0 St. 90. V (ioriei, v soboto dne 11. üovembra 1905. JLetnik VII. Izhaja vsa1: torek inMobotoob 11. uri predpoldne za rnesto ter ot 3. uri pop. za doželo. Ako pad« na ta dnova praznik izide dan prej ob 6. zveöer. Staue po pošti prejemaii ali v Gorici na dorn pošiljan celoletiio 8 '\, polletno & K in četrtletno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakarnan Schwarz y Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekaliäöu po 8 vin. GORICA (ijatranje izdanje.) Uredništvo in upravništvo a« nahajata v «N a r o d n i tis karri i>, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 Tin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo *e po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Harušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Goriški deželni zbor. IV. aejö. V torek ob 5. nri po- poludne je otvoril deželni glavar sejo ob navzočnosti vseh poslancev in vlad- nega zastopnika. Na predlog posl. dr. Gregorčlča se je opustilo čitanje zapis- nika prejšnje seje. Naznanjenih je bilo vse polno ulog za podpore in drugih peticij, katere se odstopijo dotičnim od- aekom. N znanjeni ste bili dve interpe- laciji, in sicer jedna od strani posl. dr. Eggerja in tovariäev v zadevi pelagre in droga od strani dr. Treota in tov. t zadevi dohcdninskega davka od meha- nične predilnice v AjdoVščini. Čitanje obeh interpelacij je odredil dež. glavar za konec seje. Nato se je preälo k dnev- nemu reda. Poslanec Štrekelj je uteme- ljeval svoj predlog, ki teži za.tem, da se začne koj izvräevati zakon glede zbolj- šanja govedoreje na Goriškem, katerega je vsprejel deželni zbor v svojem zad- njera zasedanja in ki je tadi že potrjen. Ta predlog je bil nnjnim potom soglasno V8prejet. Nato je isti poslanec utemeljeval svoj predlog, s katerim se nalaga dež. odboru, da naprosi vlado, da ista prej ko prej izdela novi državnozborski volilni red, ki bode slonel na splošni, enaki in tajni volilni pravici. V svojem utemelje- vanju je naglašal govornik kriviönost obstoječega državnozborskega volilnega reda, ter omerijal splošnega gibanja za enako in sploSno volilno pravico, ki bi odgovarjala sedanjemu dnhu časa. V smisln govornikovega predloga bi moralo biti tndi za to preakrbljeno v novem volilnem redn, da bi se pri volitvah ne zlorabljali vera in cerkev, kar se je po govornikovemu mnenju pri nas že godilo. Ko je govornik o tem govoril, čuli so se na galeriji klici: Oho ! in pozivalo se je govornika, naj pove, kje in kdo je pri nas pri volitvah zlorabil vero in cerkev. Govornik se ni za te klice zmenil, ker, kar je govoril, govoril je le zato, ker je ' dobil tak komando in je torej moral posnemati kranjske naprednjake v tem pogledn. V formalnein oziru je stavil predlog, da se o njegovem predlogu raz- pravlja potom najnosti, kar je pa zbor- nica odklonila, in je bil vsprejet predlog posl. dr. Eggerja, da se ta predlog izroči pravnema odseka. Za nujnost so glaso- vali predlagatelj, dr. Treo in dr. Tama. Nato je atemeljeval dr. Treo svoj predlog, ki meri na to, da se učiteljem že v začetka leta 1906 zboljäajo place v zmisla določb zakonskega načrta, ki je bil vsprejet v zadnjem zasedanju dež. ' zbora, ki pa ni bil potrjen in da se ' dotični večji stroški izdajo iz deželnih | Bredstev. Govornik je naglašal potrebo takega sklepa z ozirom na vedno večjo draginjo in na slabo gmotno stanje uöi- teljstva. Po njegovem mnenja je ljadska izobrazba kulturna zadeva cele dežele in ne-le posameznih šolskih okrajev. Prav- zaprav bi morala dežela prevzeti vse stroäke za ljndsko izobrazbo v deželi, kar bi se na najprimernejši način doseglo z ustanovitvijo deželnega šolskega zaloga. Ko je govornik opomnil, daje misel zato ustanovitev izšla iz njegove male stranke, ma je posl. dr. Gregorčič agovarjal, da so prišli slovenski poelanci v goriškem deželnem zboro že pred 15 leti s to mislijo na dan in da so jo potem vedno zagovarjali. Dr. Treo ni mogel seveda taki trditvi oporekati ter se je začel iz- govarjati, da ni tako mislil kakor je go- voril. V i'ormalnem oziru je predlagal posl. dr. Treo, da se o njegovem pred- logu razpravlja in sklepa nujnim potom. Tak sklep bi imel le začasno veljavo, dokler ne bo potrjen dotični zakonski načrt. Posl. dr. Marani se je izrekel proti nujnosti in je predlagal, da se predlog odstopi Solskemu odseku. V svojem go- voru je polemiziral proti izvajanjem predlagatelj a, češ, da se ni za učitelje nikjer ničesar storilo. Rekel je namreč, da so se v goriškem mestu mestnim učiteljem place zviäale iz mestnih sred- stev prav tako kakor predlaga dr. Treo da bi se ostalim učiteljem na deželi po- višale iz deželnih sredstev. Ravno tako kakor je mesto povišalo začasne dohodke 8vojim učiteljem, storili naj bi tudi drugi okrajni šolski sveti, ker stoji tako povišanje v njih izključni kompetenci. 2a dr. Maranijem oglasil se je posl. dr. Verzegnassi. Ta je, kot clan gradi- ščanskega okrajnega šolskega sveta trdil, da ae je od strani omenjenega šolskega sveta mnogo storilo za izboljšanje uöi- ' teljskih dohodkov. Rekel je, da je dežela z letnim prispevkim 250.000 kron že dovolj priskočila na pomoč okrajnim šolskim svetom, in da je on odločno proti temu, da bi se iz deželnih sredstev v ta namen 8e kaj dovolilo. Opravičeno pa je, da se od države zahteva, da tudi ona od svoje strani kaj prispeva za ljudsko izobrazbo v deželi. Takrat, ko je šlo za to, da je goriški deželni zbor do- volil omenjenih letnih 250.000 kron, je vladni zastopnik zatrjeval poslancem, da bode tudi država prispevala nekaj v ta namen, ali vlada je svojo dano besedo snedla in noče niöesar sliäati o kakem prispevku ter se izgovarja, da ni njena dolžnost trošiti za Ijudske sole. Seveda velja to le za slovenske in italijanske Ijudske sole v deželi, dočim vzdržuje prav ist» vlada celo pri nas v Primorju nemäke Ijudske sole, kakor n. pr. v Pulju. Po njegovem mnenju naj bi se začelo zatoraj zopet odločno zahtevati od vlade, da tudi ona izdatno prispeva k stroškom za ljudsko äolstvo v deželi. Za dr. Verzegnassijem oglasi ae k besedi posl. dr. Gregorčič. Odgovarjal je najprej dr. Verzegnassiju ter dokazal, da so slovenski äolski okraji mnogo več storili za zboljäanje gmotnega stanja učiteljskega osobja uego gradiščanski okraj. Y gradiščanskem šolskem okraju je namreö nastavljenih vse polno pod- učiteljev ozir. podučiteljic, ki prejemajo mnogo manjäe place kakor učitelji, do- čim se v slovenskih šolskih okrajih imenujejo le začasni učitelji in učiteljice, ki dobivajo place kakor pravi učitelji. Nato se je obrnil proti izvajanjem posl. dr. Maranija, češ, da je goriško mesto že zvišalo dohodke svojemu učiteljstvu. Govornik je rekel, da bi to gotovo že storili tudi slovenski šolski okraji, ako bi jim bila na razpolago slična sredstva, kakor so na razpolago goriški mestni upravi. Goriäka mestna uprava plačuje namreč učitelje iz vseh dohodkov, ki se stekajo v mestno blagajno, dočim morajo ' plačevati alovenski šolski okraji svoje učiteljstvo le z dokladami na direktne davke. Vse doklade, katere plačujejogoriški mestni davkoplačevalci na direktne davke, znašajo 56%» dočim znaäajo v slov. šol. okrajih doklade le za äolske potrebščine od 80—100%. Kje so pa druge doklade, kakor občinske, cestne, deželne itd. itd. Poleg tega naklada goriška mestna uprava I doklade na užitnino, dočim je to slo- venskim äolskim okrajem zabranjeno. In j ravno to slednje je krivo, da slovenski I äolski okmji ne morejo priti z lastnimi i sredstvi na pomoč uc.'teljem. Ako bi snieli nalagati doklade na nžitnino, bi gotovo storili za uöitelje to, kar je sto- ; rilo goriäko mesto. Glede predloga dr. Treota je rekel govornik, da ga veseli, da je dr. Treo priäel na dan s predlo- i gom, ki se po vsebini popolnoma ujema '•¦ 8 predlogom, katerega je govornik stavil v ; zadnjem zasedanju in da bo za stavljeni ' predlog tudi glasoval. Konečno je bila nujnost odklonjena, ker so zanjo glaso- vali le slovenski poslanci. Predlog se je odstopil torej Solskemu odseku s pri- atavkom, da poroča o njem deželnemu zboru v desetih dneh. Nato je utemeljeval posl. Gröa svoj predlog, v katerem predlaga, da se de- želnemu odboru naroči, da izdela novi deželnozborski volilni red na podlagi L1STEK 8 Kopamfil s pesnibovega groba. (Hrvaski spisal A. Šenoa. Poslovenil »*».) (Dalje.) Toda to ne bodi dalje!, vzkliknem ter primem Alberta za roko. Ne, ne sme biti, odvrne on ter mi stisne desnico, bodimo to, kar smo, za kar nas je Bog ustvaril! Sramujem se, da je to prej moglo biti drugače. Smo li mi slabejši od drugih? Nimamo li bistre glave kakor drugi, je li naše srce manj vroče riego tuje srce? Da, najsi tudi pride termopilska bitka, slavna bo in možka. In ali nas ni več od peščice? Bil sem dečak, pravi dečak, in nikdar bi ne zaslužil imenovati se mož, ako bi se izneveril svojemu korenu, ker je to malodušnost in malopridnost. Objela sva se in najino pobratimstvo je oživelo znova ter postalo trdnejše, nego li je bilo do sedaj. Od tega dne sva pazljivo brala Prešernove pesmi. Ne vem, ali bodo vam te črtice iz dijaškega čustvo- vanja po godu, toda verujte mi, da so resnične, da mi neko ncobičajno, sveto, nepopisljivo čustvo greje dušo, kadarkoli se spomnim teh trenutkov v kranjskih gorah. Nikdar več ne pozabim, da me je poezija dovedla k resnici in vrnila naravi. Navdušena sva z Albertom blodila po romantični okolici, snujoč pesmi, kujoč stihe in vedno seboj noseč Prešerna. Ko se nekega dne s take vilinske ekspedicije vrneva na „Staro pošto", dobiva po naključju na hišnem pragu gospodinjo. Kar nakrat mi pokaže s prstom človeka, ki je sedel za vrati, rekoč: „Gospod Hrvat, ali se hočete seznaniti s Prešernovim drugom, s čevljarjem? Tukaj je!" Ozrem se. Za mizo sedi neznatno človeče, obraz podpirajoč z lakti in gledajoč v stekleničico na- vadnega vina, ki je stala pred njim. Bil je to precej čuden stric. Na majhni glavi so mu črni lasje kvišku štrleli kakor ščetine ter se spuščali na nizko, široko čelo. Lice mu je bilo rudeče, kratko, stisnjeno, obrito; tanek in šiljast nos je kazal neobičajno razdražljivost, a nad neznatno kozjo brado je imel stisnjena, široka in premetenost izražajoča usta. Na levem ušesu je čevljarčku visel srebrn obročec s podobo zamorčkove glave. Prisedeva k njemu; z majhnimi črnimi očmi naju premeri od glave do pet, a ne crime niti be- sedice. Dava prinesti polič najboljšega vina. Natočim mu in možic me čudno pogleda. Nazadnje se nama pridruži, „da naju ne razžali". Obrnem pogovor na jezičnega doktorja. Sedaj se je začel led tajati. Mo- žicelj je zlival čašo za čašo v se, začel z očmi streljati kakor maček in s pestjo tolči ob mizo. „Ali sem poznal Prešerna? In kako! Tako sva skupaj sedela ter pila. Pri moji duši, učen gospod, polna glava polna ko vreča. To mu je vse šlo kakor iz rokava, Bog mu prizanesi. Bil je nesrečen, vedno je nosil glavo povešeno, ali dober, moj Bog, dober. Jaz sem mu šival škornje. Ohol ni bil, kakor druga gos- poda, a pametnejši od druge gospode, praznih ma- kovih glav, ne zamerite. Ni ga bilo sram, govoriti z rokodelcem ali kmetom, ni se sramoval kranjske go- vorice. In delal je stihe, kranjske stihe, da jih kranjska duša vsaj razume. In kako se to poje! Poje se kakor pri večernicah, pobožno in sladko. Pravijo, da je mnogo tega na smrtni postelji sežgal. Škoda! Pri- povedujejO; da so to bili vražji spisi. Ne verujem. Kako bi tako dobra duša" — — Čevljar umolkne, stepe čašo. Na to pa vzdigne ščetinasto glavo, zardi še bolj, preobrne oči ter začne, s šako lopajoč in mahaje z glavo, peti s hripavim, raskavim glasom: „Luna sije, kladvo bije trudne pozne ure že". Na zadnje se spomnim pesnikovega groba, ki mi je o njem govorila gospodinja. Nežica, rečem nekoč pri kosilu dekletu, vaša gospa teta me je opozorila na vas. Popeljite mene in Alberta na Prešernov grob! Hočete li? Drage volje, odvrne mladenka, kadarkoli hočete. Kadar vas je volja. Vse euo, takoj danes. Pa dobro, danes. Bilo je popoldne. Lepšega, jasnejšega dneva si ne mores misliti. Visoke gore se vspenjajo tik pod modro, jasno nebo. Solnce čarobno igra po temno- zelenem jelovju. Gora se blešči, kakor da so jo vile prepregle z mrežo zlatih niti. Svetli pašniki se raz- prostirajo po brežuljkih liki svilene preproge in lesene kočice po gričih kukajo zadovoljnega lica v svet. Čudokrasno drhti svetloba po sivem kamenju ob po- toku in po mahovitem zidovju starega zvonika. Vse je tako mirno, tako tajinstveno, da se ti duša koplje v blaženosti, ko hodiš po tem jasnem, solčnem kraju. Gremo na pokopališce. Ne bi vam ga mogel dobro opisati. Mnogo let je že temu in to se lahko izbriše iz najvernejšega spomina. In ni nikako čudo. Koliko raznovrstnih slik in krajev je odtedaj širom sveta za- sijalo mojim očem. In pokopališče je nazadnje slično pokopališču, zlasti na kmetih. Na sredi sin božji, a krog njega grobovi in križi. Polna knjiga prežitih radosti in bolesti, košček svetovne zgodovine, toda knjiga, zaprta s sedmero pečati in na njej so ne- izbrisljivo zapisane besede: „Dolgost življenja našega je kratka". Samo en kotiček pokopališča sem si živo zapomnil — Prešernov grob. (Dalje pride») splošne, enake, tajne in direktne volilne pravice ter da ga predloži deželnemu zboru v jedneiD prihodnjih zasedanj. Dotično utemeljevanjo priobčimo v svojem listu na drugem mesta posebej v jedni prihodnjih številk. Predlog ae je izročil pravnema odseka. Zakonski načrt, zadevajoč pasje takse v meata Gorica, po katerem bi 86 moralo plačati od lovskih in takih psov, katere imajo zaradi lepäega, po 20 K na leto, od paov čuvajev po 6 K in od psov čuvajev, ki so pri hišah, stoje- čih na samoti, po 2 K na leto, se je odstopil pravnema odseka. — Vsprejeta je bila resolucija, s katero se pozivlja vlada, da vsprejme tadi lastnike majhnih tr- govin in obrtnin v določbe zakona, ki se ima predložiti državnemu zbora v zadevi zavarovanja za onemoglost in opešanje. — Predlog dež. odbora glede podpor za napravo d/eh vodnjalco/ / komenski občini se je odstopil peticij- skemu odseku. Vsprejet je bil poziv na visoko vlado, da premeni sploäni za- konski načrt o morskem ribarstva in načrt izvräilnega predpisa za ta zakon. — Predlog dež. odbora, ki predlaga, da se dovoli občini Plažno podpora 1400 kron za zgradbo vodovoda, izročil se je peticijskemu odseku. Ijtotako se je iz- ročil peticijskema odseka tadi predlog dež. odbora glede podpore za zgradbo ceste Ozeljan-Dounbravo. — Predlog dež. odbora, zadevajoč deželni prispevek za ureditvena dela ob desnem brega Soče odatopil se je petijskema odseka. — Vsprejeti so bili razni sklepni račani raznih ustanov, nahajajočih se v dež. upravi, kakor tadi proračani istih asta- nov. — Istotako sta bila vsprejeta ra- čanski sklep za 1. 1904 in proračan zh 1. 1906 šolskega zaloga. — Zakonski načrt, s katerim se pooblašča mesto Gorica, da pobira samostojno občinsko daväcino na poažitek vinn in sličnih pijač, se je odstopil pravnema odseka. Vsprejeta je bila resolacija glede „pro- uöevanj1' vis. vlade o prenstrojitvi no- tranje aprave, katera „proučevanja" so bila predložena drž. zbora. Predlog, zadevajoč spremembo II. točke ät. 1. štatata za osebje deželnih aradov, kakor tadi glede spremembe V. točke II. člena štatuta za osebje deželnih uradov, se je izročil pravnemu odseku. Po teh pred- logih astanovljeni bi bili dve novi mesti dež. uradnikov, in sicer roesto dež. podtajnika in mesto enega tehničnega dež. uradnika. Italijani so hoteli sicer, da se ta predlog takoj vsprejme in je to predlagal pnsl. dr. Faidutti, ali posl. dr. Gregoröiö se je tema odločno uprl, češ da te zadeve slovenaki poslanci na- tanjko äe ne poznajo, ker niso bili o nji obveščeni in da jo hočejo torej na Tsak način poprej proučiti, predno zanjo glasnjejo. Nato sta bili prečitani dve interpelaciji in sicer ona dr. Ejgerja in tovarišev, s katero se pozivlje vlada, da predloži prej ko prej zak. načrt, za- devajoč pripomočke proti pelagri, in druga posl. dr. Treota zadevajoč razde- litev dohodninskega davka akcijske družbe, imajoče v svoji lasti tadi meha- nično predilnico v Ajdoväcini. Nato je bila seja zakljnčena. Dopisi. Solkan. — Dne 29. oktobra bilo je tukaj blagoslovljenje novega äolskoga poslopja. Ta dan se je praznoval na elovesen način. Iz oken so plapolale za- stave, iz zvonika se je pa čulo veselo nabijanje. Šolska mladinn. je äla s svojimi nčiitelji v spremstva vseh adeležnikov v novo 5olsko poslopje. Tarn je ie čakala velika množina občinstva. Med udelež- niki je bilo tudi ved adov okr. sol. sveta in nekaj učiteljev. Nova sola je bila ta dan okinčana s smrečjem in cvetlicami, za kar gre hvala sosednim solkanskim mladeničem. To je lepa atatba, katera dela cast ob- prazdroj« iz sloveče češke »Meščanske pi- vovarnc«, in domačega žganja I. vrstu v steklenicah, kojega pristnost sc jamči. Zaloga ledu katerega se oddaja le na debelo po 50 kg naprej Vino dostavlja na doni in razpošilja po železnici na vsft krnje avstrijsko-ogrske državc v sodih od 50 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš- tena in točna. m m m m m m \ Dr. F. Geiger, • prakt. zdravnik v Ljubljani, i je dosegel izvrstne uspehe z ' uporabo % železnatega vina I (i. PICCOM-ja, (Ivor. zal. Sj. -» Svrtosti in lekarja v Ljub- 1 lJHiir. — Pollitcrska stckl^uica * 2 K, in se naroöila točno izvrše. Najzanesljiveje izvrsevanje pleskarstva (slikarstva) katpr izvrševanje napisov, sli- ianje sob in sploh vseh v to stroto spastajočili lel izvršBje Jos. Makovec v Gorici, ulica Morelli St. 9 Specialist v imitaciji na lcHOvju. ^v ^^ ^^s ^^ ^^ ^v^ ^*yr ^v ^»^ >^" 5bnnn in Se veS se nlUII lahko zasliiži. Tvrdka za domače delo s pletalnimi stroji išče osebe obojega spola s pletanjem j ^ na naših strojih. Priprosto in ¦ hitro domače delo za celo C leto. — Posebne izobrazbe ¦ r* ni 'treba. Oddaljenost ne j škodi; delo da tvrdka. j Tupdha za domate delo s pletalnimi stroji Ttios. H. Whittich E Com. PRAGA Petersko predmestje 7—433 Trst Via Campanile 13—433- # M% • Zulagatolj c. kr. državnili uradnikov. IluHtrovani conlkl «r in /.lutulno gratis. Zastopniki se iščejo. Sliftuc anonce so ponarcjene. Pfi naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis Pri naročitvi 10 žepnih ur se da ena gratis ^ Pozor! Podpisani priporočam čč. I dul ovščsni in si. občinstvu v mestu hi na deželi svojo prodajalno kolonijalnega blaga. V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Johmanovega in Maj- dičevega mlina, dalje imam ra- zlične pijače kakor francoski konjak, pristni kranjski brino- vec, domači tropinovec, izvr- sten rum, maršalo, malaga, istrijanski refošk, kavo in vži- gallce družbe sv. C. in M., te- stenine Žnideršič & Valenčič ltd. Več vrst olja. — Pošilja j se po pošti najmanj 5 kg. — Josip Kutin rv worici. Somcniška ulica 1 Jadransho bonhn v Trstu, ulica Nicolö Macchievelli 26 i— i i —¦ priöela je svoje poslovanje ter opravlja vse fankovne in menične vosle: eskoptuie menice daje produjme na vrednostne papirje, kakor tudi na blago, ležeče v javnih skladiščih. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste de- vize, inozemski zlati in srebrni denar ter bankovce, vnovčuje Kupone in izžrebane vrednostne papirje pod najugodnejšimi pogoji. Izdaja nakaznice na vsa glavna trži.^ča monarhije in inozemstva, dovoljujc kredite proti dokuinentoin ukrcanja Sprfjoaiii dennr na vložnc ku.jl/lre kaknr tudi na tekoSl In xiro ruftnn. ['rcBkrljiijn vsa l>or/na uaro^ll» mijhitrejv in n»JT(dtnoJ« pod kuliintulnil po^oji. I'oHrcduJe In konventlra lii|i(ptckc pri prvlh h 1 jioti »^iiih zavodih pod najuroducjAinii pogoji. ]. Cpistofoletti' lekarnar v Gorici na Travniku, 1 trshino štohfi- * žeuojetrnoolje sredstuo proti rprsnibolezniin ^telesni slabosti Steklenica tega oljanravno rmone barve K 140, bele K 2-— I Trskino železnato jetpno olje Kaba toga olja jo so-sebno priporoč- ljiva otrokom in dečkom, ki so ncrvozni in ncžiic liaravi. Trskino jetpno olje z žel. jodecem. S lem oljcm ozdravijo v kratkem ßasu in z gotovostjo vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. Cena eni steklenici je 1 K 40 vm. Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, prc išCo se vedno v mojem kemičnem laboratoriju predno se napolnij sleklenico. Zato zamorcm jamCiti svojim čč". odjemalcem glede Cistot in stalne sposobnosti za zdravljenje. A Cristofoletti-jeva pijača iz kine in železa i i^^^^^ najboVJhi ppipomoc*'k pri zdravljeuju t> ä^^^, ^f ti'Kkinim oljem ^^^^ k Steklenica stane I K 60 vin. „Goriško vinarsko društvo v Gorici" registrovana zadrug-a z ompjenim jamstvom ima v svojih. bogatih zalogah in prodaja mmm.mm.mmja. napavnain- pristnavina- iz Brd, Vipavskega in s Krasa. Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Uzorci vina pošiljajo se na zahtevo. uene so zmrne, postrežba točna in realna. Sedež društva je v Gorici, ulica Barzellini stev. 22. „Centralna posojilnica" reg|stroUana zadruga 9 Borici, ulica Vetturini h|š. čtev. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 dalje: Na mesečna od- plačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na leto. Posojnje avojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5'|2°|0, na vknjižbo pa po 5°|0 z 1|8°|0 upravnega prisperka za vaacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena. Dobro si zapomni podobo in ime f .Ottoman" *W" ker s ponarejanjem se hoce konsumenta le zapeljati. ^WETrESOR/fyvr OTTOMAN^