- , vstregla narodna deželno-zborska večina s svojim zmer- sedanja , kakor je gospod deželni predsednik v odtvor- nim postopanjem. nem govoru izrekel, v resnici pričela z znamenji sreče. Ogerska. — Te dni govori v Buda-Pešti in pa Gospodje poslanci spoznali so prav visoko svojo nalogo, Ogerski vse o dvoboji med judoskim odvokatom dr. Ro- prebivalstvo jim je dolžno zahvale in prinaša jim v senbergom in pa grofom Štefanom Batjani-om, v katerem ogromni večini gorko sočutje. je bil zadnje imenovani smrtno zadet, da je koj umrl Seme sprave padlo je na Kranjskem na Povod dvoboju dala je judinja, hči bogatega juda v rodovitna tla. mika.) pur si move ! (In vendar se pre- Budapešti, Schossberger, katera se bila najprej to poletje skrivaj poročila v Toplicah na Českem z Rosen (Za tajništvo pri c. k. kmetijski družbi kranjski) bergom po judovskem načinu, pozneje pa se je po raz-prosili so, kakor čujemo: g. E. Kramer, kateri se je ličnih zaprekah zaročila z grofom Batjani-om, in bila lani, izvoljen za tajnika, temu poslu odpovedal; nadalje je zdaj po sprejetem krstu ž njim poročena osem dni bivši pristav na slapški šoli g. Gustav Pire in pa bivša Rosenberga dejali so v zapor poročevalca pri vravnavi zemljiškega davka : Reichel in Roth. K. Hrvatska Iz Zagreba se čuje, da name rava deželnega zbora predsednik Krsti č podati se na (Dvorni svetovalec Kro mer), večletni kranjski de- Dunaj v razgovor z ogerskimi ministri želni poslanec, zdaj pa pri najviši sodniji na Dunaji Francoska Tudi na Francoskem se je pričelo podal se je v stalni pokoj in svitli cesar podelili so mu včeraj zborovanje parlamenta in kmalu se bode poka vitežki križ Leopoldovega reda zalo ali bode ministerstvu Ferry vzdržati se ali ne Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. — Letos na Dunaj sklicani delegaciji sešli ste se k zborovanju dne 23. t. m. Za prvomest-nika avstrijske delegacije izvoljen je bil knez C z ar t o- za gotovo se trdi, da denarni minister odloži svoj posel sploh pa se misli, da bodo zbornici morali sploh poka zati, jeli je republika na Francoskem še mogoča. ? 7 To vprašanje se je sprožilo prav živo zopet zdaj pred sho dom zbornici po zeló razširjeni brošuri, katera se ime nuje , k za njegovega namestnika pa grof Hohenwart „Ne zmagovalci ne premagani", in v kateri se va-vse zmerne stranke zediniti se za grofa pariškega, kateri ima pravico do prestola francoskega, kateri ima bij ogerska delegacija izvolila je za prvomestnika kardinala Hay n al d čl ; Zčl namestnika pa Ljud. Ti s z o. Skupni proračun kaže čiste nepokrite redne potrebščine ........... 106,997.047 gold. izredne potrebščine .... redne vojne potrebščine znašajo izredne volj tudi moč združiti Francoze v kralj vladi tako, da bode Francoska mogočna pa tudi osebna prostost vsakega Francoza veča kakor v republikanski vladi Listnica vredništva. Gosp. J. na T. : Na Vaše 8,172.922 r> r) n ví • • • Po odbitih preostankih eolnine, katera 103,763.844 8,120.672 57 jako ljubo vprašanje odgovorimo v prihodnjem listu; to pot obsipalo nas je še prehudo delovanje dež. zbora. — Vsem drugim gg. dopisnikom: Kolikor ta pot ni bilo mogoče, sprej- lijonov in 63.070 gold., ostane redne skupne potrebščine 89,934.877 gold. Vladni krogi nadjajo se, da bodete delegaciji dokončali svoje delo v treh tednih, akoravno bo treba voliti za vsa važna poročila novih poročevalcev. Od de- 17 mi- memo prihodnjič. lovanja delegacij bo odvisno kdaj bo mogoče sklicati 8 gold. 87 kr. Žitna cena v Ljubljani 17. oktobra 1883. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 96 kr. turšice 5 gold. 60 kr. banaške soršice 6 gold. državni zbor, zato se danes glasijo uradna poročila gledé 74 kr. - rži 5 gold. 20 kr. — ječmena 4 gold. 23 kr. državnega zbora tako , da o začetku njegovega zbo- prosa 5 gold. 4 kr. — ajde 4 gold. 87 kr. — ovsa 2 gold. rovanja danes še ni nič dokončno določenega Sicer 76 kr. Krompir 2 gold. 41 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojzij Majer Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani