-nas* uto lxi. Jtw. 122.
D UdNTopL v toreb 29 majo 1928.
Ceno Din V
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.—- Din, Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
»Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240__Din, za inozemstvo 420.— Din.
Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034.
Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304.
Veliko razburjenje radi nettunskih konvencij
Splošno ogorčenje nad kapitulacijo pred Italijo in dr. Koroščevo odredbo glede prepovedi protiitalijanskih demonstracij. — Italija protestira in zahteva zadoščenje.
Bcogra d, 29. maja. Binkoštni prazniki so po vsej državi potekli v naraščajočem razburjenju radi sklepa vla de, da ratificira nettunske konvencije. Že prva vest, da je vlada sklenila predložiti nettunske konvencije Narodni skupščini, je izzvala v vsej javnosti veliko ogorčenje, k*i se je še stopnjevalo, ko so prihajale istočasno vesti o protijugoslovenskih demonstracijah po Italiji, ki naj bi še bolj podčrtale naše ponižanje. Na oba binkoštna dneva so se vršile po vsej državi, zlasti pa po mestih
velike demonstracije proti net-tunskim konvencijam.
Za Ljubljano sta dvignila svoj glas tudi Zagreb in Beograd, ki sta se na mani-festanten način priključila protestom Dalmacije in Slovenije proti odloku vlade. V nedeljo in ponedeljek so se ponavljale demonstracije po shodih in po ulicah, kijer so več tisocglave množice zahtevale, da vlada svoj sklep prekliče in zahteva primerno revizijo konvencij, ki dopuščajo neomejeno gospodarsko in nacijonakio ekspanzijo Italije ob Jadranskem morju. Ogorčenje je še povečala vest, da je dr. Korošec kot
notranji minister prepovedal vse
protestne shode in zborovanja
ter izdal velikim županom pod njihovo osebno odgovornostjo nalog, da morajo vsak poskus manifestacij Če treba s sMo v kali zadušiti in zabraniti vsako zborovanje, ki bi lahko dovedlo do protiitalijanskih demonstracij. Policija je ta nalog tudi vestno izpolnjevala in
z brutalno silo
nastopala proti demonstrantom, pri čemur je bilo več ljudi ranjenih. V Beogradu in nekaterih dalmatinskih mestih je moralo nastopiti tudi vojaštvo, ker je bilo ogorčenje prebivalstva tako veliko, da policija sama ni mogla preprečiti izgredov. Povsod so bile sprejete
resolucije,
v katerih zahteva prebivalstvo ne glede na politično prepričanje, naj celokupna jugoslovanska javnost nastopi proti ratifikaciji nettunskih konvencij in tako vlado prisili, da umakne svoj sklep in zahteva revizijo teh pogodb, ki pomenijo gospodarsko in kulturno za-sužnjevanje Dalmacije in Primorja, obenem pa protestira proti izzivalnemu postopanju fašistov in napadom na naše ljudi v Italiji.
Vesti   o   naraščajočem ogorčenju
prebivalstva so izzvale v vladnih krogih skrajno mučen vtis, ker je jasno, da je postala spričo odločnega odpora celokupne javnosti
ratifikacija konvencij zelo
dvomljiva.
Ni dvoma, da tudi poslanci vladne večine iz prečanskih krajev ne morejo iti preko ogorčenja svojih volilcev in da jim bo jako težko glasovati v Narodni skupščini za ratifikacijo. Zato se je danes že govorilo, da bodo nettunske konvencije morda zopet stavljene z dnevnega reda. Italija smatra odpor ju-goslovenske javnosti za — provokacijo in je zato
italijanski poslanik vložil pismen protest
proti demonstracijam v Šibeniku, Spi-tu, Ljubljani, Zagrebu in Beogradu ter zahteval po nalogu svoje vlade popolno zadoščenje. Pomočnik zunanjega ministra dr. Bakotić je generala Bo-drera opozoril na dogodke v Zadru, kjer je bila zažgana jugoslavenska zastava, kar ie pojačalo razburjenje v Jugoslaviji. Zunanje ministrstvo bo odgovorilo na italijanski protest z verbalno noto, ko bo zaključena preiskava o binkoštnih demonstracijah. Kljub italijanskemu protestu na se
demonstracije proti Jugoslaviji
v Italiji se nadaljujejo
in so fašisti včeraj ponovno napadli jugoslovanskega konzula v Zadru. Tudi v Trstu, na Reki in raznih drugih obmejnih mestih so fašisti organizirali demonstracije, na katerih so zasmehovala Jugoslavijo in zahtevali zadoščenje za »nezaslišane žalitve italijanskega naroda«. Italijanske oblasti te demonstracije, ki gotovo ne pričajo o prijateljskem razpoloženju Italije do naše države, mirno dopuščajo, le v varstvo jugoslovanskih in avstrijskih konzulatov so bile pojačene straže.
Ker je jugoslovanski konzul v Zadru izpostavljen stalni nevarnosti dejanskih napadov, je dobi naš poslanik v Rimu g. Rakič nalog, da vloži
protest pri rimski vladi.
Včeraj je posetil državnega tajnika zunanjega ministrstva Grandija in mu izročil protestno noto, v kateri povdarja, da so protijugoslovenske demonstracije s strani Italije neupravičene, tem bolj v trenutku, ko bi bilo pričakovati manifestacije prijateljstva med obema državama. Končno zahteva nota kaznovanje vseh krivcev.
Krvave brutalnosti Koroščeve policije v
Beogradu
Včeraj je žandarmerija v Beogradu navalila na dijaški dom in ranila 35 dijakov, med njimi 5 smrtno nevarno. — Odmev brutalnosti v Narodni skupščini. — Demonstracije se nadaljujejo.
sc umaknli v poslopje in protestirali proti takemu , ostopanju. Žandarmeri* ja je ; a navalila na dijaški dom s ka* menjem in 'jila vse šipe. Padlo je tudi več strelov. Dijaki so kamenje, ki je paJlo v sobe, metali naza' na ulico. Ž-indamerija je smafvala to za povod za generalni juriš na dijaški dom. — Kmalu so orožniki s puškinimi kopiti razbili vrata, vdrli v poslopje in demo* Sirali vse oohištvo. Na poslopju ni ostala cela nobena šipa. Dijaki so sku* šaTi r- siti, kar se ji rešiti dalo, vendar pa je Dostopala žrndarmerija tako bru* talno, da y bilo 30 dijakov lažje, 5 pa smrtno nevarno ranjenih.
Streljanje je zvabilo v bližino vse prebivalstvo sosednih ulic, vendar pa je žandarmerija zasedla vse dohode, dokler ni opravila svojega dela. Ra* njence so v zgodnjih jutranjih urah prepeljali v bolnico, policija pa je med tem aretirala 30 dijakov, češ da so oni izzvali incident.
Vest o postopanju žandarmerije je izzvala v beograjski javnosti silno ogorčenje. Zlasti v Narodni skupščini, ki je imela že večkrat priliko, da se bavi z manirami beograjske policije, so o tem najnovejšem škandalu živahno razpravljali. Poslanci KDK gg. dr. Sve# tislav Popovič, dr. Kostič in dr. Sekula Drljevič so danes zjutraj posetili dija* ški dom in se na lastne oči prepričali,
— Beograd, 29. maja. Že snočni bru* talni nastop beograjske policije, ki je, opirajoč se na navodila notranjega ministra dr. Korošca, z golimi sabljami napadla demonstrante, ki niso zagre* šili ničesar drugega, kakor da so dajali duška svojemu ogorčenju nad posto* panjem vlade, ki forsira ratifikacijo nettunskih konvencij, je izzval v beo* grajski javnosti največje ogorčenje. Zlasti omladina se ni mogla pomiriti, videč, da pri nas vlada si silo zatira vsak pojav narodnega odpora, dočim mirno prenaca neprestane žalitve na* šega naroda in naše države s strani la* ških fašistov. Po včerajšnjih manife* stacijah, ki so bile spontan izliv ogorčenja nad sedanjim režimom, je bila mobilizirana vsa beograjska policija in žandarmerija, pa tudi vojaštvo je do* bilo nalog, naj bo pripravljeno. Res so se demonstracije ponovile.
Okrog 11. ure se je del dijakov iz raznih delov mesta, kamor jih je Fo demonstracijah razgnala žandarmerija, vračal mirno v novi dijaški dom, ki ga je zgradil kralj za beograjsko dija* štvo in ki je bil šele pred meseci slo* vesno jtvorjen. V večjih gručah so di* jaki stali pred domom in razpravljali o brutalnem postopanju vlade. V tem se je pojavila žandarmerijska patri* Ija, ki ie takoj navalila na dijake in jih začela pretepati s kopiti pušk. Dijaki so
da je ta kraljeva humanitarna ustano* va postala žrtev policijske brutalnosti. Vs trije so odšli v bolnico, kjer so po* setili ranjence, ki so izpovedali grozne podrobnosti o postopanju žandarmeri« je. Nato so odšli še na policijsko di* rekcijo, kjer so intervenirali za areti* rance, nakar je policija nekatere res izpustila.
Deputacija akademikov je danes do* poldne posetila poslanski klub KDK ter se zahvalila vodstvu KDK za inter* vencijo. Kakor se doznava, namerava* jo dijaki danes sklicati v Beogradu ve* lik protestni shod proti barbarskemu postopanju dr. Koroščeve policije.
Tudi današnja seja Narodne skup* ščine je bila popolnoma pod vtisom snočnih krvavih dogodkov. Galerije je zasedla omladina, ki je tudi v Narod* ni skupščini demonstrirala proti net* tunskim konvencijam. Veliko pozor* nost je vzbudila vest o napadu na po* slanca g. Ivana Puclja, ki je danes v Narodni skupščini pokazal svoj dežni plašč, ki mu ga je snoči policija s sab* ljami in bajoneti popolnoma raztrgala. Le srečnemu naključju je pripisovati, da sam ni postal *rtev policijske bru* talnosti.
Poslanec Voja Lazič je glede na te dogodke vložil za današnjo sejo Na* rodne skupščine sledeči predlog reso* luci je:
Narodna skupščina obsoja postopa* nje oblasti povodom včerajšnjih manu
festavij šolske mladine v Beogradu in sklene, naj se vsi organi državnih ob* lasti, ki so izdali naredbo za pobijanje manifestacij in prelivanje krvi šolske mladine, izroče sodišču in najstrožje kaznujejo.
Nenaden povratek kralja
— Beograd, 29. maja. Danes zjutraj ob 9. se je kralj nenadoma vrnil iz Topole. Na topčiderskem kolodvoru sta ga sprejela ministrski predsednik g. Vuki-čević in notranji minister dr. Korošec. V Beogradu splošno sodijo, da je kraljev nenadni prihod v zvezi z včerajšnjim demoliranjem dijaškega doma s strani žendarmerije
Demonstracije se nadaljujejo
— Beograd, 29. maja. Med omladi* no vlada nepopisno ogorčenje. Danes so se ves dopoldne nadaljevale demon* stracije v dijaškem domu, ki je še ved* no obkoljen od žandarmerije in na uni* verzi. Policija je univerzo naravnost blokirala. Dijaki so imeli z balkona go« vore, v katerih so protestirali proti konvencijam in najodločnejše obsojali početje notranjega ministra, ki dopu* šča, da njegova policija preliva kri po beograjskih ulicah. V znak protesta proti takemu postopanju in v znak od* pora proti nettunskim konvencijam so dijaki na balkonu univerze sežgali ita* lijansko zastavo in Mussolinijevo sli* ko.
Narodna skupščina obsoja brutalnost policije
Na  današnji seji je  Svetozar Pribičevič  ožigosal nečuveno postopanje vlade glede nettunskih konvencij in brutalnost Koroščeve policije. Vlada briskira skupščino.
Beograd, 29. maja. Po 14dmev-nem odmoru se je danes zopet sestala Narodna skupščina. Vsa današnja seja je bila pod mučnim vtisom sinočnih krvavih dogodkov na beograjskih ulicah, zlasti pa v dijaškem domu. Poslanci vladne večine so se Ie v malem številu udeležili seje, pač pa so bile klopi opozicije skoraj popolnoma zasedene. Nabito polna pa je bila galerija, kjer se je zbrala zlasti omladina, da tudi v Narodni skupščini manifestira svoj odpor proti nettunskim konvencijam.
Seja je pričela šele ob 10.30. Predsedovali ji je g. dr. Perić. 2e pri čitanju zapisnika se je poznala skrajna nervoz-nost, ki se je izražala na strani opozicije v ogorčenih protestih, pri vladni večini z mučnim molkom.
Po prečitanju zapisnika se je predsednik najprej spominjal nedavno umrlega bivšega radikaliskega poslanca Jovana Cirkoviča, naglasajoč njegove zasluge za nacijonalno probujo in kulturni napredek južne Srbije. Narodna skupščina je stoie poslušala njegov govor in izkazala pokojniku zadnjo čast s trikratnim »Slava!«. Pribičevič je ironično pripomnil, da pojejo pokojniku slavo ravno isti ljudje, ki so ga pri zadnjih volitvah najbolj napadali.
Po raznih formalnostih je predsednik prečital sledeči predlog poslanca g. Pri bičevi ća:
Narodna skupščina poziva vlado, da jo takoj obvesti ali so resnične vesti, da bodo nettunske konvencije takoj stavljene na dnevni red Narodne skupščine ter naj obenem pojasni, kakšni nujni razlogi so izzvali ta sklep vlade.
Med čitanjem tega pred'loga so padali klici:
»Vlada potrebuje denarja! Sramota, kar delate! Policija polni zapore z akademiki! Mirni s trs ki prdsednik naj gre v bolnico in si ogleda pretepene drjake!«
Nato je prvi dobil besedo g. Svetozar Pribićević, ki je v enournem govoru podrobno o-žigosal postopanje vlade in ostro obsodil zlasti početje notranjega ministra, ki hoče z nasiljem zadušita vsak pokret nacijonalnega odipora.
Govoreč o nettunskih konvencijah je g. Pribičevič naglasil, da je zunanji minister svoječasno, ko so gg. Radič, Joca Jovanovič in on intervenirali pri njem glede odnošajev z Italijo, izjavil, da nettunske konvencije ne bodo stav* Ijene samostojno na dnevni red, mar* več da pridejo v razpravo skupno z vsem kompleksom vprašanj, ki so v zve* zi z našimi odnošaji do Italije. Sedaj pa je vlada pooblastila zunanjega mi* nistra, da sme nettunske konvencije staviti ločeno na dnevni red Narodne skupščine v svrho končne ratifikacije.
V svojih nadaljnih izvajanjih je go* vornik odločno protestiral proti posto* panju vlade. V času, ko vlada v vsej državi največje razburjenje, ko se raz* pravlja v Narodni skupščini o usode* polnih sklepih, ni navzoč niti ministr* ski predsednik, niti notranji, niti zuna* nji minister. Posl. Pribičevič je najod* ločnejše protestiral proti brutalnemu
postopanju policije, naglašajoč, da Mussolini ni še nikdar naročil svoji po* liciii, naj pretepa fašiste, četudi so de* monstracije proti nam v Italiji na dnevnem redu. Notranji minister dr. Korošec, ki je še pred štirimi meseci naglašal, da bo napojil svojega konja na Tiberu, se vede zdaj hujše, nego nekdaj turški janičarji.
G. Pribičevič je v svojem govoru podrobno omenjal vso škodljivost net* timskih konvencij in apeliral na Srbi* jance, naj ne glasujejo za ratifikacijo nettunskih konvencij, ker vlada v pre* čanskih krazih že sedaj vtis, da hočejo Srbijanci izdati Dalmacijo, da rešijo Albanijo. Ko je posl. Pribičevič na koncu svojega g vvora prečital imena dijakov, ki so bili pri snočnem napadu žandarmerije "anjeni v dijaškem do* mu, je vsa Narodna skupščina ogorče* no obsojala to brutalnost.
Seja ob 13.30 še traja.
TEŽKOCE Z NOVO GRŠKO VLADO
— Atene, 29. maja. Radi težkoč, ki so se pojavile tekom pogajanj za sestavo nove vlade pod vodstvom Venizelosa, je predsednik republike odklonil demisijo sedanje vlade in poveril Zaimisov kabinet z nadaljnim vodstvom državnih poslov. Pogajanja za sestavo nove vlade so bodo kljub temu nadaljevala.
Kje je Nobilova ekspedicija?
— Oslo, 29. maja. O »Italiji« tudi danes ni še nebnega sledu. Vesti, da so bili sprejeti brezžični klici na pomoč z zraikoplo-va, so se izkazale za neresnične. Iz Kmgs-baya je odplulo danes več ladij v Severno ledeno morje, da iščejo sledove za Nobilovo polarno ekspedicijo Organizirana bo tudi posebna letalska ekspedicija, ki bo skušala prodreti čim dalje na sever, da ugotovi usodo generala Nobila in njegovega spremstva. Splošno se sodi, da je morala »Italia« spotoma pristati na ledeni gori in se bržkone tako močno poškodovala, da ne more nadaljevati poleta, niti poročati o svoji usodi.
Poljski protest v Kovnu
Varšava, 28. maja. Listi poročajo, da namerava vlada v zvezi s spremembo litovske ustave, ki naj proglasi Vilno za glavno masto, poslati v Kovno protestno noto proti temu členu nameravane spremembe v ustavi.
Važna pogajanja 7 Madžarsko
Beograd, 28. maja. 31. t. m. se prično v Segedinu pogajanja med našim in madžarskimi delegati zaradi olajšav v obmejnem prometu. Pogajanja se bodo vršila na podlagi čl. 17. trgovinske pogodbe, ki sicer še ni ratificirana, ki se pa kljub temu izvaja med nami in Madžarsko. Vodja naše delegacije je Slovenec <ir. Erhartlč.
Iz ljubljanske kronike
Prvi kopalci na Savi okradeni.
— Pustolovec pod ključem.
Na Savi od Črnuškega mostu tja doli do Tomaževega se je zlasti na binkoštni ponde-Ijek kopalo in solnčilo prav lepo število prvih kopalcev in kopalk. Z drobnim peskom posuta struga v Tomačevem je privabila mnogo kopalcev, ki so se brezskrbno soln-ne da bi pazili na svojo obleko v grmovju. Saj so bili vsi prepričani, da so varni pred žeparji in drznimi tatovi, ki so se za praznike spravili na Posavje in kradli med kopalci kakor srake. Nekateri kopalci so prišli že ob zgodnjih dopoldanskih urah ter so se kopali ves dan. Nihče pa ni slutil, da bodo imeli tatovi med kopalci tako obilen plen in tako izredno srečo. Okrog Toma če ve-ga ob bregu se je pojavil okoli poldneva neznan postopač, star okoli 35—40 let, črnih las, srednje postave in dobro oblečen. Stikal je okrog po grmovju in opazoval vrvenje kopalcev. Kmalu po 14. pa se je razširila ob Savi med kopalci vest, da so se pojavili tatovi, ki so odnesli dvema dijakoma vso obleko. Vsi so se ozrli za neznanim moškim, ki pa je že izginil med vrbami s svojim plenom. Žrtvi drzne tatvine sta postala dva dijaka.
Dijaka II. državne realne gimnazije Ri-hard Pečenko, stanujoč v StreliŠki ulici S9, in Danijel Požar, stanujoč na Poljanski cesli, sta se solnčila na pesku pri Tomačevem. Okoli 14. je Pečenko zapazil, da mu je neznan lopov izmaknil novo praznično obleko, srajco, širni čevlje in druge drobnarije. Tat mu je odnesel vse. Kmalu je njegov tovariš Požar ves prestrašen opazil, da je tudi njemu tat odnesel vso obleko, čevlje in druge stvari. Bila sta oba popolnoma okradena in trpita nad 3000 Din škode. Ljubljanski policiji, katere delokrog ne sega na Posavje, sta bila prijavljena sama ta dva slučaja, orožniki, ki so včeraj patruljirali po Posav-iu, pa so bili obveščeni še o drugih tatvinah. Sklepajo, da se ob Savi klati posebna tatinska družba, ki skuša prve dneve kopalne sezone izkoristiti.
★
Sinoči okoli 23. je po Gallusovem nabrežju kolovratil sumljiv mož, držeč pod pazduho večji zavoj in plišast ženski plašč. Slučajno je prišel mimo mlad detektiv, ki je ustavil neznanca in ga pobaral: >Kaj nesete in kam s takim plaščem?« Odgovor je bil zmeden. Neznanec je začel pripovedovati, da ga je natakarica Francka iz Florijanske ulice naprosila, naj p robo nese tja v Vod-mat k neki prijatelja. To je bil detektivu prav sumljiv odgovor in zato ga je povabil na policijo. Tu so kmalu ugotovili, da je neznanec p rosi uli tat Tonček Grošelj, doma iz Žarov, ki se je dolgo klatil po Evropi. Komaj Četrt ure poprej je izmaknil zavoj in plašč natakarici Francki S. v Florjanski ulici iz spalnice. Grošelj se je začel izgovarjati, češ: »Kadar me božjast meče, pa ne vem, kaj delam.< Trdil je tudi, da ga je malo poprej, ko je srečal detektiva, prijela božjast. Izročili so ga sodišču.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 0—22.935, Berlin 135925 —13.6225 (13.6075), Bruselj 0—7.929, Budimpešta 0—9.929, Curih 1093.5—10.96.5 (1095, Dunai 7.9805—8.0105 (7.9955), London 277.06—277.86 (277.46), Newyork 56.72—56.92 (56.82), Pariz 0— 223.76, Praga 168.1—168.9 (168.5), Milan 298.6— 300.6 (299.6).
Efekti: Celjska 158 den., Ljubttanska kreditna 128 den., Praštediona 850 den.. Kreditom zavod 157—175, Vevče 105 d«n., Ruse 280—300, Stavbna 56 den., Sešir 105 demč
Lesni trg: Tendenca žavadina. Zaključena sta bila 2 vagona, in sicer 1 vagon bukovih parbenih plohov, paralelnih, ostrorobih, oce-ljenih, 27—100 nun, od 2 m naprej, II., fco vag. meja po 1040 in 1 vagon desk, smreka—jelka, 28 mm, mocirte, fco vag. naikl. post. po 465.
Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključani so bbili 4 vagona pšenice. Cene so ostale nespremenjene.
ZAGREBŠKE BORZE.
Devize: Dunaj 799.78, Berlin 13.6075, London 277.46. Milan 299.60, Newyork 56.82, Pariz 223.76, Praga 168.50. Curih 10.95.
Efekti: Vojna škoda 446.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih. Beograd 9.1320, Dunaj 73.02, Berlin 124.27, Praga 15.375, MUan 27.34, Pariz 20.435. London 25.337, Newyonk 518.90.
Vse je ploskalo od navdušenja, se smejalo do solz in se najbolje zabavalo
pri najnovejšem, izvrstnem filmu
„Kralj Pelikani je"
Pat in Patachon
gostujeta samo še danes nepreklicno ZADNJIKRAT ob 4., pol 8. in 9. uri.
v Elitnem kina Matica
Strun 1
tStOVF NSKI   NAROD^ dne 29. maja 1928.
Ste*.   122
Po kongresu rezervnih častnikov
Vse je ostalo pri starem. — Slovenski rezervni častniki sploh niso prišli do besede in nimajo v središnji upravi nobenega zastopnika.
V nedeljo in včeraj se je vršil v Sarajevu kongres udruženja rezervnih častnikov in bojevnikov. Kongresa se je udeležilo okrog 400 rezervnih častnikov, med katerimi je bilo seveda zelo mnogo Radosavljevičevih pri ga njače v, ki sploh niso bili pooblaščeni nastopati na kongresu, marveč so imeli samo nalogo odobravati vse, kar je povedal Radosavljjević v svojem slavo«pevu o zaslugah sred. uprave. Pred otvoritvijo kongresa s*> prinesli v dvorano zastavo udruženja. Za dolgo mizo so sedeli člani središnje uprave, levo od predsednika Radosarvljeviča so bili rezervirani sedeži za zastopnika vlade ministra Kujundiiča, zastopnika Narodne skupščine Angjeloviča in Valterja, za velikega župana sarajevske oblasti Nikoliča in podpredsednico Fidaka Jelioo Jevgjelinovič. Kongresa so se udeležili tud zastopnk vojnega ministra brigadni general Glavadino-vič, pomočnik komandanta armije general StojSić, komandant divizije general Jovanovič, zastopnik Čeških legionarjev Knecbt, zastopnik dobrovoljcev Baroš itd.
Takoj po otvoritvi kongresa je bila poslana Nj, Vel. kralju udanostna brzojavka. Po pozdravnem govoru zastopnika vojnega ministra je bilo preČitano poročilo središnje uprave, ki je obsegalo 25 tiskanih strani. 1% poročila je razvidno, da šteje udruženje 107 pododborov in 15.000 organiziranih rezervnih častnikov in 3000 bojevnikov. Podpredsednik Štefanovič se mudi zdaj v Parizu, da dobi v imenu udruženja posojilo za Ratnički dom. Udruženje ima 4,600.000 Din premoženja, stroški za Ratnički dom bodo pa znašali 15 milijonov. V Ratničkem domu bo velika koncertna dvorana in več manjših dvoran za seje in konference. Posebni oddelek bo določen za pisarne, knjižnico, Čitalnico, klube in vojni muzej. Pred Ratničkim domom bo stal spomenik kralju Petru.
Prihodnji kongres rezervnih Častnikov bi se imel vrsti v Ljubljani. V i m eni u zagrebškega pododbora je govoril baje zelo temperamentno in lepo g. Danko Angjelinović, ki je izjavil, da se v vrstah rezervnih častnikov nihče ne tretira kot Srb, Hrvat ali
Šaban Čalkić iz Stijene pri Cazinu je šele 35 let star, pa ima že dve ženi, ena je mlajša kot on, druga pa njegovih let. Nenadoma je pa začel koketirati z vdovo Gjulso Bajrić, ki je stara 45 let. Imeti je hotel ženo, ki je starejša od njega. Nekega dne jo je Saban odvedel na svoj dom. kjer je vdova ostala 14 dni. Čeprav je bila najstarejša, vendar ji življene v Šabanovi hiši ni bilo po voli. Šaban je nekega dne odšel v Cazin, da bi nakupil vse potrebno za poroto. To priliko je vdova izrabila in pobegnila k svojemu bratrancu Redži Bajriću. Ko se je Saban vrnil in našel srvojo hišo prazno ter zvedel, da je njegova najnovejša žena pobegnila, je poslal svojega očeta k Redži Bariću z naročilom, naj pripelje begunko takoj nazaj. Oče se je pa kmalu vrnil sam ter sinu sporočil, da Gjulsa noče biti tretja žena, čeprav je po letih najstarejša. Šaban ni dolgo pomišljah Vzel ie seboj svojega brata Ramana in še dva druga prijatelja in odšel pred hišo, kamor je pobegnila Gjulsa. Ker na trkanje ni nihče odprl,' so vlomili vrata in vdrli v hišo. Dva sta zgrabila pobeglo Gjulso, dva sta pa držala v šahu Redžo in njegovo ženo, da ne bi prihitela na pomoč Gjulsi. Gjulsa se je po hudi borbi izvila napadalcem in pobegnila v sosedno sobo. Toda tudi to ji ni pomagalo. Kmalu so bili napadalci za njo in jo prisilili, da je odšla z njimi na Sabanov doni. Eden jo je sunil z nožem v prsa, drugi jo je pa udaril s topim predmetom po glavi. Gjulsa je pa žc drugi dan pobegnila drugič in prijavila nasilneže orožnikom. Saban je prišel pred sodnike in je bil obsojen na 10 mesecev ječe. Njegovi pomagači pa na 6 in 4 mesečno ječo.
★
24letni Ljubomir Tomič iz Šipovlja-na pri Drvarju se je nekega večera napil in legel spat. Tomičev oče je vzel k sebi 121etno Ratko Tomić, da mu je čuvala živino. Njeni starši so zelo siromašni in imajo mnogo otrok*. Ratka je ta večer spala v kleti pod sobo, kjer je sqal pijani Ljubomir, njen bratranec. Mož se je spomnil, da spi Ratka v kleti še z neko drugo devojko in se je zato spdazil v klet ter začel nadlegovati Ratko. Ker se mu ni hotela udati, jo je posilil. Drugi dan je Ratka povedala Lju-bomirovi mačehi, da jo je ta pretepal, ker se ni upala povedati resnice. Liu-bomiTov brat je pa silil v njo dotiej, da mu je povedala, kaj se je tisto noč s sestrično zgodilo. O ostudnem zločinu je zvedel tudi Ljubornirov oče in peljafl je Ratko k zdravnikm, sina pa naznanil orožnikom. Orožnikom je Ljubomir priznal svoje ostudno dejanje, pred sodniki pa je tajil. Sodniki v Bihaču so ga navzlic temu obsodili na dve leti ječe.
Orožniški podnarednik iz Lekenika je pripeljal na zagrebški kolodvor 31 letnega Miroslava Horvata, gostilničarja iz Pribislavc. Orožnik ga je aretiral, frer je okra d neko ženo na kolodvoru v Sisku. Tat je ženi izmaknil denarnico z večjo vsoto denarja. Iz Siska so ja-
Slovenec, marveč da imajo vsi rezervni častniki eno fronto in sicer na meji skupne domovine. V upravni odbor in v nadzorstvo pa navzlic temu ni bil izvoljen nobeden Slovenec.
Končno je bila izvoljena nova središnja uprava in nadzorni odbor, ki pa ne pomenita nič novega, ker ju tvorijo stari Člani. V upravnem odboru so Milan Radosavljevič, Ljuba Stepanovic, Stariša Korunovič, Sotir Arangjelović, Miodrag Jovanovič, Radoslav Saponjić, Dragoljo Tomić, dr. Josip Nedie, Mirko Pavlovič, Svetislav Hodžera, Pavle Vujić, Josip Klinčić, Zdravko Vladković, Cira Cirković, Janidžije Mittić in Dragutin Vujnovič. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: profesor beograjske univerze Pavle Po-povič, minister narodnega zdravja dr. Dobri-voje Popovic, član glavne kontrole Milan Stojilković, Dobrivoje Stojadinovič, dr. Čeda Mihajlović, Vojin Djuričić, Stevan Nešić, Sava Mrcajlović, Mihajlo Jovanovič, Mil juti n Jovanovič, ZJka Mijatović in Voja Pavlović.
Kakor je bilo pričakovati in kakor smo že več dni pred kongresom napovedali, tako se je tudi zgodilo: nič o neznosnih razmerah v organizaciji rezervnih čatnikov, noben protest proti diktatorskm metodam predsednika Radosavljevića. Za razmere v organizaciji rezervnih častnikov je zelo značilno dejstvo, da se na obenem zbor uni oglasil noben zastopnik slovenskih rezervnih častnikov in da slovenski rezervni častniki v vodstvu niso zastopani. Celo mariborski pododbor nima v središnji upravi svojega zastopnika. Klika, ki je zadnje čase rovarila proti ljubljanskemu pododboru, na občnem zboru ni prišla do besede- Tam je niso potrebovali . . .
Zanimivo je, da se je na občnem zboru govorilo, naj bi se vršil prihodnji kongres odnosno občni zbor v Ljubljani. Kar se tiče afere med predsednikom Radosavljevićem in ljubljanskim pododborom, je pričakovati te dni razčiščenja. Vršila se bo seja nadzornega odbora, na katero bodo povabljeni delegati ljubljanskega pododbora, da pojasnijo svoje stališče napram središnji upravi in svoje zahteve glede remedure v vodstvu udruženja.
vili tatvino na orožniško postajo v Pri-bislavce. Narednik je počakal na vlak, s katerim se je okradena žena vozila v Zagreb in v zadnjem vagonu je čvlI vpitje neke žene: Ti si mi denar ukradel, daj mi ga nazaj. Ženska ie izjavila, da se piše Bara Čunčič in da ;e iz Kuća pri Veliki Gorici. V Sisku je bila na trgu, kjer je prodala za 250 Din blaga. Ko je stopila na vlak, je Čutila, kako ji nekdo vleče denar iz žepa. Zagrabila je takoj tatu, toda ta se ji je izvil in se zgubil med množico. Žena je pa pregledala ves vlak in našla tatu med potniki ter ga naznanila orožniku. V policijskih zapiskih je aretirani Horvat zeio slabo zapisan. Imajo ga zaznamovanega kot profesionalnega žeparja, ki krade vedno v družbi nekega pomagača, kateremu da ukradeni denar, sam se pa skrije med ljudi. Horvat je tatvino priznal in izjavil, da je denar izročil neki Rozi Grošovi. Policija je zaslišala tudi n-jo, ker je znana kot žeparka. Roz& taji, da bi ji Horvat izročil denar, ker je bila na dan tatvine v Zagrebu. Ker je v blagoslovljenem stanju, je policija ni zaprla. Horvat je pa romal v zapore zagrebškega sodišča.
Iz Subotice poročajo, da je v sobo* to umrla v svojem stanovanju 18Ietna Etelka Julič. Njeni starši so sumili, da ni umrla naravne smrti in so zahtevali obdukcijo trupla. Obveščena je bila takoj tudi policija, ki je uvedla strogo preiskavo. Policija je našla v dekličini sobi šatuljo s kininom in steklenico z neko zelenkasto tekočino. Kemična analiza je pokazala, da je ta zelenkasta tekočina strup, ni pa bilo mogoče ugo* toviti, kakšen je. Po vsem, kar so na* šli, je verjetno, da se je dekle samo za* strupilo v samomorilnem namenu. Na* daljna preiskava je dognala, da je bila Etelka v ljubavnih odnošajih z nekim kapetanom konjenice v Subotici. Neka njena prijateljica je na policiji izpove* dala, da ji je Etelka nekaj dni pred smrtjo tožila, da je noseča in da ji yc kapetan obljubil tekočino za odpravo plodu. Preiskava se sedaj nadaljuje v tej smeri, da se ugotovi, ali je Etelkin ljubimec nabavil strup v namenu, da se devojke iznebi. ali si ga je dekle samo nabavilo v samomorilnem namenu. Ta tajinstvena smrt dekleta, ki je bilo v mestu dobro znano, je vzbudila V Subotici splošno senzacijo.
V Beogradu je bil včeraj izvršen nenavadno drzen roparski napad pri belem dnevu. Pred neko trgovino se je zbrala nenadoma velika množica ljudi, ki so razburjeno gestikulirali in se po« govarjali. Dva orožnika sta hodila po trotoarju z nasajenimi bajoneti. Do* čim se je pred trgovino zbiralo vedno več radovednežev, so se v trgovini od* igravali čisto drugačni prizori. Policija je popisovala dejansko stanje v trgo* vini. V kotu je pa stal mladenič z ukle-njenimi rokami ia ves krvav po obra* zu. Nikola Nušupulis je lastnik manu« fakturne trgovine v Balkanski ulici. — Včeraj zjutraj je zapustil trgovino in
sedel pred hišo ter čakal na pismono* šo. Ko je tako sedel in se solnčil, je prišel po cesti neki mladenič in se na* potil naravnost proti njemu. Bil je dostojno oblečen in gologlav. Pristopil je k trgovcu in ga prosil, naj mu proda palico, ker jo nujno rabi za očeta, ki ga hoče obiskati. Trgovec je vedel, da ni dovoljeno ob praznikih prodajati, vendar je odprl trgovino in pokazal fantu palico. Fant je zahteval še klo* buk. Ko je bil trgovec obrnjen proti mladeniču s hrbtom, je začutil nena* doma hudo bolečino v hrbtu. Nežna* nec mu je zasadil dolg nož v vrat. Trs govec se je takoj zgrudil na tla in mladenič je navalil nani. Nastala je kratka obupna borba. Trgovec je hotel mladeniču iztrgati nož. Ta mu je pa od* griznil prst. Bila sta oba okrvavljena in trgovec je klical na pomoč. Napa* dalec je slednjič pograbil palico, ki jo je hotel kupiti, in udaril z njo trgovca po glavi, da se je ta takoj onesvestil. Napadlec je nato preiskal trgovčeve žepe in snel tudi prstan s prsta, ki ga je trgovcu odgriznil. Odpiral je ravno blagajno, ko je policija potrkala na vrata in zahtevala v imenu zakona, naj odpre. — Neka žena je namreč čula obupne klice na pomoč iz trgovine in je obvestila policijo. Orožniki so vdrli v trgovino in aretirali napadalca, ki ni mogel pobegniti iz kletke, v katero je neprostovoljno zašel. Težko ranjenega trgovca so odpeljali takoj v bolnico, kjer je bil operiran ter ni dosti upa* nja, da bo okreval. Napadalec je neki Junozovič rodom iz Brčke.
Izgledi letošnjega velesejma
V nizu gospodarskih prireditev, ki jih prireja odbor ljubljanskega velesejma od 1. 1921, naprej, se vrši letos od 2.—11. junija že VIII. mednarodni vzorčni velesejem. Kdor pazno zasleduje razvoj te institucije, vidi, da dosega od leta do leta vedno večji razmah. Naš velesejem, ki je sicer mednarodnega značaja in namenjen gospodarstvu cele države, pa je vendar špecijelno slovenski, naš, s ponosom lahko motrimo na to gospodarsko ustanovo, ki je začela v dobi povojne konjukture, spremljevala naše pridobitne kroge zvesto v časih najhujše stagnacije in krize in jih bo gotovo dovedla v lepšo bodočnost, ugodnejši ekonomski razvoj.
Za letošnji velesejem so vse predpriprave že v polnem teku. Ker so vsi razstavni prostori že zasedeni, se že novi razdelitvi primerno preurejujejo prostori in dovaža na sejmišče razstavno blago. V vsakem oziru se dela s polno paro, da bo uspeh letošnje prireditve tako za razstavljalce, kakor tudi za obiskovalce najboljši. Razveseljivo je dejstvo, da je dotok prijavnic za razstavljalce jačji od lanskega leta. Vzrok temu je iskati v zelo ugodnem poteku lanskoletnega velesejma v očigled vladajoči krizi. Ker so že vsi prostori zasedeni, mora uprava velesejma žal zamudnike odklanjati. Naj bi se tvrdke vendar pravočasno prijavile, dokler bi še bilo mogoče, razstavne prostore razširiti. Sedaj tik pred otvoritvijo je to nemogoče.
Upamo, da bo letošnji  velesejem podal sliko solidne in resno industrije, obrti in trgovine, kajti  doba povojnih evropskih konjukturistov je že minila.
Prosveta
Ljubljanska opera
V soboto zvečer je prišla prvič v sezoni na vrsto Massenetova opera >M a n o n< z gdč. Vero Majdčevo v naslovni partiji Les-cnuta.
Gdč. M a j d i č e v a je mlada pevka izrazito Hrskega, zelo prijetnega glasu in znatne pevske kuture, toplega prednasanja in sploh simpatičnega nastopanja. Poje nam šele par sezon, a prav redkokdaj. Zato zmaguje začetniške ovire skoraj zgolj z lastno marljivostjo in s talentom, ki ne nahaja dovolj prilike, da se izrutinira. Razumljivo je, da jo je zategadelj v kreaciji Manojic v prvih slikah vezala trema ne le v igri, nego tudi v spevu, zlasti pa v izkoriščanju glasovne sile. Zakaj Man on je velika, težka, izrazito igralska partija zelo pestrih občutij in situvacij, partija, ki so ji popolnoma kos le zrele umetnice. Vendar je podajala gdč. Majriičeva partijo vseskoz prav dostojno, okusno ter je bila v cerkveni sceni skoraj popolnoma zadovoljiva, v končni pa izvrstna. Na reprizah se brez dvoma iznebi treme ter se razvije glasovno in v strastno tempera-lentni igri. G. N e r a 1 i č je simpatičen pevec, ki v igri nikoli ne pretirava ter je žel z gdč. Majdičevo, odličnim de Grieuxom g. Banovcu ter idealnim oče-ol g. B e t e t-t a mnogo odobravanja. Predstava v spi osnem ni bila na višku, ker menda v naglici mimogrede pripravljena. Zbcrova scena v igralnici je bila zelo medla. Gledališče pa je bilo slabo zasedeno.
Sinoči smo videli četrto operetno noviteto v sezoni. Kalmanovo >čardaško k n e g i n j oz. Gledališče je bilo polno in navdušenje velikansko, prekipevajoče. Uspeh torej nedvomen Kalmana pa je naenkrat vendarle preveč, zakaj njegove sladke dunajsko - madžarske glasbe se poslušalec tudi naveliča. Tajiti pa ni, da prinaša mnogo prijetnih melodij, da so zlasti njegovi znani valčki potni dunajskega občutja ter da je njegov bujni temperament zmagovit v spretno izrabljenem orkestru. Zelo efekt, dejanje prinaša tudi mnogo sentimentalnosti in neverjetnosti, ki pa imajo v svoji šablonski stereotipnosti žc ustaljeno pravico v vseh dunajskih operetah. Figure, motivi, komplikacije in razplet se ponavljajo, kar pa očividno operetne fanatične publike prav nič ne moti.
G. P o v h e kot režiser operete se takisto ponavlja, in so nam že vse te akcije na odru že znane iz ostalih šesterih operet tekoče sezone. Predstava bi bila zlasti v prozi potrebovala še vaj. •
Publika je nagradila vse soliste s brezkončnimi aplavzi, z venci in Šopki, mladina pa je na zaključku priredila osobju ovacije, ki jih ni hotelo biti konec Gg. Polićeva, Pe-
ček» Drenovec in Ribičeva so kot pevci, plesalci, telovadci in celo kot atleti storili vse mogoče in nemogoče, da je izvestni del občinstva vriskal, cvilil in rezgetal. Nobena drama, nobena opera ne žanje tolikega priznanja. In ne dvomim, da ostane >čardaška kneginjac privlačna še par sezon, ker naj-bolj bedasti, čisto nesmiselni plesi opere i so danes pač atrakcija. Kako dolgo še?
Želimo tudi v operetnem repertoarju Več glasbene raznoterosti in v režiji novih do-mislekov.
Noviteto je dirigiral g. Štritof.       Fr. 6.
V sredo 30. t. m. se pooaivlja v drami izvirna drama An fona Nova čama «Herman Ceij-ski», katera jc šla pri vseh dosedanjih vprizo-risrvah z največjim usj>ehom preko odra. Naslovno vlogo igra g. Le v ar. Predstava se vrši za red D.
Premijera v drami. V četrtek, dne 31. t. m. se vprizori prvič Jeromova veseloigra v štirih dejanjih, cFannv in njena stažšočad* z gospodično Debeloakovo v naslovni vlogi. Ostale vloge so v rokah dam: Medvedove, Juvanove, Rakarjeve, Mire Danilove, Vide m gg. Cesarja, Jana. Lipaha. Samcina in Jermana. Režijo vodi 2. Milan Skrbinšek. Predstava se vrši za red A.
»Dekle zlatega zapada*, to interesantno delo slavnega Puccinija se poje v ljubij-amski operi ponovno v sredo 30. t. m. 'm sicer za abonente reda B. Zasedba običajna.
Žalostna vloga klerikalcev
V političnih krogih se mnogo opaža žalostna vloga, ki jo igrajo v zadevi nettunskih konvencij slovenski klerikalci. Beograjski vladni listi se sklicujejo na članke >Sloven-cac, češ Srbijanci vendar ne morejo biti ne-popustljivejši napram Italiji nego Slovenci, ki so po nettunskih konvencijah direktno prizadeti. Hlapčevska politika se zopet kaže v najgrši luči. >Slovenec<: je edini list v prečanskih krajih, ki brani konvencije in jih skuša naslikati ko tnekaj koristnega za našo državo. A tudi beograjski veliki listi so mnogo rezerviranejši nego klerikalno glasilo. Omejujejo se na izjave poedinih odgovornih Činiteljev, dočim >Slovenec< v očivid-ni nameri, da opere zamorca in opraviči dr. Korošcev nalog, naj policija s silo prepreči vse proteste, objavlja cele članke v prilog vladnemu sklepu in molči o ogorčenju, ki objema vse prebivalstvo. Pri tej, priliki pa se je tudi pokazalo, da vlada zlasti med inteligentnimi pristaši klerikalne stranke veliko
ogorčenje nad politiko vodstva SLS. Tako je n. pr. zagrebški katoliški akademski klub >Domagoj< skupno z Oriuno včeraj; sprejel resolucijo, v kateri med drugim naglasa:
>Z največjo revolto odklanjamo ratifikacijo nettunskih konvencij, ki dopuščajo kulturno, gospodarsko in politično zasužnje-vanje naše Dalmacije in našega Primorja in na ponižavajoč način škoduje ugledu in interesom naše države. Prepričani, da je sklep vlade definifiven, pozivamo celokupno j.ugo-slovensko javnost, da dvigne najodločnejsi protest proti temu sklepu, da tako vlado moralno prisilimo, da svoj sklep prekliče, obenem pa delamo vlado odgovorno za vse posledice, ki jih bo imel ta njen sklep.<
Sport
Primorje prvak Slovenije
Za hinkoStne praznike je bilo v LJubljani več športnih prireditev, od katerih pa je najbolj zanimala nogometna tekma Primorje—Maribor, ki ■je kx>nčnoveJjavno re&rla vprašanje nogometnega tpnve.isfcva Slovenije. Prvenstvo Slovenije si je pribonilo Primorje, ki je zmagalo v finalni tekmi nad ISSK Mariborom.
Zmaga Primorja je bila pičla in sicer so akademiki zmagali v razmerju 2:1, vendar ni bila zaslužena. Maribor je bi! mnogo boljše moštvo in predtvedel je igro, kakrSne pri njem 5e nismo videli. Moštvo je izvrstno izbalanoirano, tehnično prekaša Rrimorje in Ilirijo in tudi v igri z ila-vo nadkrlljuje oba naša vodilna kluba. Na« pad goji lepo m precizno kombinaciCsko igro po t!ch, akcije so lepo zasnovane in izvedene, le pred golom manjka odločnosti. Maribor potrebuje vsaj enega dobrega strelca in če ga dobi, bo to ena j stopica, ki bo opasna ia ki bo nedvomno igrala važno vlogo v našem nogometu. Povdariti je tudi treba, da igrajo Mariborčani zelo fair in disciplinirano.
Primorje nas je zopet razočaralo, zlasti pa njegov napad, ki ni zmogel ničesar skupnega. Trio je igral slabo, pa tudi obe krili, zlasti Ur-šič, sta bili po\T^ečni. Moštvo je rešila poraza samo Ermanova odločnost, po«leg tega pa obramba s krilcem Zemljakom vred, ki je bil najboljši mož v timu cmobelih. Slamič je v nedeljo popolnoma odpovedal.
Kot že rečeno, je Maribor predvedel boljšo igro, poJeg tega pa ga je spremljala tudi pre-cnjšnja smola, deloma je pa Mariborčane — četudi nehote — oškodoval sodnik Schneller. Ta«ko je prezrl, da je bil prvi ETm-anov gol zopet pripravljen z roko, prezrl pa je tudi dve očitni roki v kazenskem proistc.ru Primorja. Cebohinov h and s je bil preveč oči v! den in ga ne bi smel prezreti.
Tekma je potekla prvi polčas v znamenju premoči Maribora, ki je imel dve tretjini igre v roki, ni pa zna! tega izkoristita. V drugem .polčasu, zlasti v findshu, je domin hra<Io Primorje. Gole so zabili: za Primorje Erman m avto -gol Maribora branilec Untereiter, ki je bil obenem steber mariborske enajstorice. — Tekmo je sodil g. Schneller Tazmeroma dobro, če ab-s-trabira-mo par Tvazak. ki so šle na rirvaš z<ostov,
Prisostvovalo >! je precej gledalcev.
Ilirija - Austria 5:1
Ilirija je za praznike povabila v goste celovško   Avstrijo in jo odpravila v razmerju 5:1.
Povdacriiri pa ie, da gostje niso zasluži H takega .ponaza, ker so bili mnogo boU&i nego priča rezultat. V prvem polčasu so celo prevzeli inicijativo in če bi bili količkaj bolj energični pred golom, bi ne odšli s petami goli domov.
Ilirija včeraj sicer m igrala baš slabo, dobro pa tudi ne. Napad se je znašel šele v drugem
polčasu. Trio Vodeb—Oman—KoSemina je mestoma pokazal prav lepo kombinacijo, n ©razpoloženi tpa sta bili obe krili Zupančič in Dober le t. Krii-ska vrsta je pustila obrambo večkrat plavati, k sreči sta bila oba branika vedno na mestu.
Gostje so imeli prav dober napad, ki je čedno, a preveč kombiniral. Tehnično so prav dobni. Med krilci je ugajal srednji krilec, dočim obramba ni brla preveč na mestu. Tekma je bila zelo živahna, posebnega sporta pa ni nudila. G. VotEšek je sodil zadovoljivo.
žBeležnica
KOLEDAR.
Danes: Torek, 29. maja 1923. Katoličan: Ma-ksim. Pravoslavni: 16. maja. Da naju tri: Sreda. 31. maja 192S; ka-toJočan:: Angela, Ferdinand; pravoslavni: 17. maja. Milica. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališči obe zaprti.
Kino Matica: Pat in Patachon v filmu «Kratl Pelškanije*.
FIlm ZKD: «NotredamsJd grbec*.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohmc, Rimska cesta, Levstek, Res-';eva cesta.
Gospodarstvo
Naš izvoz v aprilu
Generalna direkcija carin objavlja sta* tistične podatke o našem izvozu v aprilu. V aprilu smo izvozili 367.935 ton blaga v vrednosti 438,537.927 papirnatih ali 39,135.883 zlatih dinarjev. V istem mesecu lanskega leta smo izvozili 352.372 ton blaga v vred* nosti 467,876.934 papirnatih ali 42,728.487 zlatih dinarjev. Po teži je torej letos v aprilu izvoz napredoval za 15,563 ton ali 4.42 odstotka, po vrednosti je pa nazadoval za 37339.007 Din" ali 8.40 Vo. Nazadovanje je bilo v aprilu znatno manjše nego v januarju, februarju in marcu. Toda poza* biti ne smemo, da je bil naš izvoz lani v aprilu zelo slab, tako da je znašalo nazadovanje v primeri z aprilom predlanskega leta celih 42.35 %. V aprilu 1926 je znašal naš izvoz 812,818.735 Din, torej skoraj dvakrat toliko kakor letos v aprilu. Nazadovanje bi bilo letos še večje, da nismo izvo* žili toliko gradbenega lesa, ki je po vrednosti na prvem mestu. Izvozili smo ga za 122,400.000 Din ali za 44 milijonov Din več, nego lani v aprilu. Na drugem mestu so jajca z 62,152.965 Din, na tretjem živi prašiči z 21,560.900, na četrtem živa goveja živina z 20.952.250 Din itd.
V prvih štirih mesecih tekočega leta smo izvozili 1,337.904 tone blaga v vrednosti 1.801.016.475 papirnatih ali 164,494.368 zlatih dinarjev. Lani smo izvozili v prvih štirih mesecih 1.414.380 ton blaga v vrednosti 2.015,455.959 papirnatih ali 148 mili* jonov 25.896 zlatih dinarjev. Po teži je torej naš izvoz nazadoval za 75.476 ton ali .5.41 odstotkov, po vrednosti pa za 214 mi/ lijonov 449.984 Din ali 10.61. odst.
★
— Uradni tečaji dinarja. Finančno mi* nistrstvo je določilo za juni sledeče uradne tečaje dinarja: 1 napoleondor — 218.90, 1 zlata turška lira — 247.40, 1 angleški funt
— 277.30, 1 dolar — 56.80, 1 kanadski dolar — 56^50, 1 poljski zlot — 6.37, 1 zlata nemška marka — 13.50, 1 avstrijski šiling
— 8, 1 belgijski belg — 7.93, 1 pengd — 9.93, 100 francoskih frankov — 223.60. 100 švicarskih frankov — 1094.60, 100 italijanskih lir —- 292.20, 100 holandskih goldinarjev — 2291.60, 100 rumunskih lejev — 35.15, 100 bolgarskih levov — 41, 100 danskih kron — 1523. 100 švedskih kron — 1523.70, 100 norveških kron — 1521.50, 100 pezet
— 952.50. 100 drahem — 74.15, 100 Kč — 168.25. Ti tečaji veljajo od 1. do 30. junija, po njih se plačujejo tudi inozemske takse.
—g Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 31. maja t. 1. ponudbe glede oddaje strojev v popravilo in čiščenje. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem od elersj'U.
Vse je ploskalo od navdušenja, se smejalo do solz in se najbolje zabavalo
pri najnovejšem, izvrstnem filmu
„Kralj Pelikani je"
Pat in Patachon
gostujeta samo še danes nepreklicno ZADNJIKRAT ob 4., pol 8. in 9. uri.
v Elitnem kinu Matica
Telefon 2124
Revolta radi kratkih las
Kmalu bi se zgodilo, da bi dečja glavica spravila iz ravnotežja celo kraljestvo in povzročila revolucijo v državi. To se je pripetilo v indijski kraljevini Kambodža. Stari kralj je že dolgo bolehal in prepustil je žezlo svojemu sinu. Ta je imel še pred na* stopom kraljevanja štiri ženice, odlo* čil se je pa tudi za peto. Ta je bila pa plesalka in namazana z vsemi ma* žili. Mladega regnta je kmalu ovila okrog prsta, pridobila ga je popolnoma na svojo stran in ostale štiri že* niče so kmalu igrale podrejeno vlogo. Toda plesalka si je upala še več. Imela je velik vpliv in zato je kmalu prido* bila na svojo stran vse vodilne politi* ke v državi in sama dajala ministrom direktive. Sama pa je bila toliko pre» brisana, da kralja nikoli ni pustila v bližino baletk, da ga ne bi premotile
skušnjave. —
Toda nekega lepega dne je bil ogenj v strehi. Nang Sao Ben — tako se je imenovala »kraljica«, je dobila v roke francoski modni žurnal in da* la si je lase pristriči na dečjo glavico. Regent je bil strahovito razkačen, ves divji je popadel žurnal, ga zažgal in ukazal kraljici, naj takoj spremeni svojo frizuro. V palači je nastala ma* Ia revolta in morda bi izbruhnila dr* žavljanska vojna, da se ni baš v tem usodnem trenotku stari kralj preselil v večnost. Spor v kraljevski hiši se je polegel in »kraljica- je triumfirala, kaj* ti po dvornem običaju so si morale j v znak žalosti vse dvorne dame I ostrici lase. To je rešilo bubi glavico.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Tri žene je hotel imeti. — 2 leti ječe za posilstvo. — Nevaren žepar pod ključem. — Tajinstvena smrt nesrečne ljubice. — Razbojniški napad pri belem dnevu.
Stev   122_ .SLOVENSKI   NAROD« dne 29. maja 1928.____Stran 3.
dnevne vesti.
Nov triumf človeškega genija
Nemški učenjak o raketnem avtomobilu. — Kakšne načrte ima Fritz Opl in kakšna presenečenja se obetajo človeštvu
— Iz sodne službe. Imenovani so: za svetnika pri dež. sodišču v Ljubljani dež •cđn.. svecniV n predsccin okroje sodišča v Škof ji Loki dr. Milko Kranjc, za okrajnega sodnika in predstojnika okrajnega sodila v Škofji Loki sodnik pri okrajnem so dišču v Rad^viH.M dr. Jakob Prešeren, sodnika pri okrajnem sodišču v Radovljici sodnik pri okrožnem sodišču v Mariboru dr. Andrej Dolinar; za staha sta potrga pravna praktikanta pri okrožnem sodišču v Celju Janko Karlovšek in dr. Robert Maršič; vpokojena sta kanciist pri okrajnem sodišču v Koziem Ladisiav Vončina in vod Ja zemljiške knjige pri okrožnem sodišču v Cehi Josip Bogovič
— V naše državljanstvo je fprelet dosedanji Italijanski državen Bogomir Ma-gajna. slušatelj ljubljanske univerze
— Vseslovanska zveza zdrrvnikov. V petek popoldne je bil otvcrten v Pragi čruzl vseslo\*anski kongres zdravu.kov Svečane otvoritve so se udeležiJ predstavniki češkoslovaške javnosti, me-1 drugimi ministra dr. Hodža in dr. Beneš, rektor Karlove univerze dr. Niederle, primator dr. Baxa, itd. V Imenu jugoslovenskih zdravnikov je pozdravil kongres dr. Tvkovič. V soboto se ie vršilo posebno zborovanje udeležencev kongresa, na katerem jc biio sklenjeno ustanoviti vseslovansko zvezo zdravnikov.
— Kongres predstavnikov slovanskih gledališč v Sofiji. V drugi polovici aprila bi se moral vršiti v Sofiji kongres slovanskih gledališč, ki pa je bil radi potresne katastrofe predložen in se bo vršil 3. junija. Tz Beograda odpotuje na kongres tajnik Naronega gledališča Ranko Mladenovič. iz Zagreba direktor Milan Begovič, iz Ljubljane pa generalni tajnik Narodnega gledališča g. Oton Zupančič. Naši delegati odporu ie jo iz Beograda v petek T. run-ija.
— Otvoritev sezone na Bledu. Z3 bin-koštne praznike je bila nekaka otvoritev sezone na Bledu. Toplice in Zdraviliški dom. ka sta oba renovirana, sta bila že otvorjena. Za binkoštne praznike je bilo na Gorenjskem, zlasti pa na Bledu mnogo izletnikov, prispelo je pa že tudi precej gostov, zlasti Nemcev. Park-hotel je že precej okupiran. Vreme je bilo na Bledu včeraj prav krasno in kopalo se je že mnogo izletnikov in tudi gostov.
— Štajerska trgovska in obrtna zveza Hagebund v Gradcu kolektivno ooseti letošnji velesejem. Trgovska in obrtna Zveza Hagebund v Gradcu je sporočila upravi ljubljanskega velesejma, da priredi skupni izlet svojih članov na velesejem. Prihod je predviden dne 9. junija z avtomobili, o če* mur bomo vsekakor točneje poročali. Dne 10. junija se vrši ogeld velesejma pod vod* stvom, katerga naj bi se udeležilo tudi več ljubljanskih trgovcev in obrtnikov. Ta po* set bo velikega pomena za navezanje pri« jateljskih in trgovskih stikov z avstrijski« mi gospodarskimi krogi. Dne 5. in 6. junija pridejo tudi kolektivno v Ljubljano na ve* Iesejem člani Zveze gostilničarskih zadrug v Gradcu, neobvezno prijavljene pa so tu* di že skupine članov drugih inozemskih gospodarskih organizacij, o čemur bomo še poročali. Obeta se nam za časa velesejma, to je od 2. do 11. junija pestra slika doma* čih in inozemskih gostov.
— Naši novinarji v Parizu. 20. t  m se
je vršil v Parizu občni zbor JNO. na katerem je bil izvoljen nov odbor. Za predsednika je bil izvoljen Mato Vučetić, 2a tajnika Bogdan Radica, za bia^ajn-ka H Vorkapič, za odbornika M. ćiiiio in J. Ur-lep, v nadzorni odbor pa M. Cokle, 3. Mar-vić in Brakus.
— Ženite v oficirjev. Vojno ministrstvo ie dovolilo, da se smejo oženiti administrativni kapitan I. klase ekonomske stroke Franjo Brus, administrativni poročnik eko-ornske stroke Matija Blažek, pehotni kapitan H. klase Avgust Pretnar, artiljerijski kapitan II. klase Franko Tominšek, sanitetni poročnik dr. Edvard Jemec in inženjerski poročnik Robert Murko. Vsi so medna že poročeni, ker se je tudi v vojnem ministrstvu birokratizem tako razpasel, da pridejo dovoljenja glede poroke v javnost, ko so zakoni že davno sklenjeni.
— Danski učitelji v Jugoslaviji. Koncem junija prispe v Jugoslavijo 30 danskih učiteljev, ki posetijo vsa večja mesta in rudi n2še Primorje. Danski nčrtelji ostanejo v naši državi 15 dni. Naši učitelji jim pripravljajo svečan sprejem.
_ Trgovci, ne oddajajte naročila za katerokoli si bodi blago poprej, dokler si ne ogledate VIII. mednarodnega velesejma v Ljubljani od 2. do 11. junija. Samo tu se Vam nudi popolni pregled industrijskih in obrtnih proizvodov po najnižjih cenah. Permanentna legnithrracija, ki upravičuje tudi do znižana vožnje na vseh osebnih in brzo-vlakih, stane 30 Din.
— Šolska higijena ni na vseh šolah zadovoljiva. Šolam manjka zlasti kopalnic (prh). So tudi šole, ki že več let niso bile prebeljene. Klopi ne odgovarjajo dobremu razvoju otroških teles, vsled Česar se pojavlja med mladino toliko okrivljenih hrbtenic. Čiščenje in brisanje prahu je velikokrat pomanjkljivo. Temu važnemu vprašanju za zdravje šolske mladeži je posvečen poseben oddelek na stalni higijenski razstav! na Velesejrrro v Ljubljani.
— Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Ljubljani vpokojeni višji inspektor državne železnice g. Dominik S k r d 1 a. Pokojni je bi! simpatičen, značajen in splošno priljubljen mož. Železničarji so izgubili z njem zvestega tovariša, rodbina pa zanesljivo oporo. Pogreb bo jutri ob 2. popolne iz mrtvašnice splošne bolnice. — Včeraj je preminula v Ljubljani vdova poštnega ravnatelja ga. Marija Blumauer. Pokojna je bila v mestu splošno znana in priljubljena. Pogreb bo danes ob pol 5. popoldne z Vi-dovdanske ceste št. 9. Blag jima spomin! Težko prizadetim rodbinam naše iskreno sožaljel
— Znižana   vstopnina   na velesejrnu.
Uprava ljubljanskega velesejma je sklenila delno znižati vstopnino za obisk velesejma, ki se vrši od 2. do 11. junija. To znižanje velja zlasti za državne in privatne nameščence, delavstvo in dijaštvo. Izdajajo se namreč vstopnice za dve osebi skupno za ceno 15 Din. Te vstopnice se dobe le v predprodaji pri uradu velesejma (ekono-mat). Pozivamo vse stanovske organizacije, da naroče skupno za svoje člane potrebno število vstopnic.
— Gasilce — udeležence teh. gas. tečaja v Ljubljani dne 2. in 3. junija t. 1. opozarjamo, da bo istočasno tudi otvoritev Ljubljanskega veles^jmo, vsled česar naj se poslužijo ugodnosti polovične železniške vožnje z velesejmsko izkaznico, ki naj si jo kupijo pri naibližjem prodajalcu.
— Vreme. Končno smo doh:1i lepo vreme, toda žal je pomladi že konec, kajti v juniju navadno že pritisne vročina. Včeraj je bilo deloma oblačno samo v Be>::r:]du in Skoplju, povsod drugod in tudi pri nas smo pa imeli krasno vreme. Najvišjo temperaturo so imeli v Saraicvu in sicer 24 stopin. V Beogradu ie bilo 23. v Ljubljani 22.2, v Zagrebu 22, v Skoplju in Dubrovniku 21, v Mariboru in Splitu pa 20 stopinj Nastopilo jc torej toplo vreme in če bo i.?sno. ie pričakovati kmalu vročine Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 761. temperatura je znašaTa 15 stopinj. Vremenski proroki napovedujejo stanovitno lepo vreme. Upaimo, da seto pot ne bodo zmotili.
_ S časom naprej. Letošnji Ljubljanski
vzorčni velesejem bo v primeri s prejšnjimi nudil še pestrejšo sliko celokupne evropske, pa deloma tudi amerikanske industrije, obrti in trgovine. Organizacija je letos še bolj proširjena in so se vabilu odzvale zlasti francoske, nemške in avstrijske tvrdke v večjem številu kot kedaj poprej. Prav tako pa bo zastopana lepo tudi Cehoslovaška. Slovenci bomo s svojo letošnjo prireditvijo dokazali, da je Ljubljanski velesejem res največji in naipriliudnei-ši na Balkanu in tvori za zapadno - evropsko industrijo ključ za vrata, ki vodijo v Orient. Permanentne legitimacije se po Din 30 dobe pri vseh trgovskih, obrtniških, kulturnih, prosvetnih in tujsko - prometnih organizacijah, kakor tudi v vseh večiih denarnih zavodih.
Tečaj za obrezovanje špalirjev. Ljubljanska kmetijska podružnica priredi v četrtek dne 31. maja t. 1. tečaj za poletno obrezovanje špalTrjev. Člani kmetijske podružnice in dnifiri- ki se žele uoVležiH t*»?ai.n. nnf blagovolijo priti ob S. uri popoldne v dvorano Kmetijske družbe, odkoder jih popelje voditelj tečaja g. Franjo Kafol. družbeni tajnik, na določeni vrt za praktičen pouk.
— Kako se odkrižaš neprestanega zaprtja. Način je Siguren in lahek. Devetdeset odstotkov ljudi trpi na rednem odvajanju in nerodni prebavi, na prekomerni kislini v želodcu, težki sapi in kolcanju. Vsi ti si lahko olajšajo bolečine, ako vzamejo po vsaki jedi eno malo žlico praška MAGNA v pol čaše vode. Prašek MAGNA takoj netralizrra, previšek kisline, prepre-čava nepravilno razkrajanje hrane in usvarjanje plinov, pomirja in zdravi vneto membrano želodca in tako popravlja brez bolečin prebavo. Kupite že danes 1 omot praška MAGNA pri svojem lekarnarju in ga vzemite po navodilu, ki je priloženo vsakemu omotu, in Vaša prebava bo normalna. Dobiva se v vseh lekarnah in dro-gerijah. 1 omot s točnim navodilom 4 Din. Kjer ni lekarne, naročite po pošti na na-siov: Laboratorij ALGA, Sušak. Za 2 omota MAGNA priložite pismu 10 Din. 374-n
Iz Ljubljane
—lj Binkoštul prazniki so oili v znamenju birme na eni in izletov v prosto naravo na drugi strani. Naval birmarc^v .n birmank s kmetov je bil letos :zredno velik. V mestu se birma polagoma 'zživlja, zato je pa naval s kmetov tem večji. Letos ie bilo birmanih 1773 dečkom h iefcFc Ker je bilo vreme že v nedelo, zlasti pa včeraj lepo, je pohitelo tisoče Ljubljančanov v prosto naravo. Z gla/rega ko!o-dvora se je odpeljalo na vse strani n?.d 23.000 oseb. Pretežna večina turistov in izletnikov Je romala seveda na Gorenjsko in vsi so prišli v polni meri na svoj račui, kajti včeraj je bilo ves dan krasno vieme Na Bledu je že mnogo Ietoviščarjev ir? tudi v Bohinju, v Vratih. Kranjci gori in drugih krajih Gorenjske je vladalo oba dneva živahno vrvenje. Golica Je bila po!-na turistov. Mnogi turisti so zlezli tudi na višje hribe, ki jih še pokriva debi!a sr.ežta odeja. Druga leta je bila kopalna sezoni za binkoštne praznike v polnem razmahu, letos se je pa šele začela, ker smo Ime1! včeraj pravzaprav šel« prvi pomladanski dan. V Koleziji, na Pasjem brodu in tudi na Ljubljanici je včeraj kar mrgolelo kopalcev.
_!j   Odhod inž. Hanssena iz LJubljane.
Inž. rlansen, vodja naše smučarske olimpijske vrste, ki je prebil to zimo v Sloveniji, se vrača v prvih dneh junija na Norveško. JZSS mu priredi poslovilni večer in sicer v četrtek ob pol 9. uri zvečer v restavraciji Zvezda. Vabimo vse smučarke in smučarje, da se udeleže tega večera in se poslove od simpatičnega in priljubljenega športnika. — JZSS.
—1J Stritarjeva ulica - Mestni trg. Vogalno hišo g. Krisperja v Stritarjevi ulici sedaj prenavljajo v pritličju, kjer so velika izložoa olena. Ta hiša ne stoji v isti vrsti z dmgfmi hišami ob levi strani ulice, gledano od magistrata, nego se zadeva ob sosedno hišo in tvori z njo kot, ki ne bo v doslednem času Izravnan. Bog zna, kateri rod bo dočakal, da bodo steno Kris-perjeve hiše ob Stritarjevi ulic? podirH, da postavijo potem novo steno v isti črti z ostalimi hišami! Ta kot, ki kvari urejenost Stritarjeve ulice, pa bi se dal odpraviti že
sedaj s stroški, ki bi jih v interesu olepšave sredine našega mesta prevzel ali lastnik hiše, ali bi jih prevzela občina ali oba skupaj. Od vogi'i Krispe Jev* niš* ,ia Mrsinem trgu do vogala sosedne hiše v Stritarjevi ulici naj bi se postavile arkade do višine prvega nadstropja, kjer bi nastila veranda, ki bi z lično ograjo, okrašeno z zelenjem in cvetjem, prav ugodno učinkovala in prikrila ravno črto te strani ulice kazeči kot. Ni du I^mo si, da je -"ačrt neoporečen, vsekakor pa je izved.jiv, ker ni predrag. Magistrat naj vpraša svoje strokovnjake, tudi naš mojster aro? Plečnik naj pove svoje merodajno riienje. izjavi naj se lastnik prizadele hiše! Ako se vs; činitelji izreko pozitivno, pristopile takoj k izvedbi te reg:::aci;e. čas le ravno sedaj, ki hišo popravljajo. Ako pa ce more biti iz tega načrta nič pczicivnega iz teh'-nin n-zirgov, naj bod > Ut vrstice samo dokaz, da želimo imeti svojo Ljubljano lepo in prerojeno povsod, kjer je to z ma'imi s*r>šlJ možno in kmalu zvedljin.
—Ij Krstna slava Triglav, pešpolka. Včeraj na binkoštni ponedeljek je slavil 40. Triglavski pešpolk v vojašnici kralja Petra svojo krstno slavo v spomin na zma* govito prodiranje polka in na bitko pri Kotljah na Koroškem meseca maja 1. 1919. Ob 10.30 dopoldne je bila na hodniku vo» jašnice svečana služba božja, kateri je sle» dila rezanje kolača. Za pravoslavne vojake je opravil obrede prota Dimitrije Janko* vić, za katolike svečenik Klobovs, za mu* slimane pa imam. Nato je imel komandant polka polkovnik g. Korajs daljši patriotski govor, v katerem je omenjal zgodovino polka in njega borbe za slovenski Korotan, spominjajoč se obenem na Koroškem pad* lih junakov. Čestital je polku ter pozival vojake, naj vztrajajo na braniku domovi* ne in zvesto služijo kralju in domovini. Komandant dravske divizije general M. Ne* dić je čestital polku h krstni slavi, nakar se je vršila intimna pogostitev predstavni* kov civilnih in vojaških oblasti. Krstni sla* vi so prisostvovali veliki župan dr. Vodo* pivec, zastopnik mestne občine dr. M. Zar* nik in predstavniki raznih korporacij. Po poldne se je vršila na dvorišču vojašnice velika veselica. Vojaki so izvajali razne telovadne in sokolske vaje.
—U Posmrtna razstava slik Ivane Ko-bilčeve, največje jugoslovenske umetnice, se zaključuje s 1. junijem t. 1. Opozarjamo še v zadnjem hipu ženska društva, korporacije, zavode in vse posameznice, ki znajo ceniti umetniški genij slovenske žene, da posetijo to razstavo in se same uvevi-jo o njeni visoki umetniški vrednosci. — Splošno žensko društvo.
—lj Prenočišča za veseiejem se nujno rabijo, ker se ie priglasilo veliko obiskovalcev in bo udeležba pri kongresu udruženja ir.ženjerjev, ki se vrši od 2. do 5. junija 1928 številnejša kakor se je pričakovalo. Ljubljanski veseiejem obišče tudi okrog 300 gostilničarjev iz Avstrije. Naslove stanovanj (sobe zl ali več posteljami) sprejema stanovanjski odsek. Mestni trg 27-111., vrata štev 50-
— Javna telovadba Sokola 1 na Taboru bo v nedeljo, dne 3. junija ob treh popoldne. Pred telovadbo igra domača godba koncertne komade ter sodeluje tudi pri telovadnih točkah. Po telovadbi bo iia telo-vadišču sokolska zabava; v sljčaiu deževnega ali hladnega vren.ena, se vrši zabavni del prireditve v v^sen spodnjih prostorih Sokolskega doma na Tabcru Z vestno pripravo za prireditev skušajo vsi odseki pokazati, da ie 5o\o! I lako agilr.o društvo in da bo tudi ta prireditev, kakor so bile običajno doslej ^ .* vse, r.a vrhuncu. Sicer je ta dan napovedanih »nn>*jo zabav in drugih prireditev, ve-ear jpamo. da bo Sokol I privabil v svoje :">ga v viko večino naprednega občinstva 434-n
—IJ Najfinejše bluze: Kristofič - Bučar.
62-T
—lj Nezgoda na Tržaški cesti. Posestnik Martin Zidanek iz Plešivce pri Brezovici se je včeraj s svojo družino peljal z Viča po Tržaški cesti v Ljubljano. Ko je pridirjal nasproti neki motociklist, se je v zaprav-Ijivku vpreženi konj splašil iu zdirjal po cesti. Konj je z vozom zadel v obcestni kamen s tako močjo, da se je prvo kolo polomilo ter so z voza padli v jarek posestni-kova žena Marija z 2 meseca staro hčerko Heleno v naročju, 8letna .Antonija in 5letni sinček Jože. Vsi so pri padcu dobili k sreči ie neznatne praske, ravno tako tudi posestnik Martin Zidanek, ki trpi okoli 1000 Din škode. Nezgoda je bila prijavljena pr.ilciti in bo imel dotični motociklist sitnosti pred sodiščem.
—Ij Oblekce za procesije: Kristofie-Bučar. —lj Goreč   drog električne napeljave.
Snoči okoli 17.30 jc nočni čuvaj v skladišču gorenjskega kolodvora Janez Štirn zapazil, da ie začel tleti v Vošnjakovi ulici tik železniškega prelaza drog električne napeljave. O tem je takoi obvestil službujočega prometnega uradnika, ki je pozval iz Mestnega doma dva monterja. Bila pa je velika nevarnost, kajti sprva se nihče ni upal splezati na drog in ogenj pogasiti. Avi.drana je bila tudi požarna straža, ki je z motorno brizgalno prispe'a v Vošnjakovo ulico. Ni pa stopila v akcije, kajti monter se je končno ojunačii, splezal na drog in ogenj pogasil. Ogenj je najbrže nastal na ta način, da je iskra iz. železniške lokomotive padla na drog.
—jI Drobiž polocijske kronike. Policija med binkoštmimi praznik1 aretirala več oseb radi raznih manjših deliktov. Snoči je aretirala nevarnega tatu Toneta Grošlja in nekega postopača, k« je za nedoločen čas izgnan iz Ljubljane. Policiji so bile prijavljene tri tatvine, dva manjša vloma 3 lastniki psov radi pasjega kontumaca, več ponočnjakov radi kaljenja nočnega miru in nedostojnega vedenja ter 21 kolesarjev oziroma voznikov radi prestopkov cestnopoli-cijskega reda.
kraliu Petra Os v o bod i te I iu!
Prva vožnja z raketnim avtomobi* lom, s katerim se je produciral te dni v Berlinu Fritz Opel, je vzbudila v nemšk;, pa tudi v inozemski javnosti splošne* pozornost. O junaku prve vož* nje z raketnim avtomobilom pišejo berlinski listi, da je nastopil prvič v septembru 1921, ko se je izkazal kot izvrsten avtomobilist na isti progi, ki jo je prevozil zdaj z raketnim avtomobilom. 2e takrat je vzbudil s svojo vožnjo splošno senzacijo, zdaj je pa še bolj presenetil nemško javnost. Za berlinske športnike je bila vožnja z raketnim avtomobilom pravi praznik. Senzacij onalen poskus z novim pro* metnim sredstvom so pozdravili šte» vilni zastopniki nemških športnih in znanstvenih krogov med njimi tudi predsednik znanstvenega društva, taj* ni svetnik prof. Schiitte, ki je izjavil med drugim:
Kljub velikim nadam na bodočnost svarim pred pretiranim optimizmom. Kdor vidi v Opelovcm raketnem avto* mobilu znamenje zmage nad prosto* tom in časom, se temeljito moti. Naša tehnika se jc v svojem naglem r^z* voju približala meji možnosti in zato moramo najti druga sredstva, s kate« rimo bomo lahko dosegli še večjo hi* trost, zlasti pa premagali zračni oa* por. To sredstvo vidim zaenkrat v ra* keti. Z raketnim avtomobilom smo do* bili novo prometno sredstvo, toda s tem še ni rečeno, da je to edino in naj* prikladncjše sredstva za dosego konč* nega cilja. Prvi začetek je storjen, to* da zavedati se moramo, da smo še da* leč od popolne zmage nad prostorom in časom. Zadostovalo bi nam, če bi dosegli hitrost vetra. Taka hitrost bi zadostovala, da bi lahko prileteli iz Berlina v Ameriko v petih urah. Ni iz* ključeno, da stojimo v tem zgodovin* skem trenutku pred senzacijonalnim poletom v razvoju modernega letal* stva.
Predno je sedel v raketni avtomo* bil, je spregovoril tudi sam izumite1; Fritz Opel o svojih načrtih v bližnji bodočnosti. Opel je dejal med drugim:
Kakor pred desetletji, tako si tudi zdaj z največjo težavo uglajamo pot skozi zrak, ki je zlasti v nižjih plasteh tako gost, da predstavlja njega odpor največjo oviro. Treba bo najti drugo sredstvo ki bi lahko zračni odpor pre* magovalo. Zaenkrat vidim to sredstvo samo v raketi Raketa se premika na ta način, da se kemična energija gonilne snovi z neprestanim izgorevanjem iz» prem.mia v pritisk, pritisk sam pa v hiti ost. Vožnja z raketnim avtomobi* lom nam je dokazala, da se da raketa
Dr. Giršik zopet aretiran
Nedavno smo poročali, da je bila v Hebu na Češkoslovaškem umorjena učiteljiica Ana Fritsch. Umora je bil osumljen njen znanec dr. Giršik ki ji je tudi dvoril. Policija je dr Giršika aretirala in izročila sodišču. Dasi so bile indicije proti njemu zelo močne, ga ie vendar sodišče izpustilo, ker ni bito zadostnih dokazov o njegovi krivdi. Skoraj tri mesece je presedel dr. Gir-šiik v ječi in vsi listi so pisaH o njem kot o nedolžni žrtvi.
Toda te dni je nastal v preiskavi oopolen preokret. Policija je dr. Giršika zopet aretirala. Težko ga je namreč obremenil neki 13 letni učenec, ki je izpovedal, da je videl, da ie dr. Giršik stopil usodnega dne v stanovanje učiteljice Fritsch Policija je prijela tudi nekega krošnjarja, ki je tudi osumljen umora.
Tragedija španske plesalke
Ameriško javnost je zelo razburil tragičen konec španske plesalke Ma* rije Monteros, ki je bila po svoji ples* ni umetnosti in lepoti splošno znana. Monterosova je prispela pred leti v Ameriko in je nastopala najprej kot prva balerina v revijah. Kmalu je za« slovela tako, da jo jt eno največjih newyorških gledališč angažiralo.
Met neštetimi občudovalci lepe španske plesalke je bil tudi bogati Ara gentinec Horatio Columbres, ki ni šte* dil ne denarja, ne časa, da si pridobi njeno naklonjenost. Po dolgem priza* devanju se mu je posrečilo doseči cilj in lepa plesalka je postala njegova lju* bica. Obsul jo je z darili in razkoš* jem, obenem ji je pa s svojo ljubosum* nostjo zagrenil življenje. Med zaljub* ljencema je prišlo opetovano do bur* nih prizorov in celo v javnih lokalih sta se prepirala. Zadnje čase je Colum* bres prigovarjal svoji ljubici, naj se poroči ž njim. Plesalka ga je prosila, naj se malo počaka, obenem je pa na* jela nekega detektiva, ki naj bi se in* formiral o preteklosti bogatega Argen* tinca. Ko se je izkazalo, da je Colum* bres oženjen in da ima štiri otroke, ki žive z materjo v Parjzu, je bilo lju* bavne^a razmerja konec, kajti plesal* ka je svojega ljubčka odslovila.
Sele po umoru so oblasti ugotovile, da je stregel Columbres svoji ljubici po življenju, čim mu je obrnila hrbet. Nekega dne je našla lepa plesalka v svoji kočiji peklenski stroj. Vedela je d^bro, kdo ga je položil v kočijo, ven» dar pa ni hotela zadeve prijaviti polt* ciji. Videč, da se, je prvi poskus umo* ra izjalovil, je Columbres sklenil ubi* ti svoio ljubico in izvršiti samomor.
vporabiri kot praktično sredstvo mo* dernega prometa. Obenem bi rad ugo* tovil, koliko znaša največja hitrost, ki jo lahko vzdrži človeško telo, ne da bi organizem trpel. Vozna z raketnim av* tomobilom pomeni začetek in konec prve etape mojih načrtov.
Prvi etapi bo sledila druga z en:i» kim ali sličnim avtomobilom, s kate« r:^ hočem doseči svetovni hitr. re« kord, ki bo znašal 333 km na uro. To* da ta poskus je mogoč samo na želez* niškem tiru, ker so ceste preslabe. V tretji etapi bom delal poskuse z ra* ketnim letalom, s katerim dosežem hi* trost 300 do 400 km na uro. V četrti etapi se lotim poskusnih poletov, da proučim zračne višave, ki jih še nihče ni dosegel. Peta in zadnja etapa bi po* menila triumf človeškega genija, kajti pu mojih načrtih bi se dal pošiljati raketna letala s piloti v višino 20 do 30 km nad zemljo. Piloti bi delali s hitrostjo 1000 km na uro in to bi bil zaenkrat naš ideal. Poskusni poleti se bodo vršili nad Evropo. Če se nam po* sreči doseči hitrost 1000 km na uro, bo mogoče obleteti zemljo v enem dnevu.
Pri svojim poskusih nisem nikoli računal s senzacijo, šlo mi je vedno sa* mo za tehnične in znanstvene proble* me. Šele drugi so me prepričali, da je bila vožnja z raketnim avtomobilom senzacija. Prijatelji so mi povedali, da se: bil pri startu z?lo nervozen. To pa menda ne bo res. Ze pred tedni sem se odločil za to vožnjo in priznati mo* ram, drt sem se pripravljal popolnoma mirno. Na živce mi je šla samo zavest, da imam s seboj na avtomobilu 120 kg eksplozivnih snovi, ki bi zadostovale, da poženem v zrak cel okraj Berlina. Po eksploziji prvih raket sem se še zavedel, da drvim z neverjetno brzino po cesti, potem sem pa upravljal raketni avtomobil nekako podzavedno. Zdelo se mi jc, da drvi avtomobil po zraku in hitrost je bila tako velika, da sem mislil, da sem izgubljen. Napeti sem moral vse sile, da sem obvladal volan. Komaj sem se prav zavedel, da drvim po cesti in se bližam cilju, ie so bile vse rakete porabljene. Po eks* ploziji zadnje, 24. rakete, je drvel av« tomobil se pet kilometrov daleč, po* tem se je ustavil. Ljudje, ki so stali ob cesti in občudovali mojo vožnjo, se niti zavedali niso, da jim preti smrtna nevarnost, kajti da nisem tako dobro obvladal volana, bi se lahko zgodila največja nesreča. Prvi poskus je sreč* no za nami in zdaj se pripravljamo na druge, ki bodo javnost še bolj prese* netili.
V četrtek je napisal oporoko in več pisem upraviteljem svojih posestev, potem pa je odšel v hotel, kjer je sta* novala plesalka. Komornica ga ni hotela pustiti v stanovanje, toda razjarjeni Argentince jo je pahnil od vrat in planil v salon. Vnel se je prepir in kmalu so zadoneli trije streli. Plesalka se je zgrudila mrtva na tla. Ko je prihitelo v salon hotelsko osobje, si je Argentinec pognal kroglo v prsa in se težko ranil. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnico, kjer so ga takoj operirali. Mož je operaciji podlegel. Tik pred smrtjo *e še izjavil, da ga le* pa plesalka ni ljubila in da brez nje ni mogel živeti.
Iz Celja
—c Obrtno - vajeniška razstava. Na
binkoštno nedeljo ob 9. uri dopoldne je bila v gornjih prostorih Narodnega doma otvorjena obrtno - vajeniška razstava. Razstavo je otvoril predsednik Obrtnega društva v Celju g. Iv. Pebek. Cela prireditev je bila aranžirana v gornjih picsto-rih Narodnega doma. Zastopane so bile vse panoge našega obrtništva. Razstavljeni predmeti so pokazali, koliko zmore pridni obrtniški naraščaj, ki bo stopil sčasoma na mesto današnjega obrtništva. Oba praznika je bil obisk razstave vrlo lep in obiskovalci so se pohvalno izražali o pridnosti našega naraščaja in marsikdo ni mogel verjeti, da so bili razstavljeni predmeti izključno delo naših vajencev. Z razstavo so bile združene še razne družabne prireditve. V nedeljo popoldne se je vršil v Celjskem domu banket, zvečer pa v Narodnem domu družabni večer. V ponde-Ijek popoldne pa re bili družabna prireditev v gozdni restavraciji, pri kateri so se razdelile diplome vajencem, ki so razstavili svoje izdelke. Cela prireditev je pokazala lep uspen, ki ga ima zazmmovati Celjsko obrtno društvo ob svoji 351etnici.
c Pukovska slava. Celjski 39. pešpolk slavi vsako leto svojo slavo dne 28. maja v spomin, ko so od Je ki tega polka v koroških bojih leta 1919 zavzeli mestece Crna na Koroškem. K slavi, ki se je vršila na Glaziji, so se zbrali zastopniki oblasti, društev ter mnogo občinstva. Sokolsko društvo je poslalo svojo deputacijo. Bil je lep solnčni dan. Vršili so se obredi katoliške, pravoslavne in mohamedanske veroizpovedi Svirala }i vbliTO godba. Po končanih verskih obredih je govoril o pomenu slavnostnega dne podpolkovnik g. Dolenc, nakar je bil defile voaštva. Udeležencem slavnosti je bila prirejena v aleji zakuska. Popoldne pa se je vršHa na Glaziji vojaška veselica.
—c Prenovljena soteska Hudičev graben pri Celju bo otvorjena v nedeljo 3. junija. Nato bo velika planinska veselica pri Celjski koč*
P Stran 4.
•SCOVENSKT   NAROD* dne 29. maja 1928.
štev. 122
L Pkandello
Idealen zakon
Pir&dno j« inženir in štabni podjetnik PoMo Caretta krenil na pot v Rum linijo, ie spustil svoje težke, kosmate ro-ike na svoje čvrste grudi in, kakor ponavadi, rekel:
«Jaz sem kontinent!«
Potem je objel svojo ženo in svojo hčer:
<rTo ipa sta moja otoka!» Kotiti žena se mu je rodila na Siciliji, hči pa na Sardiniji.
Ni pričakoval, da bo štiri leta kasneje, po povratku v Italijo, našel Rusijo namesto otoka Sardinije. Pa še kakšno Rusijo! Pravičnejše bi rekli Evropo. In Se to je premalo. Mirne duše recimo: celo zemeljsko oblo.
Siromak Caretta. Bil je razočaran. Pogledal je svojo od glave do pete:
cUsmiljeni Bog, Margarira! Kaj je bito s teboj?*
Potem je pogledal ženo, kakor da je hči po njerii krivdi tako zrastla in se aredila in zdelo se je, da bo kar iz kože skočil od jeze.
Njegova žena je žalostno vzdihnila: «Saj sem ti vendar neprestano o tem pisala, dragi Poldo! Tolikokrat! Skoro v vsakem pismu!»
Govorila je resnico. Ali Poldo ni mogel — niti verjeti, da bi se njegova hči tako naglo zredila. Mislil je, da žena pretirava.
♦Seveda! Vse moje je za tebe bilo rjretiranosit! Tu, poglej!»
In gospa Rozana je jezno uprla prs«t v svojo hčer, ki je bila v resnici poosebljena pretirainost.
Margerita pa je plakala in prestrašeno gledala v svojega očeta, ki se ji je približal, da z očesom izmeri, koliko je višja od njega.
No... vsega skupaj dva palca. Sicer pa se je zdelo, da je precej večja. Kajti ni šlo samo za višino: ali pravzaprav, višina bi niti ne padala tako v oči, da ni bilo one obsežnosti telesa, onih nabublih lic, one brade z blazinico, onih boijmih grudi in onih širokih be-der.
Jedila je kakor Katina ptička; ali pravzaprav ni jedila. AH vse ni nič pomagalo. Že dve leti ni stopila iz hiše, ker so ljudje na ulici postajali in se začudena za njo ozirali. Doma pa jc skoro cel dan sedela v sobi, da bi ji njena debelušnost ne padla v oči, če bi videla, kako so suhi ostali predmeti v primeri z njo. Ta nepremionost je seveda še pospeševala njeno rejenje ali ona, revi ca, se je bila že pomirila s svojo usodo. Niti mislila ni več na to. Pb nekoliko dni se ni niti česala, ampak je, leno in nepremično, sedela na sto-Eei in Črtala kakšno knjigo ali ogledovala svoje nohte.
Poldo Caletta, ki je bul pred svojim odhodom v Rumuuijo vedno vesel in dobre volje, živahen in zgovoren, je zdaj molčal ko grob. Obiskal sem ga, nekoliko dni po njegovem povratku, zaradi nekega »posla; on me ni hotel niti poslušati.
«Kaj mi bodo zdaj po&H!» je zaiktical jezno in skomizgnal z rameni.
«Zdaj me nič več ne veseli, dragi moj!»
Leta in leta je delal on neumorno za svojo edinko, za svojo ljubljeno hčerko. Za njeno bodočnost. In njegova očetovska ljubezen je rastla od leta do leta Zdaj pa, ko je, vrnivši se domu, videl, kakšna je, so vse njegove nade nenadoma splavale po vodi.
Moram priznati, da se nisem upal ga tolažiti. Videl sem. da je pred štirimi leti, predno je odšel v Rumunijo. gojil v duši tajno željo, da kasneje vzamem njegovo hčerko. Človek moje postave, pa tudi če bi b'i malo večji, bi bržčas ne vzel takšne rogoviie! To je bil pravi obelisk! Cel stolp! Takih velikanov, kakor je ona, sploh ni najti. In če se najdejo, jih lahko na prste sešte-ješ. Sicer pa imajo velikani to slabost,
j da imajo radi maile ženice.
*
Niso bili pretekK niti trije meseci od dneva njegovega povratka, ko je Poldo Caretta, ki ni mogel več vzdržati v tem mestu, izginil nekega lepega dne sambogvekam s celo svojo družino. Deset let ni bilo o njem ne duha ne sluha.
Nazadnje je dobil, nekega dne. moj oče neko pismo iz južne sicilijanske obale, nasproti Afriki, kjer se je Poldo Caretta nastanil zaradi zgradbe nekega pristanišča. V tem pismu je prosa mojega očeta, da mu pošlje enega svojih sinov, da bi mu pomagal pri delu.
Iz radovednosti sem šel jaz, da bi, po tolikem Času, videl Margarito.
Mislil sem, da naletim na puščavnico in zarjavelo devico, au* našel sem jo vedro, zadovoljno in veselo, kakršno dotlej nisem videl. Za vzrok te njene veselosti sem skoro izvedel.
Tam doli je živel, kot državni nadzornik pristaniških del, neki možicelj, en meter visok, z velikim čelom, kratkoviden, s precejšnjim trebuščkom, aM sposoben in nadarjen mladenič, ki so se mu vsi rogali zavoljo njegove male postave, kakor Margariti, zavoljo njene gorostasnosti. To je b3 inženir Cosimo Todi. In ta inženir Cosimo Todi, je ve* čerjal skoro vsak dan z drugimi prijatelji na Karetovi terasi ob morju. Iz istega razloga, kakor ni mogla najti Margerita moža, ni mogel on najti žene. Pravzaprav je on ni niti iskal, čeprav bi jih bil našel na stotine, ki bi ga vzele zavoljo njegove lepe službe. Zaslužil je štirideset do petdeset tisoč lir na leto.
In nekega večera, med smehom in šalo, je izjavil on nenadoma, nepričakovano, da bi idealna žena zanj bila ona, Margerita Caretta.
«Zares! Ona! Samo ona!» Bilo je čudno, da se miza ni prekucnila. Videl je, kako se je oa vso moč stresla. Vrči in čaše so se prevrnili. ^
«Govorim povsem resno!» je skušal Todi prepričati goste, ki so hoteli popokati od smeha. To bd ml idealen zakon! Krasna osveta prirodi, ki je ustvarila njo tako veliko, mene pa tako drob-
| nega! Parnisflrte to: kakor bi ne mogel jaz vzeti pritlikavke, tabo bi se tudi ona ne mogla omožiti z orjakom. Midva pa bi se izborno ujemala.*
Nismo se mogli več smejati. Solze so nam silile na oči in trebušne mišice so nas začele boleti.
•Ali bd se vi odločrffi za to?^ je rekel Todi okrenivši se k Margerfti.
Ona je vstala. Kri ji je od smeha udarila v lice. In čeprav je sedela, je bila za celo glavo višjo od njega.
«AK bi se odločila za to?» je vprašala ona. ^Potreba je, da prej vi izjavite. aH bi se odločili, da me vzamete!»
Burno ploskanje je sledilo temu tako bržemu in duhovitemu odgovoru.
♦Odločil sem se!» je zaktical Todi, «ali vi naanate poguma! Stavim, da ne.»
♦Sprejmite stavo, gospi ca Margerita,» smo jo.vsi vzpodbujali.
♦Dobro! Sprejmem!* je odgovorila ona. ♦Videli bomo, kdo od naju se bo prej skesal.
♦Jaz gotovo ne!» je zakldcal Todi. Potem je skočil s stolice, stopil ves resen k PoMt Caretti, sejpokloml in rekel: ♦Čast mi je, gospod Caretta, zaprositi za roko vaše hčerke Margerite.»
Sala se je spremenila v resnico. Šampanjec je prišel na mizo. Inženirja Todiia smo zmagoslavno dvignili na ramena in ga posadiK poleg njegove zaročenke. In zdravicam ni Wk> potem ne konca ne kraja.
*
Šest mesecev kasneje je b3a svaitba. Kaj... vi se smejete? Att ne veste, diragi čital ci, da ima Mar&erita Todi že dvoje dece ... dve punčki... dvojčka. Dve dnvni, srčkani gok>bičici!
In še kakšni golobičici! V njih dvanajstem letu sta obe že materine postave. In ona ie ponosna na obe, ker sta je obe vredni. Ali njenemu možičku, ki se je rudi že nekoliko odebelil, prede huda. Ne zavoljo nje! On jo ima rad, spoštuje jo in čuva, ko punčico v očesu. Le to ga skrbi, da bi ga mogla ona omalovaževal pri otrocih, ki so dolžni, da ga spoštujejo kot svojega očeta.
In deca ga zares spoštuje. AH tudi njih položaj ni lahek pri tako malem očetu.
Zares je to težavno! Možu in ženi se je mogoče rogati do mile volje, ali očeta je treba spoštovati.
Prva slovenska trobojnica v Ljubljani
Odmev krvavih dunajskih dogodkov L 1848 v Ljubljani. — Letos v aprilu je minulo 80 let, odkar je zaplapolala v Ljubljani prva
slovenska trobojnica.
13
Najboljše, najtrajnejče. tato najcenejše!
Letos 13. marca je bilo 80 let. odkar je na Dunaju tekla kri za svobodo avstrijskih narodov in je ljudska volja zatriumfirala nad absolutizmom Metternicha in jezuitska, birokracije in aristokracije. Po dunajskih ulicah so streljali vojaki in uporniki; ubitih je btlo 112 oseb, ranjenih pa več tisoč. V borbah za odpravo cenzure in za proglasitev ustave so pogumno nastopali tudi akademiki vseh narodnosti in ver, tako da se je z nemško krvio po dunajskem tlaku mešala tudi slovanska kri! Slovenski akademiki so stali značajno in složno s tovariši Cehi, Poljaki. Rusi in Srbo - Hrvati
Ti dogodki marčnih dni leta 1848. so se zvedeli v Ljubljani že 15. marca, ko je poštni kondukter na dvorišču (bivšega) hotela pri Maliču (danes Jadranska - podunavska banka — trgovina Magdič) naznani! dunajsko pošto pričakuiočim Ljubljančanom, da je izbruhnila v cesarski presto-Iici revolucija, da je proglašena ustava ter tiskovna svoboda in ustanovljena narodna garda. Tedaj so Ljubljančani baie navdušeno vzkliknili: »Vivat!«
Tisti večer se je dvignila tudi v Ljubljani revolucija; ljudstvo je razdejalo mitnice, razbilo v izložbi trgovca Mallega Metternichov kip ter iskalo župana Janeza Fischerja, da ga obesi. Župan pa je bil v gledališču, odkoder je pobegnil na Vrhniko ter se ni več vrnil na magistrat.
Drugi dan so se ljudje vpisovali na magistratu v narodno gardo; oglasilo se je nad 1200 meščanov, trgovskih pomočnikov, uradnikov i. dr. Razdelili so se na šest kotrrpanij. Dijaki, akademiki, slikarji in drugi kulturni delavci so tvorili posebno akademično legijo.
Spočetka aprila 1848 so se neko popoldne izmislili nekateri Ljubljančani, da obesijo na stolp ljubljanskega gradu troboj-nico črne, žolte in zlate barve. V izpre-vodu so jo nesli na Grad z jako slabo civilno godbo na čelu. Za godbo ie korakala akademična legija, za njo šest narodnih gardnih kompanij pod poveljstvom upokojenega c. in kr. majorja Suhnla. »stotnikov« - trgovcev Aichholzerja in plem. Re-danga, »stotnika« Trnovčana Debevca, »stotnika« pl. Krairsenegga, »stotnika< tesarja Koširja in trgovca Miihleisna. Med 3. in 4. kompanijo sta nosila nemško troboj-nico dr. Kerstein in pl. Hoffern. Za gardo se je gnetla množica.
Ko so obesili na stolpu nemško troboj-nico, je vzel »stotnik«, tesarski mojster Košir, v roko trobilo požarnega čuvaja ter je zakričal neštevilni množici na Kongresnem trgu po nemiško »Vivat cesar Ferdinand! Vivat složna Nemčija!« In množica po Ljubljani je viharno odgovarjala: »Vivat!«
»Heil« in »hoch<, a tudi naš »živio« takrat Še ni bil v navadi.
Po tej patriotični demonstraciji so gardisti zopet ponosno  prikorakali z Gradu
ter se razšli po krčmah, ki so že od 15. marca imele izvrstne kupčije. Zvečer istega dne so bile vse ljubljanske gostilne polne in hrupne. V gostilni pri »Zlati zvezdi« v današnji VVolfovi ulici se je zbralo veliko število gardnih častnikov, tudi Slovencev. Bili pa so glede popoldanske demonstracije različneg mnenja.
Naenkrat so se odprla vrata in v sobo je stopilo 7 do 8 mladih, pravkar z Dunaja dospelih slovenskih akademikov, na čelu jim Lovro Toman, z belo - modro -rdečo trobojnico v roki.
Nepodpisani listkar »Slovenskega Naroda« pripoveduje v 63. številki z dne 18. marca 1898 sledeče:
»Toman je stopil k nam ter začel govoriti, koliko sramoto je nadela danes Lrub-lana svojemu narodu ter dejal, da smo Slovenci, ne pa Nemci ter da je treba storiti vse, da izgine sramotilna cunia s stolpa. Po mnogih živio - klicih, katerih so se udeležili tudi nekateri izmed naše družbe, je odšel Toman s svojimi tovariši. Naše omizje je bilo docela konsternirano m precej časa ni zinil nihče niti besedice...
Odstranitev nemške zastave Da je vzela dobrotna usoda v svoje roke. V naslednji noči je nastal namreč silen vihar, ki je zastavo odnesel tja k Savi, kjer so jo našli vso raztrgano.«
Lovro Toman, kasnejši državni poslanec, ustanovitelj »Slovenske Marice< in pesnik, soprog pesnice Josipine Turnograj-ske, je torej prinesel v Ljubljano prvi slovensko trobojnico. Od aprila 1848. nam ie naša trobojnica svet znak edinsrva z vsemi Slovani, ker vsi imamo iste barve.
Pretresljiva rodbinska tragedija
V vasi Kiscako pri Oroshazu na Madžarskem se je tik pred binkoštnhni praznitki odigrala strahovita rodbinska tragedija. V omenjena vasi bivata zakonca Kuclar, ki sta živela prva leta srečno in zadovoljno, zadnje čase sita se pa začela prepirati. Ženi so šli neprestani prepiri na živce in opetovano je zia grozil a možu, dia umori in podavi vse otroke, če ne bo miru v hiši.
V petek sta se zakonca zopet sprla. Mož je kmalu odšel z doma, žena je pa sklenila izpolniti svojo grožnjo. Vzela je moževo britev in vsem petim otrokom prerezala vrat. Po umoru nedolžnih otroci cev si je skušala končati življenje, pa ni imela dovolj poguma. Prerezala si je žile na rokah in vsa okrvavljena zbežala na dvorišče, kjer je začela klicati na pomoč. Prihiteli so sosedie in nudil se jim je grozen prizor. Vsi otroci so bili mrtvi, ležali so v okrvavljenih posteljah. Prijavilii so zločin orožnikom, ki so nečloveško mater aretirali.
Ana Wirih naznanja v svo;em in v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je naša srčnoljubljena mama, stara mama, svakinja, teta in sestrična, gospa
Marilo Blumauer
vdova poštnega ravnatelja
dne 27. maja 1.1. po dolgi in mučni bolezn«, previđena s sv. zakramenti boguvdano preminula.
Pogreb blage pokojnice se vrši v torek, dne 29. maja 1928 ob Vi 5. uri popoldne od doma žalosti, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu. 1064
LJUBLJANA, dne 28. maja 1928.
Ures  posebnega aainanil*.
Mestni pogrebni zavod.
IC63
V globoki žalosti sporočamo vsem prijateljem žalostno vest, da je naš srčno-ljubljeni brat, stric in svak, gospod
Skrdlo
višji inspektor državne železnice v pok.
dne 27. maja t. 1. mirno v Gospodu zaspal Pogreb blagega pokojnika se vrši v sredo, dne 30. maja 1928 ob 2. uri popoldne iz mrtvaške veže   splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 28. maja 1928.
Poldi Fronner
sestra
Mlcl Fronner
rejenka in ostali žalujoči.
Mestni pogrebni zavod
Priletno bivanje
Vam nudi tepo slikano m ple s kano stanovanje, katero naj Vam preskrbi    tvrdka Josip Mam, Dunajska cesta 9, ple. skarska Id slikarska delavnica.
955
Pazite na obleke
ker si veliko, veliko lahko pri*
hranite   čt jo daste čistit tr ba vat    v    kemično pralnice kjer je cena rajnižja in najbolj solidna postrežba.
Anton Boc,
LJUPLJANA, Selenburgova al št 6/1 — tovarna Vič*Glince
Stanovanje
dveh sob s kuhinjo in pritaklinami išče miren mlad zakonski par brez otrok, za takoj aJi pozneje. Ponudbe na upravo Esta pod »Mirno./1066
	L. Miku*
	Ljubljana.
-^a^J* aflSl aJjPJjV 1 -J.	Mestni trs 15
	priponb iftjt nt
	Etft fchftti Hj
	sohi&nktf tv njn>
	bijilna atlic.
Popravila si izvrfijijo tečni n sslidio.
Strojni ključavničar
IŠČe službo event. gre tudi za slugo ak vratarja. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Zmožen tudi  nemščine 1024«.
Trgovski pomočnik
starejša moč, z večletno prakso, v trgovini z mešanim blagom, ršče službo poslovodje v večjem kradu na deže-H Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Poslovodja 1022«.
Ivan Genussi
pleskarstvo ni flearstvo
Igriška ulica 10
Zs delo se lamčl. — Cene nizke 1
69-T
Trg« pomočnik
vešč mešane stroke išče službo poslovodne aM skladiščnika, gre tudi na deželo v večjo trgovino. Ponudbe na upravo lista pod »Dobra moč»/l065.
Postrežnica
išče   službo   za popoldanske ure,
evn. gre tudi za hišnico. Ponudbe
na upravo Usta pod «PostTežnd-oa»/l067.
Dira
oa peresu. 3.80 m dolca. 1.50 m š>oka. se usodno proda Ogleda se pri Matija Perico, mizarska tvornica, Šiška, Celo vika c 121.
Ocarinjen je
vseh uvoznih, Izvoznih In tranzitnih pošiljk oskrbi Utro, skrbno b po najnižji tarifi RAJ KO TUR K, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masa-rvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). RevizJia pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarirane ga blaga   Je rae   Iniormactte bres-
plačno ' 51-1
Za poletno sezono
se priporoča trajno kodranje« vodna ondnlaciia. Separirani oddelek za specijalno barvanje las ▼ vseh nlansah.
M. PODKRAJŠEK, frizer za dame ta gospode, Ljubljana. Sv. Petra cesta. vi Telefon 3385.
Specijalna fooarna strojen za aiidelasie>
KLEIH & STIEFEL, Fnida
Ha uelesejmn u Ljubljani
bomo razstavili najnovejše in najboljše stroje za obdelano
lesa v polnem obratu.
nooost! Pogon &rez jermena!
Obiščite naš prostor 208 Paoiljon F.
Zastopnik za S. H. S. :
Peter Angelo,
Ljubljana, Gledališka ulica 4/1.
m
r
LISEIE
VSEH VRST, ČRTNE IN AVTO-T1PIJE. IZDELUJE PO PREDLOŽENIH RISBAH, PEROP1SIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK ALI ZA FINEJŠO IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARVAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH
JUGOGRAFIKA, Ljubljana
TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA Z O Z. SV. PFTRA NAS *«
Makulaturni papir
kg a Din 4*-orodaia uprava ..Slov. Naroda*'
Urejuje: Josip Zupančič. — Zs »Narodno tiskamo*: Fran Jeseriek. — Zs opravo lo inserstni del Usta: Oton ChristoL — Vsi v L ju
bljani
83