gjA40din - Leto XXXVIII - St. 67 KRANJ, torek, 3. 9. 1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA ZA GORENJSKO iS v mjskem tu in: mska koča, ki tuš *n: >vod za Viševco Miovlje m: se čez mejo in: slovanska lerka rejša tudi na jijjfstran: zna oaza pod l j Kranjčani na Šlo na Planinsko društvo Kranj % ]>• Srečanje slovenskih pla-^ > «i bo v nedeljo, 8. septembra, ob g l" Odhod posebnega avtobusa e 2 • ^ri izpred hotela Creina. Pri-lv lz^t sprejemajo do zasedbe ^obusu v društveni pisarni °r°ški cesti 27. *di<% za Živ žav -*Pt1S^e ~~ Prihodnjo soboto, .emDra, se bodo otroci spet 32'i ^radicionalni otroški veseli-j^t^.^Peterskim gradom. Organu'''''igji1 ^m pripravljajo obilo vese-jev c i .'.glasbe, plesa, lutk, pa stoj-]T azhčnej širni sladkarijami, ,r'^\tnv' maJicarm m drugimi zani-'e^i ^ gosteh pri Živžavu bodo i0t \ Pevci- ansambli, športniki, 3 s'- ^ Pa ekipa Pionirskega lista s Tti$ti2K.ancem Pepetom Napako. %' radi nastopili na Živža-n1 .fckJ programu, naj se v četrtek, Brdo: Rebeka zmagovalka spominske dirke — Petletna kobila Rebeka na vajetih lastnika Branka Puharja iz Verze j a je prepričljivo slavila na jubilejni, 5. spominski dirki maršala Tita na hipodromu Brdo pri Kranju. Jugoslovanska rekorderka je tudi na Brdu potolkla stari rekord steze in dosegla čas 1.18,7. Pisan konjeniški spored, v katerem se je v osmih dirkah predstavilo prek šestdeset konj, med njimi vsi najboljši jugoslovanski kasači, sije ogledalo prek petnajst tisoč ljudi, (cz) — Foto: F. Perdan situ*1 oglasijo v domu kraje- ^hs£Prihodnjo" soboto pod Šem- fiS^UP»»osti Štražišče, kjer bo "ob h^ba Je toreJ v četrtek, zanes- li11*1 gradom, kamor bodo iz iJ^SisU^ 0rganizirali prevoz člani iS^G zveze šoferjev in avtome- ALPETOUR MJVOVHOTEIU CREinfl V KRANJU ODPRLI SMO KOZMETIČNI SALON 5 TELESNO MASAŽO 5Č\mer swo popestrili delovanje savme OBIŠČITE NAS IN TI/IDI SAMI STORITE KAJ ZA VAŠE BOUŠE POČUTJE mformade m v\aroc\\a po telefonih 23 650 \)cb\ \?as M&fM k)\e\a CREMfl ^^l^bnovljenišoli na Gorenjskem - vPete1% 0 P^l 0snpvni šoli: v Radovljici prizidek k osnovm šoi { tra Kavčiča v Škofji Loki. Na sliki: slovesnosti £ (C) iS----__»afr* ti soboto so na Gorenjskem slovesno odprli dve ob-y\ntona Tomaža Linharta, v soboto pa prenovljeno 4ski ulici v Škofji Loki. — Foto: F. Perdan V SREDIŠČU POZORNOS1 Razlike se večajo Te dni se po poletnem predahu ponovno začenjajo razprave o izkoriščanju lastnih zmogljivosti. Sodijo v priprave na septembrski plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Nadaljuje se akcija, ki so jo marsikje obravnavali z levo roko. Toliko, da so opravili zadolžitev, za katero je bilo slišati, da je le ena kampanja več. Učinki kampanj pa so praviloma ničevi. Naslonitev na lastne sile je res lahko le kampanjska fraza, če s tem razumemo enkratno razpravo v osnovni organizaciji Zveze komunistov. Gospodarski dosežki, vse večje razlike med sorodnimi delovnimi organizacijami in panogami pa dokazujejo nasprotno. Dobro poslujejo v večini delovnih in temeljnih organizacijah, kjer so bili že v preteklih letih odvisni predvsem od svojega denarja, kjer so vedeli, kaj hočejo in so znali spodbuditi ljudi, da na strojih,kakršnipačso, naredijo, kar največ morejo. Hkrati pa poskrbeti, da izdelki niso obležali v skladiščih, temveč so se uveljavili v hudi mednarodni konkurenci. Prav gotovo drži podatek, da je na Gorenjskem štiri petine opreme iztrošene. Vendar se da tudi na takšnih strojih dobro delati. V kranjskem IBI na primer v povprečju 18 let starih strojih izdelajo 99 odstotkov tkanine prve kakovosti ob 96-odstotnem izkoristku strojev. Podobne razmere so v škofjeloškem EGP, kjer na že davno odpisanih strojih ustvarjajo visok dohodek, ki jim omogoča^ da bodo tovarno v kratkem v celoti posodobili. Nadpovprečne rezultate dosegajo v Gorenjski predilnici, kjer so s pametno naložbeno politiko v zadnjih desetih letih, tovarno povsem posodobili. Na najtežjih delovnih mestih delajo avtomati in celo robote že poznajo. S tem dosegajo evropsko produktivnost in kakovost pa tudi osebni dohodki so visoki. Vse več delovnih organizacij iz nekdaj privilegiranih gospodarskih panog pa je danes v težavah. To je tovarn, ki so vedno lahko računale na bančne kredite in s pomočjo visoke inflacije in nizkih obresti porabile tudi del dohodka, ki so ga ustvarili drugi. Danes je seveda treba dolgove vrniti. Obresti požirajo vse več dohodka in le z visoko produktivno in kakovostno proizvodnjo, dobro organizacijo dela, skratka s skrajnim izkoristkom lastnih zmogljivosti, se bodo lahko izkopali iz težav. Tako imajo na primer v Iskri-Elektromotorji v Železnikih, ki so polletje zaključili z izgubo, sodobno tovarno, izvozni program in dobre delavce, skratka vse možnosti za uspešno poslovanje, vendar jim dolgovi iz preteklosti poberejo več kot lahko ustvarijo. Samo za obresti so dali več kot za osebne dohodke. L. Bogataj Predsednikovega odstopa niso podprli Radovljica — V četrtek, 29. avgusta, je zasedalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Radovljici, seje pa sta se udeležila tudi predstavnik republiškega sveta ZSS Vinko Kovačič in predsednik medobčinskega sveta ZSS za Gorenjsko Ivan Torkar. Na dnevnem redu je bila le ena točka — odstop predsednika radovljiških sindikatov Vlada Siliča. Vladimir Silič je zaprosil za odstop v zvezi z nedavnimi dogodki v Veri- Pleskarja ubil električni tok Tenetiše — 25-letni Mil' etelko iz Kranja se je v četrtek, 2\> tjusta, smrtno ponesrečil pri delu ans-formatorski postaji v Tenei... . S sodelavcem (oba sta zaposlena pri zasebniku Juretu Rihtaršiču z Mlake) sta pleskala zid tfafo postaje. Daljnovod je bil pod napetostjo, delo pa je potekalo brez vednosti nadzorne službe Elektro. Ko se je Metelko povzpel po lestvi, da bi prepleskal površino ob nosilcih izolatorjev, se je s hrbtom dotaknil električnega vodnika. Padel je s sedmih metrov na tla, kjer je obležal mrtev. Avto je pogorel Sorica — Ko se je voznik Rafael Savli, star 33 let, doma iz Podbrda v tolminski občini v petek, 30. avgusta, z avtom peljal od Vresja proti Sorici, se mu je nenadoma vžgal avtomobilski motor. Ogenj je skušal sam zadušiti, vendar mu ni uspelo. Šele gasilci iz Bohinjske Bistrice so ga pogasili in s tem preprečili, da bi se razširil na bližnji gozd. Ogenj je avto docela uničil, tako da gmotna škoda presega 200 tisočakov. gi, ko so številni delavci podpisali li stino za izstop iz sindikata. Po njego vem to dokazuje, da je delo sindika ta v Radovljici neučinkovito, da sc delavci izgubili zaupanje vanj in dć radovljiški sindikat tudi nima zado sti podpore republiškega. V takih razmerah, je dejal Vladimir Silič, ne more več delati. Predsedstvo radovljiških sindikatov, ki je sprva kanilo odstopiti skupaj s predsednikom, saj so vse naloge opravljali skupno, prošnje predsednika za odstop ni podprlo. Vlada Siliča ima namreč za dobrega sindikalnega predsednika ki je veliko storil za delavce. Obsodi li so tudi številne govorice in polres niče, ki so se širile glede Verige ir škodile ugledu Vlada Siliča. Menil so tudi, da odstop predsednika, ki se v takih razmerah upravičeno čut prizadetega, ne more rešiti številnir problemov, nakopičenih v Verigi ir drugje, kakor jih tudi ne rešujejc množični izstopi iz sindikata. Sicei pa bodo zadnjo besedo o tem čez ne kaj dni spregovorili delegati občin skega sveta zveze sindikatov v Ra dovljici. D. Ž. KOMPAS VAŠ TURISTIČNI SERVIS POSLOVALNICA Kranj Tel.: 28-472, 28-473 GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA 2.300 kvadratnih metrov in 1216 obnovljenih. Gradnja, ki je bila v rokah gradbenega podjetja Gorenje iz Radovljice, načrte je izdelal Zavod za urbanizem z Bleda, strokovno nadziral pa Alpdom iz Radovljice, je končana z nekajmesečno zamudo. Kljub temu se je včeraj v novih prostorih že začel pouk. Delovni kolektiv osnovne šole Petra Kavčiča v škofji Loki je od izobraževalne skupnosti prejel priznanje, ker je minulo šolsko leto zaradi gradnje delal v zelo težkih razmerah. Dve obnovljeni šoli Ob začetku šolskega leta so na Gorenjskem slovesno odprli dve obnovljeni osnovni šoli: v petek prizidek k osnovni šoli Antona Tomaža Linharta v Radovljici in v soboto prenovljeno šolo Petra Kavčiča v Šolski ulici v Škofji Loki Radovljica, Škofja Loka — Zadnji konec tedna pred začetkom šole je bil za kolektiva osnovnih šol Antona Tomaža Linharta v Radovljici in Petra Kavčiča v Škofji Loki zelo slovesen. V Radovljici so predali namenu dograjeni prizidek k osnovni šoli, v Škofji Loki pa odprli docela obnovljeno in na severu dozidano šolsko poslopje. Ko je radovljiška osnovna šola pred tremi leti postala pretesna, so se v občini odločili, da naslednjih pet let namenjajo odstotek od bruto osebnega dohodka za gradnjo šol. Pred letom dni so zasadili prve lopate in se lotili gradnje prizidka. Iz bruto osebnih dohodkov so uspeli zbrati nekaj nad polovico potrebnih sredstev, 16 odstotkov so zbrali z združevanjem sredstev osnovnih šol, nekaj manj kot 10 odstotkov iz občinskega proračuna, nekaj iz rednega proračuna izvršnega sveta in nekaj iz občinskega sklada za gradnjo zaklonišč. Stroški gradnje in opreme so veljali210mio-dinarjev. K starim 23 učilnicam so s prizidkom pridobili 12 novih, veliko telovadnico s streliščem, malo telovadnico (prostor je bil namenjen za bazen), povečani sta kuhinja in jedilnica, zgrajeno je dvonamen-sko zaklonišče, skupaj s spremljajočimi prostori je zgrajenih novih S slovesnostjo, na kateri so sodelovali učenci osnovne šole in godbeniki Alplesa, so v soboto dopoldne odprli tudi obnovljeno šolo Petra Kavčiča v Šolski ulici v Škofji Loki. Učenci, učitelji in starši so otvoritev komaj pričakali, saj je pouk doslej potekal v dveh šolah, za višje razrede v Podlubniku, za nižje v Šolski ulici, saj se vseh 1840 učencev ni moglo šolati na enem mestu. Gradnja je potekala v etapah, kajti v tem času je imelo v stavbi 900 učencev redni pouk. Stavba je popolnoma obnovljena, vendar je obdržala videz nekdanje šolske palače. Zdaj je v njej 32 učilnic za razredni in predmetni pouk, knjižnica, dve telovadnici, večnamenski prostor, zobna ambulanta, kuhinja, zaklonišče, zbornica, pisarniški prostori, garderobe in drugo. Pouk bo poslej lahko organiziran v dveh popolnih osemletkah: v šolo v Podlubniku bodo hodili otroci iz Podlubnika in naselij na začetku Selške doline, vsi ostali pa v šolo v Šolski ulici, medtem ko bodo učence iz mejnih naselij enakomerno porazdelili med šoli. Površina obnovljenega objekta meri 6562 kvadratnih metrov, od tega je polovica adaptiranih, nekaj čez 2.600 dograjenih površin, in zaklonišče. Vrednost naložbe je 312 milijonov, ki so bili zbrani pretežno s samoprispevkom občanov in s prispevno stopnjo izobraževalne skupnosti, deloma pa iz sredstev, ki jih občani prispevajo za zaklonišča. Šolo je gradilo domače gradbeno podjetje Tehnik. D. Z. Žlebir TOREK, 3. SEPTEMBRAJtofi u ži V Kmetijsko živilskem kombinatu Gorenjske Za starejšimi zeva praznina Kranj — Delavci, ki so zvesti kombinatu od ustanovitve do' nes, so pred upokojitvijo. Za njimi že zeva praznina; mladih, kibi. pripravljeni zapolniti vrzeli, pa ni. Letos so razpisali štirinajst štiPv*8 dij za živinorejske tehnike in mesarje, a se je prijavilo vsega Pet J^1 didatov. Podoben, skromen odziv je bil tudi pri štipendijah za trgovllO 1( od sedmih, kolikor so jih razpisali, so ostale tri neizkoriščene. J Kje so razlogi, da se mladi otepajo teh poklicev? Prvo je vsefa' \ nagrajevanje po delu. Osebni dohodki v kombinatu so nizki, nekaj nižji kot v sorodnih delovnih organizacijah. Mlekar zaslug *ai nutno 32 tisočakov na mesec, traktorist (za 200 ur dela) 38 tisoč jev, molzač 36, delovodja v poljedelstvu 48 tisočakov. Drugo so d«Tfto< vne razmere. Ni lahko za tako skromno plačo (in ob čedalje večji t; že po par letih zapuščajo kombinat in si poiščejo delo v boljših ra^jo pc rah in za večjo plačo. Tudi starejši niso izjeme: pred nedavni!*11 t^t kombinata odšel traktorist s petnajstletnim delovnim stažem in fjjkn poslil kot vratar v drugi delovni organizaciji za domala 20 tisoč3 fc^ večji mesečni prejemek. . Tudi mladi, ki se šele odločajo za šolanje in poklic, se najpre^pil znanijo z delovnimi razmerami, s tem, kako bogato je podjetje*,, potem podpišejo pogodbo o štipendiranju. Za težke delovne raz^T^ prenizke plače jih kajpak prej odbijajo kot privlačijo. J%| Nobenega dvoma ni, da je zaradi osebnih dohodkov in delo razmer tudi menjavanje delavcev večje kot v podjetjih, kjer se 1* pohvalijo s precejšnjim ostankom dohodka. V kombinatu se na let J°t menja desetina zaposlenih. J^f Kmetijstvu smo izborili prednostno mesto med gospodar* ^ panogami, vendar le načelno in na papirju, sicer pa se komajda P ja iz meseca v mesec, posluje na robu donosnosti (in v strahu Vx..x kl^ čimi številkami), za naložbe v zidove, opremo in znanje pa zmanjkuje denarja. c Zap|otnik Streha pušča, stena zamaka Stanovalci na Cesti Maršala Tita na Jesenicah so z veliko W mi dosegli, da so si gradbinci domala povsem uničeno st* nje sploh hoteli ogledati V petek so v Radovljici odprli prizidek k šoli Antona Tomaža Linharta. 8. mladinski tabor slovenskih ribičev Vsako leto se zberemo mladi ribiči iz skorajda vseh mladinskih sekcij ribiških družin v Sloveniji. Letos smo si za kraj srečanja izbrali Smlednik. Program dela v taboru je bil pester in zanimiv. Ogledali smo si Tek- stilindus v Kranju, blejski grad, se popeljali na izlet v Drago iz Begunje. S svojimi diapozitivi in predavanjem nas je navdušil dr. Lah. Poizkusili smo se tudi v športnem ribolovu na Zbiljskem jezeru, si ogledali ribogojnico Povodje, kjer smo izvedeli veli- ko novega in zanimivega o vzgoji in prehranjevanju rib. Tabor mladih slovenskih ribičev je svojevrstno srečanje, kjer se spoznavamo, izmenjavamo izkušnje ter krepimo tovarištvo in prijateljstvo. B. Jarc Jesenice — Na Cesti Maršala Tita 39 na Jesenicah imajo stanovalci velike težave z malomarno zgrajenimi stanovanji. Za njihovo sanacijo se morajo dolgo in vztrajno boriti, tako kot na primer stanovalec v stanovanju 3, nekdanji borec, ki se je prek svoje hčerke pritožil tudi občinskemu odboru Zveze združenj borcev NOV na Jesenicah. Že v začetku junija so v stanovanju opazili, da je začelo zamakati. Osebno so se oglasili na Biroju za stanovanjsko poslovanje na Jesenicah, a ni bilo nikogar,ki bi se mu bilo vredno stanovanje vsaj ogledati. Najprej je bila škoda majhna, v začetku avgusta se je pokazala vsa nesolidnost gradbenikov. Parket se je v dnevni sobi dvignil, prav tako v sobi in kuhinji in načel predsobo. Stene so bile popolnoma razmočene, beton razpokan, pojavila se je plesen. Tapete so začele odstopati, po petih letih, odkar so se stanovalci vselili, se je pokazala ogto^i da. Razumljivo je, da so s« stanju pojavile še mravlje Stanovalcem v tem stan0 . zdi skrajno neodgovorno & no, da se dela takšna šk0jv ' uvoz naJvec do 5 odstotkov in l fWt h° ZaP°slenosti do odstotka. Vred-i'"0ft^U2Denega proizvoda se bo do le-W povečala za 88 odstotkov v pri-z letom 1985, družbeni proiz-ana zaposlenega pa za 62 odstotkov, ik^v je Tržič tradicionalno indu-0Dčina, dolgoročno ne namera-6L/nettiarjati kmetijstva. Občina ima !aoWi° 15540 hektarov površin, od te-" Vi siti * J, 4 0 ■ 4 d 1 0 < ■M • i, d sti. Drugo vključuje območje Pristave, Križ, Sebenj, Žiganje vasi, Seničnega, skratka levi breg Tržiške Bistrice. V nasprotju s prvo urbanistično zasnovo sloni druga na stanovanjski izgradnji. V tretjem območju, krajevnih skupnostih Lom pod Storžičem, Jelendol, Brezje pri Tržiču in Leše, ne predvideva bistvenih sprememb. 1.120 stanovanj Z ustrezno politiko bodo skušali v Tržiču do leta 2000 zagotoviti zadovoljivo rešitev stanovanjskih potreb delavcev in občanov. Ob ustrezni družbeni pomoči in z boljšimi pogoji kreditiranja bodo morali za stanovanja namenjati tudi večji delež lastnih sredstev. Dolgoročno naj bi v Tržiču zgradili 1.120 stanovanj. Razmerje med večsta-novanjsko in individualno gradnjo naj bi bilo 40 proti 60. Večstanovanjska gradnja bo v Tržiču (prenove v starem mestu in novogradnje), Križah in Bistrici, se pravi bliže pomembnim lokalnim cestam. Individualna gradnja pa bo segla v vsa naselja, živahne je bo zlasti v Križah, Kovorju, Sebenjah, Podljubelju in Lomu. Povečale se bodo tudi potrebe po no-, vih komunalnih objektih. Za nemoteno oskrbo z vodo bodo dogradili sistem primarnega vodovodnega omrežja ve-zanegavna vir Črni gozd, dogradili bodo začeti kanalizacijski sistem pa zbirališče odpadkov v Kovorju in nato organizacijsko razširili zbiranje in odvoz odpadkov za vso občino. Pokopališčem v Tržiču, Križah, Kovorju, Lomu in Le-šah bodo dodali še eno (med Bistrico in Kovorjem) za Bistrico, Kovor, Brezje, Podljubelj in Tržič. Nekatera stara bodo razširili in ob njih zgradili mrliške vežice. Ceste bodo posodobili, z gradnjo mestne obvoznice pa bodo iz ožjega mesta izločili promet. Zgradili bodo tudi nov odsek ceste od Bistrice do Brezij pri Tržiču. Energija postaja vse večji problem, saj v občini razen vode in lesnih odpadkov ni drugih virov. Dolgoročno bodo zgradili malo hidroelektrarno na Lom-ščici in še nekatere, ki jih bodo soinve-stirali občani in tržiške delovne organizacije. Zgradili bodo tudi novo toplarno na lesne ostanke v kombinaciji z zemeljskim plinom v Zlitu in z njo pokrili potrebe po toplotni energiji v delu Bistrice. Tržiško industrijo, ki že zdaj velja za zelo konkurenčno na domačem in tujem trgu, bodo morali dolgoročno posodobiti, če naj tak položaj ohrani še naprej. Davčna politika v srednjeročnem obdobju Republiška uprava za družbene prihodke je skupščinam občin posredovala osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike za srednjeročno obdobje. Obravnaval ga je že tržiški izvršni svet in zdaj skupščini posreduje na osnutek dogovora nekatere pripombe. Ugotavljajo, da ni sprejemljivo, ker se obveznosti iz poklicnih dejavnosti (odvetništvo) plačujejo po nižjih stopnjah kot pa obveznosti za ostale gospodarske dejavnosti. Občinskim skupščinam naj bo prepuščeno, da za posamezne poklicne dejavnosti, ki jih v občini potrebujejo, pa jih je premalo, predpišejo davčne olajšave. Udeleženke bodo določile pavšalni letni znesek davka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti v višini najmanj 20 odstotkov enoletnega povprečnega bruto osebnega dohodka zaposlenih delavcev v Sloveniji v minulem letu. V primeru, da zavezanec izkaže manjši prihodek, bodisi zaradi vrste dejavnosti, predmeta poslovanja, obsega, časa, načina, pogojev in kraja poslovanja, bodisi delovne sposobnosti ali podobnih okoliščin, se pavšalni letni znesek davka ustrezno zniža. Stopnja in osnova za odmero pavšalnega letnega zneska davka, ki jo predlaga osnutek dogovora, je prenizka in ne sledi inflaciji, ker izhajamo iz lanskega povprečnega osebnega dohodka, davek pa se odmerja za tekoče leto. Razen tega bi bili tudi davčni zavezanci, ki se jim davek odmerja v PLZ, v znatno boljšem položaju kot tisti, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku. Opredeli naj se le najnižja in najvišja osnova ter najmanjši stopnji davka, v okviru katerih morajo občine predpisovati davek od prostorov za počitek in rekreacijo. To naj bi veljalo za vse občine ne glede na to, ali so uskladile vrednotenje tega premoženja z zakonom o davkih občanov. S tem imajo občine več možnosti, da glede na vrsto in število tega premoženja predpišejo drugačne davčne stopnje. Predlagajo, naj za prostore za počitek ali rekreacijo udeleženke pri osnovi do milijona predpišejo stopnjo v višini najmanj 0,20 odstotka, pri osnovi nad 10 milijoni pa v višini najmanj 1,50 odstotka. Višino davčnih stopenj bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih, tako da bodo izenačile obdavčitev od tega premoženja. Večji proračun Z odlokom o proračunu občine Tržič so načrtovani prihodki v skupni vrednosti 126 milijonov. V prvem polletju so proračun napolnili prek polovice načrtovanih sredstev (57 odstotkov ali nekaj nad 73 milijonov). Med najpomembnejšimi prihodki je davek od alkoholnih pijač (18 milijonov), izstopa pa tudi odstopljeni del posebnega republiškega davka od prometa proizvodov (14 milijonov). Na ostale proračunske prihodke računajo v drugem polletju, kar ustreza dinamiki izvajanja instrumentov davčne politike. Pri razporejanju proračunskih sredstev so globlje posegli v vrečo, kot bi jim dovoljevala računska polovica sredstev, to pa zaradi pora-čunavanja osebnih dohodkov za minulo leto, več je šlo tudi za materialne stroške. Tako je skupen raz- pored prihodkov znašal skoraj 69 milijonov ali nekaj nad 54 odstotkov letnega načrta, kljub temu pa je bilo 30. junija v proračunu 3,2 milijona začasnih presežkov, iz katerih so pokrili obveznosti do proračunskih porabnikov za tekoči mesec. Zaradi bistveno višje rasti splošne porabe v občini izvršni svet že pripravlja rebalans proračuna tržiške občine za to leto. Ker bo v rebalansu zborom skupščine predlagano precejšnje povečanje splošne porabe, je izvršni svet že sklenil, da od 1. julija dalje proračunskim porabnikom namenja za 10 odstotkov večje dvanajstine za financiranje dejavnosti. Pri vseh proračunskih porabnikih se namreč zaostrujejo družbenoekonomske razmere, zlasti zaostajanje pri osebnih dohodkih. Kadrovski razvoj Prebivalstvo občine Tržič bo v dolgoročnem obdobju do leta 2000 naraščalo s povprečno letno stopnjo en odstotek. Število prebivalcev letos znaša 14.300, leta 2000 naj bi bilo Tržičanov že 16.700. To pomeni letno 160 prebivalcev več in v 15 letih 2.400 prebivalcev. Do leta 2000 bo zaposlenih nekaj prek 8000 prebivalcev. Izobrazbeno raven bodo z izobraževanjem ob delu in ustrezno pripravo vsakega novega delovnega mesta nekoliko izboljšali. Razvoj kadrov bodo usmerjali skladno z gospodarskim razvojem in njegovimi dejanskimi potrebami. Veliko pozornost bodo namenili generaciji mladih strokovnjakov, ki jim bodo omogočili zaposlitev in normalne življenjske razmere, tako da jih bo vsaj 80 odstotkov ostalo v občini. pceva Urna se je odlično Rezala n^i^^oč s Koroške Bele se že deset let ukvarja z rejo konj Ubogljiv in trpežen konj llnqerji na planini Koroška Bela — Na mednarodnem kmetijsko — živilskem sejmu v Gornji Radgoni je na razstavi konj haflinške pasme dobila prvo nagrado kobila Urna, last Viljema Noča s Koroške Bele. Konje pasme haflinger redimo pri nas že več kot petindvajset let, vendar je bila reja številčno skromna. V minulih treh letih pa smo jo z uvozom kvalitetnih brejih kobil iz sosednje Avstrije in Zvezne republike Nemčije, iz Bavarske, precej razširili. Reja haflingerja se širi predvsem v hribovitih področjih, zanj pa se zanimajo povsod, ker ima konj miren značaj in je zelo ubogljiv. V konjeniških klubih ga radi uporabljajo za učenje otrok in začetnikov, primeren pa je tudi kot vojaški konj. Med šestindvajsetimi najbolj izbranimi konji na sejmu v Gornji Radgoni se je Nočeva kobila Urna odlično odrezala. Viljem Noč se z rejo konj ukvarja že deset let, Urna pa je bila tudi velika zmagovalka pred tremi leti na Brdu, kjer je bila kot dveletna zrebica prva. »Na mednarodnem kmetijskem sejmu so bile prikazane le žrebice domače reje, tiste, ki smo jih vzredili doma,« pravi Viljem Noč. »Zdaj je Urna v planini, kjer preživi večino časa. Mednarodna komisija, ki je ocenjevala kobile z žrebeti, je imela kar težko delo, saj so bili konji izredno kvalitetni. Ocenjevali so poreklo, rodovnik, kondicijo konja, noge, plodnost, barvo, vzdržnost. Pri naši so predvsem poudarili, da je to kobila, ki je na 2.000 metrih nadmorske višine večino leta preživljala samo sebe in svoja žrebeta, ohranila pa občudovanja vredno vzdržljivost.« Na mednarodnem kmetijskem sejmu so med najboljšimi osmimi na razstavi sodelovali tudi Andrej Starman iz Suhe pri Škofji Loki z žreb-cem Nazorjem in Peter Robič s Srednjega vrha nad Gozdom Martuljkom z žrebico Etnavo. Vsekakor so domači rejci haflingerja na Gorenjskem dokazali, da so odlični rejci konj, saj so v slovenski konkurenci dovolj opazni in dovolj kvalitetni. Med njimi je letos najboljši Viljem Noč s Koroške Bele, ki je s kobilo Urno in žrebičko Ulmo dosegel tako odličen uspeh. A ni v ponos le rejcu, temveč tudi jeseniški občini, ki zadnja leta veliko bolj podpira in spodbuja konjerejo. D. Sedej Sin Viljema Noča s priznanji za ko bilo Urno. GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK. 3. SEPTEMBRA Disco Cynar naj bi zaprli len ČRTOMIR ZOREČ Zasebnik Milan Pibernik naj bi po 20. septembru zapustil lokal v dependansi Mežakla, ker bo potekel odpovedni rok možnost, da proti odškodnini odkupijo že opremljen lokal. Vsekakor ima Hotelsko podjetje PO PREŠERNOVIH STOPINJAH V KRANJU Bled — Hotelsko-turistično podjetje Bled je z zasebnikom Milanom Pibernikom leta 1972 sklenilo pogodbo o najemu prostorov v depandansi Mežakla na Bledu. Pogodbo so tedaj sklenili za določen čas, novo pogodbo pa so podpisali leta 1983. Najemodajalci — HTP Bled — so pred letom dni sklenili, da lokal potrebujejo, in so zato po zakonu o poslovnih prostorih in stavbah odpovedali pogodbo, svojo odločitev pa sporočili zasebniku, ki je imel v lokalu nadvse uspešen nočni lokal Cynar. Tako so sklenili na delavskem svetu hotela Jelovica, temeljne organizacije HTP, ki upravlja z depandanso Mežakla. Odpovedni rok je 20. september. Vendar pa se zasebnik Milan Pibernik z odločitvijo ne strinja in uveljavlja svoj prav. Trdi, da je pred leti najel skrajno zanemarjen lokal s še bolj zanemarjeno okolico, saj je odpeljal pet ton odpadkov, in ga dostojno in lepo opremil. Lonal je dobro vodil, zanj plačeval ne tako skromne davke in prispevke in kajpak prispeval tudi k tovrstni dopolnilni turistični ponudbi Bleda. Zato se mu zdi čudno, da mu hočejo lokal zdaj vzeti. Hotel Jelovica še ne more dati povsem jasnega odgovora o tem, za kakšne namene naj bi lokal poslej namenili, vendar delavski svet pravi, da ga nujno potrebujejo. Če bi objekt porušili, bi najemniku dali trimesečni odpovedni rok — tako pravi pogodba. Prav verjetno pa je, da ga Jelovica ne namerava rušiti, saj Piberniku ponuja tudi Bled in pod njegovim okriljem temeljne organizacije Jelovica vso zakonsko pravico, da najemniku pogodbo odpove in mu ni niti najmanj dolžna razlagati, kaj namerava z lokalom ali z objektom. Milan Pibernik se tega zaveda, ve, da ima zakon vso izvršilno moč, vendar se čuti zelo prizadetega. Izhaja iz stališča, da je podrtijo dostojno uredil, predvsem pa spravil na zelo dober glas, saj disco Cynar poznajo vsi novi ali stari obiskovalci Bleda po kvaliteti, po ponudbi. Res pa je, da je bil lokal z dovoljenjem in občinskim odlokom odprt do jutranjih ur in so se nekateri obiskovalci nedostojno obnašali, nad čemer so se sosedje vztrajno pritoževali. Bled je pač turistično središče, zunaj lokala lastnik gosta težko pomiri, medtem ko je za vstop v disco vedno terjal rezervacije. Milan Pibernik je predlagal podaljšanje pogodbe, vendar so to odločno zavrnili, češ da ima Jelovica z lokalom svoje poslovne interese. Med najemnikom in najemodajalcem so v zadnjem pogovoru padle hude besede, kajti Milan Pibernik vztraja, da je v tem lokalu veliko minulega dela in da je nehumano, da mu po toliko letih trdega dela odpovedo pogodbo. HTP Bled bo predlagalo izvršbo, če do 20. septembra lokala ne bo iz-raznil. Zasebnik Milan Pibernik pravi, da se ne bo odselil. S tem hoče pokazati, da se mu pravno ne godi nobena krivica, človeško pa velika .. . D. Sedej 33. zapis Kakor se je Prešeren sprva svojim bolezenskim znakom posmihal, tako je bil pozneje zadovoljen, ko sta se za njegovo ozdravitev trudila doktor medicine Anton Bežek ter lekarnar in magister farmacije Sebastijan Šavnik. Doktor Bežek je bil notranjski rojak, v Kranju je zdravil do leta 1855, ko se je odselil v Postojno in tamkaj umrl za kolero. V Kranju je dr. Bežek stanoval v današnji Berjakovi hiši (Mesto št. 190, danes Titov trg št. 1). Tudi poročil se je v Kranju. Pesnika je obiskal (po lastni navedbi) od 4. novembra 1848 dalje stokrat! Vsak dan po enkrat, proti koncu bolezni tudi po večkrat. Za te usluge je po pesnikovi smrti prijavil 50 goldinarjev, kurator zapuščine pa je vsoto znižal na 33 goldinarjev in 20 krajcarjev. Ko je prišla Lenka s Koroškega k bratu Francetu na obisk (peš od Sent-ruperta pri Beljaku čez Karavanke pa do Kranja, v zimi — v začetku decembra 1848!), je izvedela, »da doktor, sme se reči, dva meseca ni jedel nič. Do malega nič. Samo limonadno vodo je pil: po dnevi en bokal (1,411) in po noči en bokal. Na polič (7 del) sta morali biti dve limoni in veliko sladkorja. Da taka voda daje moč, je njegov zdravnik rekel in jo ukazal. To je bil doktor z leseno roko, dr. Anton Bežek. Ta ga je zdravil. En fleten mož je bil. Prišel je k bolnemu vsak dan. Tudi posirjenega mleka eno žlico ali pa dve, je doktor Bežek ukazal. To ni šlo nazaj; vse drugo pa takoj. Naslednje je doktor pripovedoval o bratovi bolezni: jetra ima tako bolna, da so kakor prekuhana, vsa trda. Zato želodec ne more več delati. Ko bi bil bolan le želodec, bi bilo že, to- PRAVNIK SVETUJE PODSTANOVALSKA POGODBA L. S. iz Kamnika V hiši imate nekaj prostorov, ki jih ne uporabljate, pa bi jih radi oddali. Z bodočim podstanovalcem bi sklenili pogodbo. Radi bi zvedeli, kaj vse morate navesti v tej pogodbi. Odgovor: Odlok o podstanovalskih razmerjih na območju občine Kamnik (objavljen v Ur. 1. SRS 23/85) navaja, da mora podstanovalska pogodba vsebovati poleg osebnih podatkov obeh pogodbenih strank še označbo, opis in stanje zgradbe, kjer so prostori, katere druge prostore lahko uporablja podstanovalec in opis prostorov z navedbo opreme. Navesti je treba tudi način ogrevanja, znesek podstanarin in uporabnine za skupne prostore ter kdaj v mesecu se ta plačuje, način obračunavanja vode, elektrike, čiščenja itd. Določiti je treba odškodnino za opremo. Če je podstanovalska pogodba sklenjena za nedoločen čas, je treba navesti tudi odpovedni rok ih način odpovedi te pogodbe. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST G. iz Lesc Pred letom ste se pri padcu s kolesom na delu ceste, ki so jo obnavljali, poškodovali. Zdravili ste se v bolnišnici, zdravljenje je že zdavnaj končano. Ljudje vam pravijo, da ste bili nespametni, ker niste zahtevali odškodnine od cestnega podjetja. Ali je še čas za to? Odgovor: Če ste se poškodovali na odseku ceste, ki je bila ustrezno zavarovana oz. so bili nameščeni ustrezni opozorilni znaki, verjetno nimate pravice zahtevati od- škodnino. Sicer pa zahtevek za uveljavljanje odškodninske odgovornosti zastara v treh letih po prenehanju bolečin oz. po zaključku zdravljenja. TELEFONSKI PRIKLJUČEK K. J. z Bleda V stanovanju v Novem mestu ste imeli telefonski priključek, vendar ste ga po preselitvi na Bled odjavili. Ker v novem stanovanju na Bledu nimate telefonskega priključka, vas zanima, ali je kakšna možnost za priključek. Odgovor: Če se naročnik preseli v drugo stanovanje kamorkoli v Sloveniji, mu PTT organizacija poiskuša zagotoviti telefonski priključek v novem stanovanju. Vložiti je treba pismeno zahtevo, ki se ji ugodi, če obstajajo tehnične možnosti, če je torej, že zgrajeno telefonsko omrežje, če so proste zmogljivosti centrale in kabelskega razvoda. Ob danih pogojih plača naročnik 10 % vrednosti priključka, če pa tega še ni, pa vrednost izgradnje priključka brez prispevka za SIS za PTT promet. Pravico do teh ugodnejših pogojev se lahko uveljavlja v treh letih. Vi pa ste žal telefonski priključek odjavili in verjetno do teh ugodnosti nimate pravice. DAVEK OD PREMOŽENJA L. 2. iz Jesenic Zanima vas, ali je res, da se lastnik stanovanjske hiše lahko ponovno oprosti plačila davka od premoženja na posest stavbe, če obnovi staro stanovanjsko hišo. Odgovor: Res je. Lastnik je oproščen plačila davka od premoženja na posest tudi za popravljive in obnovljene stanovanjske hiše, stanovanja in garaže, če se je zaradi popravila ali obnove vrednost teh objektov povečala za več kot 50 odstotkov. Predlagamo vam, da se z gradbenim dovoljenjem zglasite na Upravi družbenih prihodkov vaše občine, kjer boste uveljavili to pravico. da so tudi jetra. Zdravila mu je doktor Bežek pisal, pa niso nič pomagale.« Seveda je šla Lenka na dolgo in naporno pot sredi zime tudi zato, da bi brata Franceta pripravila, da bi se dal prevideti. Bržčas ji je tako naročil brat Jurij. V družini so bili skoraj vsi moški duhovni, ne ^? »nejeverci«. Ko je Lenka le preveč usčala v Franceta, jo je ta pomiril, češ »saj nisem na smrt bolan. Če pa bi mi bilo huje, bom že tako naredil, da bo prav.« Ni hotel žaliti dobro-hoteče sestre, ki se je lahko pomirjena vrnila na Koroško. Kljub telesnim bolečinam pa France še ni povsem izgubil volje do dela. S pomočjo pisarja, ki si je postavil mizico k bolnikovi postelji, je dokončeval začete pravde. Vse do zadnjih let je veljal datum 15. februarja 1849 za dan poslednjega pesnikovega podpisa. Sedaj pa je znan še poznejši podpis z datumom 19. februarja 1849. Ta pravni akt z bržkone res zadnjim Prešernovim podpisom, ki je šele sedaj v razvidu, je danes v zasebni posesti. Lastnik je ing. H. F. iz Ljubljane. To dragocenost bomo skušali dobiti v Kranj, ki je postal po spletu neumljivih naključij pesnikova poslednja življenjska postaja. Omeniti moramo, da je bil stari lekarnar kar dvakrat kranjski župan (1865-1866 in 1869-1872). Njegov sin, prav tako lekarnar, mag. pharm. Karel Savnik, pa je bil kranjski župan celih 36 let! Zavedna in borbena narodnjaka ter uspešna gospodarstvenika vsekakor zaslužita hvaležno priznanje tudi od sedanjih Kranjčanov. Med boleznijo je imel Prešeren še kar precej obiskovalcev. Zatrdno vemo, da so ga razen Ane in njenih otrok obiskali še domači iz Vrbe, Lenka s Koroške, dr. Janez Bleiweis, baron Anton Zois, Miha Kastelic, dekan Daga-rin, trgovec Killer, gostilničarka Jale-nova in drugi. Dr. Bleivveis je z baronom Zoisom večkrat obiskal bolnega pesnika. Ker je bilo treba, sta Prešernu prinesla vsakovrstne tolažbe, saj so ga trle tudi nadloge potrebščin vsakdanjega življenja. Še dober mesec pred smrtjo se je pesnik rad šalil s prijatelji, ki so ga obiskovali. V grenkem humorju je večkrat naročal: »Kadar umerjem, zapišite mi na grob tako: France Preširen, doktor nemiren — neveren!« Viljem Killer in Ana Jalenova sta bolnemu prijatelju redno prinašala močne juhe in druga okrepčila. Izmed Kranjčanov sta bila pesniku v času bolezni najbolj zvesta. Pobožna krčmarica Jalenova se je do zadnjega trudila, da bi Prešeren dovolil poklicati duhovnika. Bržčas je prav njena vnema pripomogla, da je pesnik tik pred smrtjo popustil. Še dobro besedo o pesnikovem bratu Juriju, župniku v koroškem Šent Ru-pertu! Po Lenki je poslal na smrt bolnemu bratu v Kranj okrog 100 goldinarjev. Temu odljudnemu fajmoštru pa moramo šteti v slabo, da o bratovih otrocih, Ernestini in Francetu, ni hotel nič slišati, ne prej ne poslej. Bilo bi naravno, če bi se edini še živeči moški Prešeren pobrigal za siroti. Pa tudi zato, ker bi svet mož moral najti v svojem srcu nekaj prostora tudi za ljubezen do nedolžnih otročičev. Žal, se Jurij Prešeren ni izkazal vrednega svojega velikega brata. Po Beli cesti le i peš KRANJSKA GORA - Kraj< skupnosti Kranjska gora je koH" le uspelo, da bodo 15. septembi*? prli cesto od Razorja do počitni^Oci ga doma Naša deca. Imajo že °^Hllj bo za zaporo, postavili bodo uS%tn zne znake in tako cesto zaprli zaMi promet, razen za dostavni. L. Avtobusno postajališče bodo Pr5* stavili, tako da bo avtobus na P0^ jo pripeljal in z nje odpeljal. Belajktf sta, kakor jo bodo imenovali, PoZlk. ne bo plužena do tal, temveč tak?'^ bodo po njej možni mirni in prije^a zimski sprehodi. JJ' Kranjska gora pa se bo tudi h°vKe kulturno lepo uredila, saj so zaff f pripravljeni odšteti precej denafl^ Po načrtih predsednika Hortikul^ nega društva Jesenice in priznanj strokovnjaka inž. Janeza Pšenic«1 do že jeseni posadili nekaj dreve8'^ postavili 34 cvetličnih korit. ^ Turistično društvo pa je letos PV^ ti uvedlo še eno novost: med tuJeJjej riste v hotelih so razdelili B^Jk lističe z vprašanjem, kakšno Je %ej hovo mnenje o hortikulturni ure\ii! tvi kraja. ,.j»8 Gostje so tako po lastni presfl'jk, brali zanje najlepše urejene hiš^jj^ zultate pa v zaprti kuverti posl^11^!^ rističnemu društvu. Na občnem ^ ru bodo zaprte kuverte odprli i*1 ^ bolj uspešnim posameznikom. j0gj skrbijo za lepo okolico hiš in L podelili priznanja. A A Pometajmo pred svojim prago^J Sprehod po Kranju 5en vodnjak, domačin1 J 'o Petelin, stoji na vrhu 1 Mogoči pravijo reienn, stoji na m'"^^M horjevega klanca. Starejši ^[ m čani se še spomnijo bistre v J ki se je prelivala iz enega W \ v drugo. Danes so napolni*' ^ vodo le takrat, ko dežuje./^m so cigaretnih ogorkov, papirC škatlic Planinska koča, ki ima tudi tuš Lani je PD Nova Gorica odprlo Kočo pri Krnskih jezerih — Letošnje poletje se je v knjigo gostov vpisalo blizu 2500 obiskovalcev — Planinci so skromnejši od turistov, meni oskrbnik Branko Brumat Krnska jezera — Planinci, ki so zahajali na Krn s trentarske ali bohinjske strani, so ekje na sredi poti dolgo po-rešali planinsko postojanko, katero bi se lahko zatekli tuli ob vrnitvi z gore. Tako iz doline Lepene kot s Komne je namreč do vrha kar pet ur hoda. Potlej je bilo treba največkrat še isti dan nazaj v dolino, saj v malem Gomiščkovem zavetišču niso mogli sprejeti pod streho vseh obiskovalcev. Zato se je novogoriško planinsko društvo, ki upravlja tudi zavetišče na Krnu, leta 1978 odločilo za postavitev koče pri Krnskih jezerih. Lokacijo so 'ečkrat spremenili zaradi ne- varnosti plazov in varovanja podobe okolja. Nazadnje so sklenili zgraditi štiri poslopja po vzoru tolminskih in bav-ških planšarskih koč, gruča hišic bo skrita nad smrekami na vzpetini Glava med Malim Krnskim in Dupeljskim jezerom. Preden so se lotili gradnje postojanke, so morali zgraditi tovorno žičnico od Lepene h Krnskim jezerom ter od zgornje postaje urediti pot. Leta 1980 so začeli graditi in. v štirih letih je s prostovoljnim delom planincev ter s pomočjo delovnih kolektivov in zasebnikov zrasla lepa koča. Ko so jo opremili, so jo 8. julija lani odprli. »Med delom so nas pestile neustrezne vremenske razmere in predvsem finančne težave,« pripoveduje dolgoletni gospodar društva Branko Brumat iz Šempetra pri Novi Gorici, ki je ves čas sodeloval pri izgradnji. »Zato objekt v celoti še ni končan. Zaenkrat imamo okrog 50 sedežev v jedilnici, 28 postelj v sobah, 32 skupnih ležišč in približno 15 ležišč v bivaku, ki služi tudi za zimsko sobo. Štirim stavbam, v eni je strojnica z dvema električnima agregatoma, se bo pridružila še peta, v kateri bodo jedilnica in približno 70 ležišč. Ce bo denar, jo bomo morda začeli graditi s pomočjo delovnih organizacij že prihodnje leto.« Prihajajo planinci in turisti Čeprav zunanjost koče spominja na veliko planšarijo, je njena notranjost lično urejena in za planinske razmere kar razkošna. Obiskovalcem je v spalnem delu na voljo celo mala kopalnica s toplo vodo in tušem. Udobja v koči so seveda veseli tako številni planinci kot turisti, prve privlačijo okoliški vrhovi Zahodnih Julijcev, druge pa zlasti ogled Velikega Krnskega jezera, do katerega je od koče le pičle četrt ure hoda. »Že lansko sezono smo imeli veliko obiska,« nadaljuje sogovornik, in smo dobro poslovali. Letos — koča je stalno odprta med 15. junijem in 30. septembrom pa oktobra ob koncu tedna — nas je do sredine avgusta obiskalo okoli 2500 gostov. Zadnji čas prihajajo predvsem skupine planincev, ki se vzpenjajo na Krn. Tudi bližnje vrhove. Veliki Lemež, Debeljak, Veliko Babo, Veliki in Mali Šmohor ter diug«>, obiskujejo pogosteje kot prej. Zelo množičen je obisk tujih turistov, ki letujejo v dolini Soče in se za nekaj dni ustavijo pri nas. Obiskovalci so v glavnem zadovoljni, saj ima koča vodovod, elektriko in dobro preskrbo s tovorno žičnico. I a: turisti težko natopijo, da v planinski postojanki niso možne rezervacije in tudi prenočevanje ne more biti tako udobno kot v dolini. Težje kot planince jih je zadovoljiti s hrano, katere izbira pa ni revna.« 5$ Kuharica Marija Sif^jjf je imela vrsto let na skrj?,1^ hinjo v zavetišču na ^ najpogosteje pripravi \ znani primorsko joto in f včasih pa si kdo zaže11^ žgancev, ocvrtih jajc a jj* nih jedi. Da je hrana in t $b hitro na mizi in da vs* jJI skovalec, ki želi prenoči"' ležišče, si ustrežljivo va Vanja Leban. ObČa:^/ magata v koči še Brumat in Andreja Ip°vrtrtV nec tedna pa priskočiJ0 moč še drugi novogori=* ( ninci. ./ »Kljub prizadevnem11 d> potoži za sklep oskrbni^Jj »bo letošnji finančni poslovanja slabši od l*B Domači planinci n°* j| več hrane in pijače 9 ff kar občutno zmanjšal Ob upadanju prornel£. p) vljalce postojanke skr^; nepravilen odnos P0^^ kov do okolja, saj mor j poteh večkrat odstrel razne odpadke. Obisk0* ^ jih zlasti opozarjajo, °. F nekaj mestih mor«'1 označiti pristope h kof ^ 5* lltSU. SEPTEMBRA 1985 KULTURA .5. STRAN (^MiSSoJgJSHGLAS tanljeva hiša na Bledu janemarjena lupina, F agocena vsebina jj°^tniški hiši znamenitega matematika prof. dr. Josipa sti?% na Bledu smo že pisali, o propadajoči zunanjosti, J^rjeni okolici, zaraščeni tabli, ki naj bi kazala na to znamenitost. Danes je tu zapis o neprecenljivi spo-sobi, ki skriva veliko zgodovinsko in kulturno dra-n?st, a zaradi neprivlačne lupine mnogim ljudem osta- •K ielSa dr. JoslpaPlemTja.kr jo Go Aj,' zlasti mladi ljubitelji mate-k6'in obiskovalci Bleda še pre-aff P°znajo, nas je opozoril Ciril hEu*1 iz slovenskega društva ma- J? v- Tako sm0 si tokrat °gle" aVotranjost hiše, ki na Bledu si- e V0te Y oci zaradi svoje zanemar-es police in dotrajane zunanjšči-,u° Je znameniti matematik pred pVj^rl, je svojo počitniško vilo e5ia druš Wrf Prirej > %!,Vsega sveta. Toda hiša žal ni re\l !^ko imenitne usode. Že ..^ ki je skrbel zanjo po Plem->j>ju ^ti, je ni mogel vzdrževati, e.Va Jeta pa sploh niso vlagali v h\ Ovo- NekaJ sredstev ji vsa-*Pn namem radovljiška kulturna inH]oSt' z n3imi lanko le za silo lOpi^otranjščino, ki je namenje- "7 Na spominsko sobo mate- društvu matematikov, da bi 2 ,-f^reJalo srečanja matemati- Plemljeva spominska soba hrani neprecenljive dragocenosti. Poleg dragocenih matematikovih portretov (avtor enega med njimi je tudi Božidar Jakac), opreme njegove delovne sobe, predmetov, ki jih je vsak dan uporabljal pri delu, hrani tudi izvirne zapise iz matematike in zakladnico matematične literature. V posebnih vitrinah so shranjena številna priznanja, ki jih je dobil v svoji matematični karieri. Profesor Ple-melj se je ukvarjal v glavnem z višjo matematiko, z diferencialnimi in integralnimi enačbami, s teorijo potenciala in funkcijsko teorijo, o čemer je napisal obilo razprav in znanstvenih del, ki jih je zbral v knjigah. Plemljeva spominska soba privablja zlasti med šolskim letom, ko jo obiščejo mladi matematiki in skupina šolarjev, ki si na Bledu ogledujejo tudi druge znamenitosti. V turistični sezoni jo obišče kak turist, veči- Km.- za katero so se rojevale zapletene matematične formule. i •J knjihia polica obsega bogato zakladnico matematične litera- Primož Plestenjak: »Učenci Plem-Ijeve osnovne šole vsako leto urejamo notranjost in okolico hiše.« na pa zanjo ne ve. Čeprav Plemljeva hiša največ pomeni tistim, ki se »iz življenjske potrebe ali umetniškega užitka« (Plemljeva misel) ukvarjajo z matematiko, bi ta blejska znamenitost nedvomno pritegnila tudi pozornost ostalih obiskovalcev, ko bi bila le bolje urejena. »Skrbniki hiše in spominske sobe so člani društva matematikov,« pravi domačinka Alenka Plestenjak, ma-tematičarka v osnovni šoli, ki nosi Plemljevo ime. »Medtem ko za sobo dokaj zgledno skrbijo, to ne velja za ostalo stavbo. Hiša je že tudi dolgo brez oskrbnika, vendar so se ob kritičnem zapisu v Gorenjskem glasu oglasili ljudje, ki bi bili pripravljeni skrbeti za to blejsko kulturno znamenitost. Verjetno za vzdrževanje ni dovolj denarja, sicer hiša ne bi toliko let nezadržno propadala.« Nekaj storijo zoper njeno propadanje tudi šolarji z blejske osnovne šole, ki se imenuje po znamenitem matematiku, vendar ne morejo zaustaviti neizprosnega zoba časa. Stavba je takšna daleč od tiste, ki jo je sloviti matematik zapustil svojim stanovskim kolegom, da bi v njej prirejali srečanja svetovne matematične elite. Tu se vsako leto srečujejo le mladi matematiki, ki tekmujejo za Vegova priznanja. V Plemljevi hiši se pripravljajo na zadnje, odločilno tekmovanje, bivanje tod pa jim je tudi nagrada za prizadevanja in dosežke v matematiki. D. Z. Žlebir Plemelj, kakor ga je leta 1923 videl karikaturist Mirko Šubic. Koncert zbora Rosa iz Prage Te dni bo gostoval v Kranju Mešani komorni zbor Rosa iz Prage. Zbog bo vrnil obisk Akademskemu pevskemu zboru France Prešeren, ki je novembra lani obiskal Češkoslovaško. Zbor Rosa se je v začetku septembra udeležil mednarodnega tekmovanja pevskih zborov Seghizzi v italijanski Gorici, na povratku pa je obiskal še Novo Gorico. Na Gorenjskem bo koncertiral v Kranju in v Vrbi. Risbe Janeza Ravnika Bled — V Festivalni dvorani na Bledu je še do 8. septembra odprta razstava risb akademskega slikarja Janeza Ravnika. Na ogled je vsak dan, razen ponedeljka, od 15. do 19. Akademski slikar Janez Ravnik se Bledu predstavlja z velikim opusom risb, nastalih zadnje leto. Dela so logično nadaljevanje slikarske faze, ki jo je slikar lani prikazal ni. razstavah v Domžalah, Tržiču in na Jesenicah. Glavni problem, s katerim se trenutno ukvarja slikar, je porajanje novih oblik (v glavnem produktov civilizacije), njihovo gibanje in lebdenje. Ti predmeti včasih eruptivno vzidejo iz baze, zelo pogosto upodobljene v obliki prakamnov, spet drugje ti kamni v nekakšnem neredu poskakujejo in se obračajo po tleh, nazadnje so nekje upodobljeni v popolnem lebdenju. Avtorjev študiozen pristop k problemu je pripomogel k visoki kakovosti risb. Gre za odlično perspektivo ter odnos svetlob in senc z uporabo rastrskega sistema črt, ponekod pa popolno temo. Obisk čeških folkloristov Teden nastopov Kranj — Kot smo že poročali, se bo v gosteh pri folklorni skupini Sava ta teden mudila prijateljska folklorna skupina Horenak iz mesteca Lezme Belograd na Češkem, kjer so Savčani pred časom gostovali. Folkloristi iz Češke bodo v tednu dni bivanja pri nas pripravili vrsto nastopov po Gorenjski in v drugih krajih Slovenije. Prvi nastop bo v Retečah, enem od • središč folklornega plesa na Gorenjskem. Tam bo gostujoča skupina nastopila v četrtek, 5. septembra zvečer. V petek, 6. septembra, ob 20. uri bodo skupaj z gostitelji, folklorno skupino Sava, priredili folklorni večer v dvorani kina Center. Vstopnice bodo naprodaj pri blagajni kina. V soboto, 7. septembra, bodo prijatelji iz Češke nastopili na prireditvi »Savski jubilanti dela«. V nedeljo bodo gostovali v Portorožu, kjer bodo zbranemu občinstvu zaplesali v hotelu Avditorij. V torek, 10. septembra pojdejo plesat v Skorjo Loko, dan potem pa na Bled, v Festivalno dvorano. Gostje, ki bodo v Kranju ostali do prihodnjega četrtka, si bodo pri nas ogledali tudi nekatere gorenjske in slovenske kraje, povabili so jih na ogled tovarn Sava v Kranju in Odeja v Škofji Loki, videli bodo tudi usmerjeno kmetijo na Bobovku, tretji dan bivanja v Kranju (v petek) pa bodo zanje priredili sprejem na občini. Prijateljski zbor iz Prage je bil osnovan leta 1970 in deluje v okviru Srednječeškega muzeja v Roztokvh blizu Prage. Muzej mu nudi tudi vse pogoje za uspešno delovanje, za strokovno delo z zborom pa so zadolženi kar trije strokovnjaki: Miriam Nem-cova kot umetniški vodja, Olga Jež-kova kot zborovodkinja, Hedvika Wysocka pa je odgovorna za izobrazbo glasu. Zbor sodeluje na mnogih festivalih in tekmovanjih in sodi v vrh čeških ljubiteljskih zborov. Njihov program tvorijo češke vokalne skladbe od 13. stoletja dalje do sodobnih stvaritev. V programu pa imajo tudi dela italijanskih, nizozemskih, francoskih, angleških, nemških, poljskih, ruskih in sovjetskih mojstrov. Koncert Mešanega komornega zbora Rosa bo v sredo, 4. septembra 1985,ob 20. uri v dvorani Glasbene šole v Kranju. Mi j a Mravlja Valentin Polanšek Minuli teden je na Dunaju umrl Valentin Polanšek, eden najpomembnejših književnih ustvarjalcev in organizatorjev kulturnega življenja na avstrijskem Koroškem. Rodil se je pred 57 leti v Lepeni pri Železni Kapli, končal učiteljišče v Celovcu, bil učitelj in pozneje ravnatelj ljudske šole na Obirskem, kjer je zadnja leta živel. Polanšek sodi med najpomembnejše slovenske kulturne delavce, prozaiste in pesnike na avstrijskem Koroškem, dolga leta se je posvečal tudi organizaciji kulturnega življenja Slovencev onkraj Karavank. Dvakrat zapored je bil predsednik Prosvetne zveze, ustanovil in vodil je obir-ski ženski oktet, zadnja leta pa je tudi sam komponirah Slovencem je najbolj znan kot pisatelj, čigar pisanje je zaznamovala usodna izkušnja z nacističnim raznaro-dovalnim in uničevalnim pritiskom. Njegova poezija pa je prepletena z ljubezensko, refleksivno, narodnostno in krajinarsko motiviko. Med njegovimi najpomembnejšimi zbirkami velja omeniti Grape in sence iz leta 1963, Karantanske iz leta 1971, Lipov bogec (1974), ter nekatera dela, namenjena otrokom. Med prozo prednjači troje besedil, Velike sanje malega človeka (1973), Križ s križi (1980) in roman Bratovska jesen (1982). Izpod nje govega peresa so prišla tudi po membna publicistična dela, na menjena problemom manjšinske kulture in utemeljevanju narodnostnih pravic koroških Sloven cev. *ttirjen obisk v razstaviščih 0*, p^THh -Sl tudi kulturno ustanove li Tne p ?do Prihodnje sezone. Li-i^^i rii°- muzeji in razstavi-nij£\at° Poleg kulturne tudi ne-iK X*itVUristična Ponudba, pa tudi i ^0tiisl!CUh na s',vai odpirajo vra ri*T*Cih^Valcern v trt>h Poletnih jjO^kot Je °bisk v njih bolj umir-•j^Jfilt^ tn,,,l letom, ko tja vodijo 0*X^irrSlko 'kupine, a I nHfcstn0 1 kulture ne samevajo. O Id' Sn gS° Prepričali v galeriji na l^Uz du' v stavbi Gorenj.sk«' ^/Nu^u in Prešernovi hiši v Valentin Pire, ki na loškem gradu sprejema obiskovalce vs:iko dopoldne, ob petkih in sobotah pa tudi popoldne, pravi, da so poletni obiskovalci zlasti tujci. »Domačini zahajajo na grad zvečer, ko so vrata galerije že zaprta, sicer pa najbrž že dobro poznajo stalne zbirke. Tako sprejemam te počitniške dni predvsem tujce, pa včasih skupine domačih obiskovalcev — ta teden denimo aktiv kmečkih žena. V knjigi vtisov so zbrana imena z vsega .sveta, iz Venezuele, Grčije, Avstralije, Amerike, celo iz Indije pridejo v Skofjo Loko. Med letom sem gor vodijo šolske skupine. Teh je včasih toliko, da se komaj razporedijo. V počitnicah pa pridejo bolj umirjeni in uglajeni ljudje, ki razstavljeno blago tudi pohvalijo. Bolj izobraženi obiskovalci se ustavljajo ob zgodovini Škofje Loke, preprostejšim je bližja etnografija. Eni in drugi pa o muzeju govorijo le v superlativih. Kuka starejša obiskovalka pove, du je njega dni tod hodila v šolo. Tu je bil namreč nekduj uršulinski internat, kjer so bivale in se šolale gospodične iz boljših družin,« Va- lentin Pire nam je povedal tudi, da je že od nekdaj ogret za zgodovino, da kot star Ločan marsikaj ve o preteklosti svojega mesta in da je že dolga leta tudi član muzejskega društva. Že leta 1936 je »pazil« na eni od razstav. V Gorenjskem muzeju, kjer sta stalni razstavi NOB in Slovenka v revoluciji, se ne pohvalijo s tolikšnim obiskom. Miha Košnik, ki že deset let varuje razstavljene zbirke, pove, da v poletnih mesecih ni veliko obiska. »Redki obiskovalci so tujci, pretežno Belgijci in Nizozemci, ki obiščejo Kranj, pa si ogledajo tudi njegove ključne kulturne ustanove. Odkar ni šole, veliko samevam. So dnevi, ko sem ni prav nobenega obiskovalca. V knjigi obiskovalcev zadnje čase opažam le tuje priimke. Skoda, da ni več domačinov! Čudno, da niti brezplačna razstava ni dobro obiskana!« Miha Košnik je upokojen. V aktivnem obdobju sicer ni imel opraviti s kulturo in zgodovino, vendar sta ga zanimali. Pravi, da ie zdaj že dovolj star, da tudi»iz izkustva pozna nekaj zgodovine. Ivan Lampret iz Prešernove hiše, kjer svoje vedute razstavlja Jožef Wagner, ima veliko več obiskovalcev. Razstave se tu menjavajo, tako da si ljubitelji lepih umetnosti od časa do časa pridejo pogledat, kaj je novega. »Prejšnja razstava je imela 887 obiskovalcev, od tega 81 tujcev, sedanja 616, med njimi 99 tujcev. Pride jih tudi po 60 na dan, nikoli pa manj kot deset. Kljub vsemu se čuti praznina, ker na ogled ne prihajajo šole in vrtci. Morda bi bilo obiskovalcev še več, ko bi v izložbenem oknu namesto vedute pisalo .spomini' ali .slovenska mesta'. Ti- ste, ki se oglase v galeriji, z veseljem poučim o razstavi, največkrat na šaljiv način ali z besednimi igrami, da jih pritegnem k ogledu. Naprodaj imam tudi razglednice Prešerna, njegov spomenik v Kranju in Primicovo Julijo. Ta mesec sem prodal 47 spominkov, 56 Prešernov in 41 Julij, v glavnem tujim gostom. Mnogi si gredo ogledat tudi Prešernovo in Jenkovo sobo. Nekatere res privabi zanimanje za razstavo, nekateri se sem prihajajo ohladit ali pa vedrit v slabem vremenu. Tudi prav.« D. Z. Žlebir 6. STRAN REPORTAŽA TOREK, 3. SEPTEMBRA BRAjj Vodovod za Viševco in Vrhovje Že ta mesec bo voda pritekla na Viševco, kasneje pa tudi na Vrhovje — Okoli 3 milijone vreden vodovod gradijo krajani s prostovoljnim delom in prispevki v denarju skupaj z lastniki počitniških hišic — Brez strojev, ki jih je preskrbel GG Kranj, ne bi šlo Kranj — Povsem normalno se zdi, da moramo v stanovanju samo odpreti pipo, pa že lahko natočimo vodo. Toda v kranjski občini je še kar nekaj krajev, kjer imajo za živino in tudi za ljudi le kapnico. Tako je tudi v zaselkih pod Senturško goro, kjer hiše stoje na pobočjih, ki pomenijo pravzaprav zajetje za vodovode za kranjsko in kamniško občino. V krajevni skupnosti Šen-turška gora so že vrsto let načrtovali, da bodo za Viševco in Vrhovje — vsega skupaj pet naseljenih hiš, če ne štejemo še gospodarskih poslopij in nekaterih hiš, ki so se že spremenile v počitniške hiše — rešili probleme zaradi pitne vode. Zdaj ne bo več dolgo, ko bo tudi tu treba za kozarec bistre vode le odpreti pipo. Ne bo več treba s škafi v hlev, da bi napojili živino, poleti ne bo več zmanjkovalo kap niče v cisternah ... Te dni je na Viševci zelo delovno. Od novega hleva pri Sodnikovih, ki pa še ni pod streho, s strojem Gozdnega gospodarstva Kranj kopljejo jarek za alkatenske cevi proti rezervoarju za vodo dobrih 50 metrov nad hišami. Sprejel bo 36 kubikov vode, iz zajetja pri Si-dražu pa so do njega že skopali okoli 800 metrov jarka, položili cevi in ga zasuli. »Ne gre tako hitro, kot bi radi,« je povedal Joško Sodnik, predsednik gradbenega odbora. »Teren izgleda mehak, vendar pa je treba trdi lapor rastreljevati, če hočemo, da bo jarek globok vsaj meter in štirideset.« Za volanom bagra sedi Franc Bašelj, ki pa se kot strojnik enako dobro spozna tudi na vodovodna dela, saj je bil dolga leta pri kranjskem Vodovodu. Mladen So-lič skrbno odmerja potrebne količine razstreliva v vrtine, ne preveč in ne premalo. Kar ne gre s strojem, opravijo z lopatami. Razen Višev- čanov pridejo na prostovoljno delo tudi z Vrhovja, pa ne le krajani, temveč tudi lastniki počitniških hiš, ki bodo prav tako dobili vodo. Delajo že od 13. avgusta letos. Rezervoar je bil skopan že prej, v naslednjih dneh ga bodo zalili z betonskim plaščem. Dokončno bo treba urediti vodno zajetje pri Sidra-žu, povezati vse alkatenske cevi med seboj in seveda napeljati vodo v hiše. »Saj bi voda že tekla,« je povedal Franc Bašelj, »pa kljub stroju in vrtanju počasi napredujemo. Vendar pa mislim, da bo v treh tednih voda že pritekla na Viševco.« Na Vrhovje pa nekaj kasneje, saj bo treba kopati po bregu navzdol, nato pa strmo iz grape, kar prav tako ne bo šlo brez strojev. Še malo, pa bo tudi odročne kraje pod Krvavcem, kjer so doslej imeli le kapnico, pritekla pitna voda izpod Sidraža. Zemlja je tako trda, da brez razstreljevanja ne gre. Vodovod za Viševco in Vrhovje bo veljal okoli 3 milijone novih din. Domala tretjino bodo prispevali krajani sami, nekaj v denarju in seveda z delom. Vsak bo delal najmanj 40 ur, vsaka hiša pa bo prispevala še denar — sprva so se obvezali za 5 milijonov starih din, zdaj pa bo verjetno treba primakniti nekaj več, še posebej tam, kjer z delom ne bodo mogli dosti pomagati. Iz združenih sredstev za krajevne skupnosti občine Kranj je bilo dodeljenih 1,2 milijona novih din, prispevale pa so tudi Kmetijska zadruga Cerklje, Zavarovalna skupnost Triglav, prošnjo za prispevek pa je obravnaval tudi izvršilni odbor kmetijsko zemljiške skupnosti Kranj in ugotovil da je zaradi potreb po vodi takšen zahtevek upravičen. Vrednost strojnih ur GG Kranj, TOK Preddvor pa je ocenjena na 600 tisoč novih din. Če se vreme ne bo prehudo skva-rilo, bo proti koncu septembra voda res zašumela v vodovodnih ceveh najprej zgoraj pri Sodniku, nato pa še v spodnji hiši na Viševci, pri Mariji Maleš. Ob delu, ki ga na kmetiji v tem času še posebej ne manjkayn zaposlitvi v dolini, krajani Visevce in Vrhovja z voljo in trudom in tudi s trmo grade svoj vodovod. Vedo, da bodo potem la-. žje redili živino, imeli še kakšen rep več v obnovljenem ali celo novem hlevu. Tudi otroci potem ne bodo silili za delom v tovarne, temveč bodo videli napredek tudi za hribovske kmetije in bodo raje ostajali doma. L. M. FRANCKA SODNIK: »Dela g čez glavo; ko bo voda, bo vse v* lažje.« JOŽE RADEŠ: »Tudi v naše y tniške hišice bo pritekla voda, J imamo tudi mi lopate v roka11' Brez strojev GG Kranj bi delo na vodovodu prepočasi napredovalo, z lopatami je mogoče le zasipavanje jarka. Ljudi pa je tukaj gori malo, zdaj je zbolel celo predsednik njihovega gradbenega odbora. TINE VRHOVNIK: »Do Vrhovja bo treba še daleč kopati, vendar bo končno tudi naš kraj na meji med kranjsko in kamniško občino le dobil vodovod.« FRANC BAŠELJ: »Računam, v treh tednih že tekla voda j Volje dovolj, le denarja ni V krajevni skupnosti Javornik-Koroška Bela večino akcij opravijo krajani s prostovoljnim delom — Lep primer je gasilsko orodišče v Javorniškem Rbvtu — Za asfalt ni denarja, čeprav ga želijo imeti po vsej krajevni skupnosti stev namenita solidarnostno. Če bi obveljala le glavarina, bi s toliko zaposlenih, kolikor jih imamo pri nas, lahko rešili marsikateri problem več. V minulih letih je krajevna skupnost napeljala telefonsko omrežje za 350 naročnikov, denar so namenili tudi prebivalci. V sodelovanju in ob razumevanju krajevne skupnosti Žirovnica so tele- Javornik-Koroška Bela — Krajevna skupnost Javornik-Koroška Bela sodi med največje krajevne skupnosti v jeseniški občini, saj šteje več kot 6.000 prebivalcev. Prve dni septembra praznuje krajevni praznik — v spomin na pet talcev, ki so jih Nemci ustreliti leta 1941 na Koroški Beli. V spomin na te dogodke in na pridobitve revolucije so pripravili pestro praznovanje, od slikarske razstave do kulturnih prireditev, športnih tekmovanj in srečanj. »V minulem letu so bila društva in organizacije v krajevni skupnosti izredno aktivne,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Lo-vro Brce, »saj je gasilska enota gasilskega društva na Beli večinoma s prostovoljnim delom postavila gasilsko orodišče v Javorniškem Rovtu. Orodišče je tudi družbeni, kulturni in društveni prostor prebivalcev v Javorniškem Rovtu. Planinci so se smelo in uspešno lotili adaptacije in razširitve Prešernove koče na Stolu, nadvse aktivni so tudi upokojenci. V krajevni skupnosti pa se pri nujnem komunalnem urejanju vedno zatakne zaradi denarja, saj ga ni nikoli dovolj, še posebej ne za tako veliko krajevno skupnost. V načrtu imamo položitev asfalta na Koroški Beli, Javorniku, Pod-kočni, Javorniškem nabrežju in na cesti v Rovte, vendar asfaltna prevleka terja zares izdatna finančna sredstva. Brez prostovoljnega dela in prispevka krajanov ne gre. Denar krajevnim skupnostim se v okviru občine deli po posebnem ključu, tako da se dve tretjini sred- fonske priključke dobili že na Potokih, medtem ko jih bodo v Pod-kočni tedaj, ko bodo gradili telefonsko mrežo in povezavo s krajevno skupnostjo Podmežakla.« S soudeležbo jeseniške Železarne bodo asfaltirali del ceste v Ja-vorniške Rovte, sodelovala bosta še Gozdno gospodarstvo Bled in jeseniška komunalna skupnost. Avtobusna postajališča in ute smo že postavili, le na Javorniku jo bomo v prihodnjih mesecih. Septembra bodo asfaltirali še cesto iz Železarne po nasipu na Dobravski ulici, kjer se je zelo prašilo. Gabrijel Munih z Javornika, star 62 let: »Večino krajevnih poti je krajevni skupnosti Javornik-Koroška Bela že uspelo asfaltirati, nekaj pa jih je še ostalo. Prebivalci Javornika pa si želijo, da bi za otroke zgradili primerno igrišče. Zdaj se igrajo kar na krajevnih poteh in na cesti, kar je neprimerno in za najmlajše tudi nevarno.« Z občinskim samoprispev* ^ na Koroški Beli zgradili n°v°i0t vno šolo, nato pa je zmanjk^«> narja za telovadnico. Zdaj _S*U dogovorili, da bomo zbrali p tudi za telovadnico, ki jo n°v8|, mora imeti. Predvidoma J° zgradili naslednje leto. Krajani Koroške Bele in J nika zelo radi zahajajo v re^e, sko središče na Kres, kjer p9 j tudi številna tekmovanja. j, ni odbor je postavil dve J J* igrišči, nov stolp ob ska^ jw igrišče za lokostrelce in ^'.i0^ tako da na Kresu za Belo n"4 ni dolgčas.« Krajevna skupnost s^ji obrača vsak dinar, ki ga dobi a munalno urejanje Bele, JavJJjJ Filip Klemenčič, 82 let, upokojenec Železarne: »Živim sam v stanovanjskem bloku na Javorniku. Okolica blokov je vsako leto bolje urejena in tudi ljudje sami skrbe za čistočo okoli domov. Mi, starejši, smo zadovoljni, ker imamo na Javorniku tako lep upokojenski dom, kjer so poleg njega zgradili še obiskano balinišče.« Cesta na Koroški Beli vodi proti osnovm šoli, ki so jo,občani zgradili s samoprispevkom. Zdaj napeljujejo vodovod, ob cesti so kupi gramoza, tako da se je za njimi morala skriti tudi tabla, ki opozarja na počasno vožnjo pred šolo. Tudi sicer je cesta postala nevarna, saj se zaradi izkopov avtomobili nevarno srečujejo. — Foto: D. Sedej Podkočne, Potokov in Jay° ga Rovta. Zahteve so veliki nosti ob skromno odmerjene š narju majhne, zato nastajaj; vilni problemi in težave. Ka ^ cija še ni povsem urejena, «a $ čakajo številne poti, ljudj^ v prispevajo za nakup zaboj*11 ^ smeti. Čeprav ljudje sami su za ureditev okolice, čaka ko, za urejanje in varstvo precej dela: vodotoki so °n^uJ ni, tako Javornik kot KoroSf^ la, ljudje se pritožujejo tom in rdečim dimom iz %er.es ki s svojimi obrati obkroža vornik in Belo. ^j' Res je malo tako ve nih skupnosti, kjer bi bilo no in družbeno življenje «*- ^ stro, kot prav v delavske«1 .^fi v, na Javorniku, v lepi kulturo1 jf ^ reditveni dvorani. Delavski J ^ v letih po vojni večinoma s.^i { voljnim delom postavili kfaj*jr pinc, Branko Alt, Ivank* > 3 IgREK, 3. SEPTEMBRA 1985 KRONIKA ,7. stran ®Q)MiS!cJJ©ISnGLAS Mejni prehod Jezersko Tekoče čez mejo Okrepljene gospodarske, kulturne in politične vezi z zamejstvom, zlasti z Železno Kaplo, pobrateno s Kranjem, so razlog, da je promet čez mejni prehod Jezersko živahnejši — » turistični sezoni se nekaj prometa z bolj obremenjenih prehodov Ljubelj in Korensko set'o preusmerja na Jezersko, a kljub temu ni nikdar gneče — Gostejši tovorni in maloobmejni promet Jezersko — Najmanjši od štirih gorenjskih mejnih prehodov, Jedrsko, zadnja leta doživlja spremembe. Čezenj gre več tovornega |n turističnega prometa in slednji je priložnost zlasti za turistično Jezersko. Pobratenje občin Kranj in železna Kapla je okrepilo gospodarske, kulturne in politične vezi ?*ed Slovenijo in tem delom Koroške v Avstriji, kar se vidno odraža todi na meji. Tisoč vozil dnevno »Zadnja tri leta je promet na sejnem prehodu Jezersko v primerjavi s prejšnjimi leti narastel kar za 38 odstotkov,« pravi komandir postaje mejne milice na Jezerskem Krsto Šućur. »Že tovornjakov, ki prevažajo celulozo iz Birja slovenskim papirnicam, je tisoč Več kot prej. V sedmih mesecih letos je prek Jezerskega peljalo prek 3 tisoč tovornjakov.« Čez Jezersko gre vsak dan kakih usoč vozil, tako da mesečno zabeležijo prehod kakih 60 tisoč potnikov. Lani je prek Jezerskega potopio 196 tisoč potnikov, kar je v primerjavi z več milijoni turistov na Mubelju ali kje drugje malo, a veliko za mejni prehod Jezersko. »Do danes je tu čez potovalo 163 hsoč potnikov, od tega polovica tlljcev. Na meji se je v tem času ^stilo 56 tisoč vozil, od tega 520 avtobusov (teh letno potuje čez Jedrsko okoli 600). Najživahnejše je na meji od maja do oktobra, ko jo Pfečka 80 odstotkov vseh potnikov, y krnski polovici leta gre tu mimo ,e 20 odstotkov vsega prometa.« Tudi maloobmejni promet se je 2adnja leta močno razživel. Pologa 2a prehod državne meje ni več, ?.s*ajajo pa številne ugodnosti, ki M nudi maloobmejni promet, tako da , rnnogi še vedno na ta način predajo mejo. 7.580 naših in 62 tujih Mejni servis V primerjavi s prejšnimi leti je na Jezerskem zdaj dobro organiziran mejni servis. Opravljata ga Kompas (s pogodbo prek zasebnega gostilničarja) in Eurosped. Slednji nudi špedi-terske usluge predvsem prevoznikom celuloze, pri Kompasu pa menjavajo valuto, prodajajo bencinske bone, zelene karte in podobno. Prek 200 tisoč potnikov na leto, od katerih je 130 tisoč tujcev, nujno potrebuje mejni servis. maloobmejnikov je letos ze potovalo čez Jezersko. Redki so Avstrijci, ki prihajajo na našo stran po nakupih ali v gostinske lokale. Pogosti obiskovalci mejnega prehoda na Jezerskem so kolesarji, saj gre prek te meje tekmovalna proga Alpe—Adria. Tudi planincev, ki mejo prehajajo na nekaterih prehodnih mestih, je veliko. Čeravno kdaj zaidejo, z njimi ni težav na »zeleni meji«. Na meji je mirno Kljub porastu prometa se razmere na Jezerskem niso bistveno spremenile, trdijo miličniki in cariniki. Ob doslednem nadzoru potnikov, ki prehajajo državno mejo, sicer odkrijejo precej prekrškov, s hujšimi kaznivimi dejanji pa skorajda nimajo opraviti. Potniki pridejo na mejo brez dokumentov, s pretečenimi ali neveljavnimi potnimi listinami, na vesti imajo kak carinski prekršek, to pa je bilo letos tudi vse. Javnega reda in miru ne kršijo, saj gre čez Jezersko kar ugledna struktura potnikov, tihotapci pa tako ali tako raje izkoriščajo gnečo, ki je na Jezerskem ni nikoli. Številne prekrške in kazni- Z*dnja tri leta je mejni prehod na Jezerskem oživel. Krsto Šućur va dejanja uspejo preprečiti tudi zato, ker odlično sodelujejo obmejne službe: milica, carina, JLA, krajevna skupnost in delovne organizacije pa seveda domačini na Jezerskem. Pozimi je meja še bolj umirjena, vendar tudi tedaj promet čez 1216 metrov visoki mejni prehod teče normalno. Cestno podjetje iz Kranja vzorno vzdržuje cesto, da lahko po njej vsak dan nemoteno prevažajo celulozo. Letošnjo zimo je bila cesta le dvakrat neprevozna. Polno carinsko skladišče Na mejnem prehodu na Jezerskem imajo priročno carinsko skladišče, v katerem hranijo zaseženo tihotapsko blago. Letos pravijo, še niso odkrili česa večjega, zato pa je bilo živahne je lani. Od tedaj je skladišče »dobro založeno« s kavo, televizorji in drugimi tehničnimi predmeti. Turisti ne vedo za jezerski mejni prehod V turistični sezoni, ob praznikih, ko se vračajo zdomci, in ob koncih tedna, je promet malce gostejši kot običajno. Kljub temu potnikom na Jezerskem še nikoli ni bilo treba čakati. Ker prehod tudi ob takih priložnostih sprejme še veliko vozil, bi v konicah lahko razbremenil Ljubelj, Rateče in Korensko sedlo. Včasih promet s teh preusmerjajo na Jezersko, a je to le rešitev v sili. Še vedno sta Ljubelj in Korensko sedlo preobremenjena, potniki tam nezadovoljni, mnogi gnečo tudi zlorabljajo v protizakonite namene. Družno bi se službe vseh štirih prehodov lahko dogovorile, kako ena-komerneje razporediti turistični naval, vendar same tu ne morejo veliko opraviti. Sodelovati bi morale tudi turistične agencije, ki pošiljajo turiste v Jugoslavijo, avstrijsko in našo stran pa bi bilo treba popolneje opremiti s signalizacijo, ki bi kazala na Jezersko. Tako pa sem gor prihajajo le tisti turisti, ki imajo že dobre izkušnje z jezerskim mejnim prehodom, Avstrijci in Nemci, ki tako hitreje pridejo na morje, in Nizozemci, ki se ustavljajo v jezerskih hotelih. D. Z. Žlebir nesreče PRED AVTO n^Jsenice — Na Cesti maršala Tita ^ esenicah se je v soboto, 31. avgu-W godila prometna nesreča, v ka-AwJe bil huje ranjen otrok, 9-letni H) nder Alt. Povozil ga je osebni Peh' ki ga je iz smeri Javornika pri-% ,StJepan Lerota iz Ljubljane. V križišča s Tavčarjevo ulico je jiii^k opazil skupino otrok, vendar k *i anjšal hitrosti, nenadoma pa je Več nesreč, blažje posledice Na Gorenjskem se je v pol leta zgodilo 509 prometnih nesreč, 12 udeležencev je v njih umrlo, 70 jih je bilo huje in 112 laže ranjenih — Ostrejši represivni ukrepi — Zaradi nove gorenjske avtoceste spremenjen prometni režim rota me Pritekel pred avto otrok. iela ga je zbil po cesti. Otrok Jali v jeseniško bolnišnico. ^ Z MOTORJEM Sbr*Ur ~ V P°nedel.Jek. 2. sep-*ifci &: Se Je na l°kalni cesti med jem in Voklom blizu križišča °bn°-namo cesto ponesrečil Martin Norv ' star 36 let' iz V°SelJ- Z Nji, ti*m kolesom se je peljal proti t?sPr nenadoma pa je zapeljal na r*je °*ni. vozm Pas- kjer je padel. c rar»jenega so odpeljali v Klini-^liv nter. Ker sumijo, da je bil pod ^V^**1 alkohola, so zanj odredili *e*n krvi D. Ž. Letos se je v prvem polletju na Gorenjskem pripetilo 509 prometnih nesreč, dve več kot lani v tem času, večina v kranjski občini (219) in na magistralni cesti (120). Razveseljivo je zlasti dejstvo, da so posledice blažje kot lani. V letošnjih nesrečah je umrlo 12 ljudi, lani v tem času jih je 16, največ v nesrečah na magistralni cesti. Huje ranjenih je bilo letos 70 udeležencev v nesrečah, lani 94, laže ranjenih letos 112, lani 139. Kje so razlogi, da so posledice v primerjavi z lanskimi kar za petino blažje; v preventivi voznikov, v izboljšanih voznih razmerah ali kje drugje? Vse kaže, da ne zaradi prve j;a ne zaradi drugega vzroka, temveč zaradi ostrejših ukrepov prometne milice. Slednji so kar za četrtino povečali ukrepanji1. Tako so letos na gorenjskih cestah Ustavili 8,336 krši teljev (lani jih je bilo kakih 200 manj), prek 1.600 so jih preskusili z alkotestom, nekaterim so izrekli posebne varnostne ukrepe. Na kraju prekrška so v prvem polletju izterja- li denarne kazni od 9.500 kršiteljev. Ob tako poostrenem nadzoru na cesti se vozniki pametneje obnašajo. Kako je na varnost, prometa vplivalo odprtje gorenjske avtoceste, se izkazuje vsak dan znova. Tranzitni promet z avtocesto sicer obide mesto Kranj, vendar pa se pojavljajo novi problemi. Na Cesti Staneta Žagarja v Kranju se je promet zgostil že ob lanski zapori starega dela mesta, zaradi avtoceste pa je ta cesta zdaj dvojno obremenjena. Manjka povezava med središčem mesta in Planino, kjer bi moral teči lokalni promet, da bi na Oldhamski in Cesti Staneta Žagarja ne bilo tolikšne gneče. Drugi problem, ki ga poraja odprtje avtoceste, se je pojavil v Radovljici. Gre za bencinsko črpalko ob magistralni cesti, ki stoji na levi strani v smeri Ljubljana—Jesenice. Ker na avtocesti ni bencinskega servisa, je radovljiška črpalka prva od Ljubljane — na njej se ustavljajo številni turisti. Ker morajo zaviti levo, prihaja tu do pogostih trčenj. D ^ Za večjo prometno varnost S kolesom v šolo Številni šolarji se vozijo v šolo s kolesi. Vsak mlad kolesar mora voziti po cesti pazljivo, kakor se je bil naučil v šoli. Zakon o varnosti cestnega prometa določa, da otrociristarejši od sedmih let, lahko samostojno vozijo kolo v prometu, če se v šoli usposobijo za vožnjo in imajo kolesarsko izkaznico. Kdor je v začetku šolskega leta še nima, se bo nedvomno potrudil in hitro opravil potreben izpit, da si jo pridobi. Drugi pogoj za varno vožnjo s kolesom je brezhibno kolo. Vsako novo kolo mora biti že ob nakupu brezhibno, kasneje pa ga je treba vzdrževati. Kolo mora biti opremljeno s potrebnimi odsevniki, zvoncem in lučjo, imeti mora tudi dobre gume in zavore. Občasno se nadzira, ali so kolesa šolarjev resnično brezhibna. Na kolesu se ne sme voziti več oseb hkrati, če kolo za to ni posebej prirejeno. Po cesti se ne sme vijugati, voziti v dvoje, izsiljevati prednosti, nenadoma zavijati v levo in podobno. Starši so soodgovorni za varnost otrok v prometu. Zato jim ne sme biti vseeno, s kakšnim kolesom in kako se vozijo njihovi šolarji. Dodatno jih kaže opomniti, da morajo otroci ponoči in ob zmanjšani vidljivosti med hojo ali vožnjo s kolesom po cesti nositi na vidnem mestu ustrezna odsevna telesa (kresničke). Otroci, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole, pa so na poti v šolo in iz nje poleg odsevnega telesa dolžni nositi tudi rumeno rutico. Vsi navedeni ukrepi imajo en sam cilj: obvarovati šolarje pred prometnimi nezgodami in njihovimi posledicami. Mrak gorenjska nočna kronika LJUBITELJ MALIH ŽIVALI Mladi Šenčurjan ima očitno zelo rad male živali, drugače najbrž ne bi ujel srninega mladiča in ga zaprl doma v ogrado. Mikajo ga tudi ptice, le da se z njimi ni le igral, temveč jih je po-strelil in shranil v hladilniku, da bi jih kasneje nagačil. Plen iz hladilne skrinje so mu zasegli, tako da ne bo imel tega veselja. SKRB ZA OZIMNICO Vrtičkarja iz Cerkelj sta vse leto pridno vrtnarila, da bi si pridelala ozimnico. Ko naj bi čebulo in česen poruvala, je bil vrtiček že razdejan. Soseda, ki se ji ni ljubilo pleti, okopavati in negovati lastnega vrta, ju je prehitela. Sadov tuje ozimnice pa ji ni bilo dano uživati, ker so ji to preprečili možje postave. TIHO PRIDEM SPET POD OKNO... E. O., ki je ondan vasoval pri dekletu v hotelu Razor, je bil vse prej kot nežni Romeo. Ker ga v recepciji niso pustili k dekletu, si je dal duška z razbijanjem stekel v hotelu, potrgal je okrasno rastlinje, prizanesel ni niti bližnji mesnici, kjer je izruval plot. Razvneto strast so mu ohladili v posebej za to namenjenih prostorih. BLIŽNJE SREČANJE Na Bledu sta se srečala, prav milo se spogledala . .. Upnik in njegov dolžnik namreč. Dolžnik ni hotel nič slišati o tem, da bi vrnil svoj dolg. Upniku ni preostalo drugega, kot da ga trdo prime. Zgrabil je pepelnik in dolžnika z njim treščil po glavi. MAŠČEVANJE JE SLADKO Neuslišana ljubezen je zakrivila dejanje, ki so mu bili zadnjič priča v Domžalah. Mladenič se je z avtom zaletel v parkiran avto svojega nesojenega tasta, ker mu je dekle dalo košarico. DRUŽINSKO ŽIVLJENJE Zakonca v Mošnjah sta se opi-la, beseda je dala besedo, razvnel se je pretep. Ko bi bilo to za belega dne, bi sosedje le privoščljivo prisluhnili družinskemu življenju svojega bližnjega. Ker pa je bilo ponoči, so klicali milico. HRUŠKE ZA ZIMO Ne, ni bil jež tisti, kije prejšnjo noč nabiral hruške za ozimnico na tujem vrtu. Možak z veliko vrečo je bil in prav prihuljeno se je plazil, da ga lastniki ne bi opazili. Toda budno oko Jeseničan-ke, ki je tudi ponoči pazila na svoj pridelek, ga je odkrilo. Ko so prišli možje v modrem, jo je oprezni tat že popihal. SKOČILI STA SI V LASE Ko sta se zadnjič na Bledu ste-pli Vesna in Pavla, je ta folklorni dogodek privabil številne gledalce. Kaj je bil vzrok pretepa, sicer niso izvedeli, zato pa so uživali ob borbenih prijemih obeh nasprotnic. Vesna je bila iznajdlji-vejša in je enemu od gledalcev iztrgala polno vrečko. Z njo je dodobra obdelala tekmico. PIJANA, PA RAZGRAJA Radovljičanka je prišla domov močno okajena, zato jo je mož malce potipal. Razgrajanju so bili priča trije majhni otroci, poslušali pa so tudi bližnji sosedje. Ti so klicali milico, naj preglasna zakonca spametuje. BREZ HLAČ M. M. je zadnjič pomagal nositi znancu kangle z Jupolom, pri tem pa se je polil. Prijazni znanec mu je obljubil, da mu hlače odnese v čistilnico. Ker je na to žal pozabil in ker je M. M. zdaj že lep čas brez hlač, se je obrnil na milico, naj znanca spomnijo na dano obljubo. Bencinska črpalka v Radovljici: ne le prenapolnjena, tudi razlog za številna trčenja, ko žejni avtomobili iz ljubljanske smeri nanjo zavijajo z leve. — Foto: F. Perdan 8. stran. ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 3. SEPTEMBRA 1985 Dirka Kranj je bila po kakovosti takoj za memorialom maršala Tita. Angela Škofic (KK Brdo) z Rovke. Foto: F. Perdan Peta spominska dirka maršala Tita Jugoslovanska rekorderka najhitrejša tudi na Brdu V osrednji točki pisanega konjeniškega sporeda na brdskem hipodromu, v peti spominski dirki maršala Tita, je zmagala Rebeka na vajetih lastnika Branka Puharja iz Veržeja z novim rekordom steze 1.18,7. Prireditev si je ogledalo prek 15 tisoč ljubiteljev konj in konjeniškega športa. V vozu Franc Mlakar in Angela Škofic, na vajetih lipicanki Jadranka in^1' pica — kobili, ki ju je Brdu poklonil predsednik Tito in ob katerih je prič& rasti nov rod tekmovalnih konj. ALPSKO POPOTOVANJE S KOLESOM Boris Weisseisen • Brane Žagar (nadaljevanje iz prejšnje številke) Brdo — Konjeniške dirke na Brdu so uspele v vseh ozirih. Čeprav je bilo v nedeljo na Gorenjskem več prireditev, med njimi tudi šuštarska nedelja v Tržiču, je bila brdska kasaška predstava dobro obiskana. Konkurenca je bila na jubilejni 5. spominski dirki maršala Tita res imenitna: prišel je celo Lahor z lastnikom in voznikom Ivanom Muki-čem iz Subotice, čeprav je predsednik konjeniškega kluba Brdo Filip Bizjak še pred dvema tednoma zatrjeval, da ga ne bo. Prirediteljem je šlo navsezadnje na roko tudi vreme, lepo sončno je bilo. Podpredsednik skupščine občin Matjaž Cepin, predsednik škofjeloške občinske skupščine, je v pozdravnem govoru dejal, da se je doslej na brdskem hipodromu zvrstilo že prek tristo kasačev in razen tega še sto ostalih konj. Predsedstvo skupščine gorenjskih občin je prevzelo pokroviteljstvo nad prireditvijo, da bi med ljudmi povečalo zanimanje za rejo konj — za delo, obrambne potrebe, za šport in rekreacijo. Spodbudno je, je poudaril, da je ob hipodromu zrasel tudi nov rej ni center, ki je uspešno nadomestil opu- Lojze Gorjanc med »konjeniki« Direktor jugoslovanskih nordijskih smučarskih reprezentanc Lojze Gorjanc iz Kranja je v nedeljo na brdskem hipodromu dokazal, da je uspešen tudi med »konjeniki«. Z Nepalom B, last konjeniškega kluba Brdo, je v dirki Jesenice (za triletne, v Jugoslaviji rojene kasače) zasedel četrto mesto in odnesel denarno nagrado v vrednosti deset tisočakov. Tribuna kot smetišče Obiskovalci so prinesli s sabo časopise, revije, kose kartona — zato, da so jih na kamniti tribuni namestili pod zadnjico. Ko so se dirke končale, so pozabili na zaščito (pred volkom) in odšli. Tribuna je v hipu postala veliko smetišče. Da ne bi na tem mestu govorili o kulturi in kulturnosti! Saj tisti pregovor o oslu (ki se valja) vsi dobro poznamo. Rezultati: - 5. SPOMINSKA DIRKA MARŠALA TITA - finale: 1. Rebeka (Branko Puhar, Veržej) 1.18,7 (nov rekord brdskega hipodroma), 2. Lahor II (Ivan Mukič, Subotica) 1.19,3, 3. Dorica MS (Marko Slavič ml., Ključarovci) 1.19,8; tolažilna skupina: 1. Eli (Jani Pogačar, Ljubljana) 1.22,2, 2. Ilona III (Franc Lovrenčič, Ljubljana) 1.22,4, 3. Lima II (Dušan Jureš, Ljutomer) 1.22,6; - DIRKA KRANJ: 1. Lepenac (Miroslav Radulaški, Ada) 1.23,6, 3. Lepe-na (Stane Dovgan, KK Brdo) 1.24,1, 6. Rom (Boris Dolinar, Škofja Loka), 7. Krispa II (Franc Škofic, K K Brdo) 8. Lino (Ivan Kosec, KK Komenda); - DIRKA JESENICE: L Fit (Jože Hrovat, Ljubljana) 1.22,4 4. Nepal B (Lojze Gorjanc, KK Brdo), 5. Fizon (Jože Hartman, KK Komenda), 8. Evi B (Angela Škofic, KK Brdo); - DIRKA RADOVLJICA REPUBLIŠKO PRVENSTVO ZA DVELETNE KASAČE): 1. Adonis (Marko Slavič mL, Ključarovci) 1.23,5, 2. Lisa B (Angela Škofic, KK Brdo), 7. Li B (Vlado Rančigaj, KK Brdo); - DIRKA TRZlC (KMEČKE DVOVPREGE): 1. Dečko-Lord (Janez Pipan, KK Komenda), 2. Zora-Zorica (Anton Kepic, Kranj), 3. Beba-Ričo (Janko Juhant, KK Komenda). Ivan Kosec (KK Komenda). ščeno kobilarno v Turnišču; prav pa bi bilo, če bi takšna središča oživili še kje, morebiti v okviru kmetijskih zadrug. Še preden so se na brdskem hipodromu razvenele tekmovalne strasti, je rejni center Brdo predstavil rejske dosežke. Mimo tribune so pogumno stopale kobile in konji, žrebice in žrebci: Lepena, Krispa, Nepal, Evi, dveletni kasači Kaja, Jadra, Lisa, Li, Nora, Santa, šestnajst let stara žrebca francoske reje pa enoletni naraščaj in za njimi osel Ringo, ki dela družbo brdskim konjem in kobilam. »Številna konjska čreda daje upanje, da se slovenski konjereji le obetajo boljši časi,« je ob tem pripomnil vztrajni zagovornik konjereje dr. Jože Jurkovič z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Vrhunec prireditve je bila spominska dirka maršala Tita. Trikrat zapored je zmagala Fergina, lani je slavil Auro. Kdo bo zmagovalec pete, jubilejne dirke, so se spraševali ne le strokovnjaki, temveč tudi številni gledalci ob lepo urejeni brdski stezi. V prvi pred-tekmovalni skupini je bila najhitrejša Dorica MS Marka Slaviča iz Ključa-rovcev, ki je vrh vsega še za tri desetinke sekunde izboljšala rekord Lahor-ja. Druga je bila Rebeka (Branko Puhar, Veržej) in tretji Dinamit (Spasa Tomič, Pančevo). V drugi skupini je slavil Lahor (Ivan Mukič, Subotica) z enakim časom kot Dorica MS. V finalu je jugoslovanska rekorderka Rebeka (pred nedavnim je v Gornji Radgoni dosegla čas 1.17,8) pokazala, da ji trenutno ni para v Jugoslaviji. Zmagala je prepričljivo, z novim rekordom brdskega hipodroma 1.18,7. Lanski zmagovalec Auro je bil v finalu zadnji, prejšni rekorder Lahor tretji, za Dorico MS. Med tekmovalci iz konjeniškega kluba Brdo je bila v nedeljo najbolj zaposlena Angela Škofic z Ilovke, sobarica na Brdu, že vrsto let edina ženska med »konjeniki«. Nastopila je v treh dirkah — Jesenice, Radovljica in Tržič. Z Evi se je uvrstila na osmo mesto, z Liso na drugo, razen tega se je oblekla v narodno nošo in bila za par Francu Mlakarju v vozu, ki sta ga vlekli lipicanki Lipica in Jadranka. »Z rezultati nisem zadovoljna. Odkrito povedano, pričakovala sem več,« je po končanem tekmovanju povedala Angela Škofic, ki je na kasaški voziček prvič sedla pred sedmimi leti. »Doma sem s kmetije, kjer so bili konji vedno pri hiši, najprej delovni, zdaj so v hlevu trije kasači. Z Murom je brat Franc že večkrat tekmoval, kar hiter je, tokrat pa ga je moral pustiti doma, ker si je zvil nogo.« Tudi Ivan Kosec s Križa pri Komendi in član tamkajšnega konjeniškega kluba ni bil najboljše volje. S Fisonom je odstopil, z Linom, katerega lastnik je Stane Pirš iz Srednje vasi pri Kamniku, je bil sedmi. »Že stari oče je imel konje, stric še zdaj dirka z njimi, mene je za kasaški šport navdušil Lojze Lah. Sprva sem imel svojega konja, vendar sem ga prodal, ker je reja draga, nagrade na tekmovanjih pa skromne. V klubu so kupili konja in ker zanj med člani ni bilo pretiranega zanimanja, sem se ga oprijel jaz.« Tone Konc in njegov sin Tone z Visokega pri Kranju sta velike ljubitelja konj in konjeniškega športa. V hlevu imata štiri delovne konje, z Lindo in Šibo sta na Brdu nastopila v tekmovanju kmečkih dvovpreg in osvojila šesto mesto. »Če bi prišlo do »krize« v žepu, bi prej prodal edino kravo kot katerega od konj,« pravi Tone, ki v nedeljah rad zapreže konjiče in se odpelje z njimi na krajši izlet po Gorenjski. C. Zaplotnik Podolžna lega doline v Alpah, njena odprtost proti zahodu, to daje značilni utrip življenju v njej. Sprva naju preseneti vroč veter z zahoda, potem sadovnjaki na višini tisoč metrov, vinogradi pa jim slede nekaj sto metrov niže. Sredi visokih gora, ko se človek spogleduje z Mt. Blancom, uspeva trta na skrbno izbranih in urejenih površinah. Da je vse umetno namakano, skoraj ni potrebno posebej omenjati. Mnoge gondolske žičnice vabijo obiskovalce na ogled najlepšega in najdaljšega ledenika v Evropi, znamenitega Aletscha, midva pa že spet iščeva zavetje pred nevihto. Da sva v eni najbogatejših evropskih dežel, priča tudi odlično ohranjen porsche, ki sredi bujnega zelenja zanesljivo že več mesecev čaka na svojega lastnika. Globok vzdih nama izvabi pogled na zapuščeni avtomobil, a v ranem jutru že nadaljujeva proti Ženevskemu jezeru. V MartignT ju se izdatno založiva z vitamini iz obcestnega mareličnega sadovnjaka lti sredi dneva zagledava znamenito jezero. Severna, švicarska obala, daje vtis nepretrganega mesta, nama pa bol] ugaja južna, bolj strma, s temnim goz' dom porasla brežina. Mož postave na francoski meji naju precej nezaupljiy° pogleda in po daljšem premišljevanju le pusti naprej. V blagodejnem hladu se ob obali vrste prelepe vile in tako komaj najdeva primeren prostorček, da se malo namočiva in spereva s sebe nesnago preteklih dni. (se nadaljuje) Pohod na tromejo Rateče — Turistična društva Rateč, Kranjske gore, Trbiža in Pod-kloštra prirejajo v nedeljo, 8. septembra, tradicionalni 6. planinski pohod na Tromejo nad Ratečami. Udeleženci bodo krenili tjakaj iz treh smeri — iz Rateč izpred gostilne Šurc, iz Bele peči in iz Selč pri Podkloštru. Pohodniki, ki se bodo odpravili na stičišče Jugoslavije, Avstrije in Italije iz Rateč, morajo imeti veljaven potni list oziroma maloobmejno propustnico, Pohod se bo začel v organiziranih skupinah ob 8. uri, med 11 m 13. uro bo kulturni program, v katerem se bodo predstavili orkestri, pevski zbori in folklorne skupine iz Ziljske, Kanalske in Gornjesavske doline, ob 17. uri bo povratek. Udeleženci se bodo na Tromeji gibali po celotnem prireditvenem prostoru, ki bo segal v vse tri države. V popoldanskih urah bo igralo več ansamblov, ples bo, tako kot je na Tromeji običaj, kar na travi. Od železniške postaje na Jesenicah do Rateč bodo vozili tudi posebni avtobusi. V primeru slabega vremena bo pohod v nedeljo, 15. septembra. Prireditev je potrditev dobrega sodelovanja in prijateljstva ljudi, ki živijo ob meji, in hkrati tudi prepričljiva manifestacija miru. Finale pionirskega vaterpolskega državnega prvenstva Triglav presenetil z drugim mestom Kranj — Letni bazen v Kranju je bil kar štiri dni prizorišče letošnjega finalnega turnirja za pionirski moštveni naslov v vaterpolu. Za presenečenje so poskrbeli vaterpolisti Mladosti, Kotor-ja, Partizana iz Beograda in Jadrana iz Splita, ki so na dvodnevnem turnirju v predtekmovanju v svoji skupini dokazali, da se v vodi ne znajo zmeniti, kdo bo prvi. Prav zato se je turnir zavlekel za en dan. Za drugo presenečenje pa so nato poskrbeli klubski delavci iz omenjenih klubov, saj se povratnega turnirja sploh niso udeležili in so svoja vaterpolska moštva raje prej odpeljali domov. To dokazuje da vaterpolski delavci nimajo pravega odnosa do »svojih« vaterpolskih igralcev. V skupini A, kjer je igral tudi kranjski Triglav, je prišlo do presenetljivega vrstnega reda, saj so igralci domačega kluba dokazali, da so med najboljšimi v državi. V svoji skupini so namreč brez težav premagali vse nasprotnike in so se v finalu za državni naslov z Presenetljiva zmaga Mavčič KRANJ — Članska nogometna moštva ONZ Kranj so začela tekmovalno sezono 1985-86 s tekmami za pokal maršala Tita. Doseženi so bili pričakovani izidi, le nogometaši Mavčič so presenetili z zmago v Trbojah. Izidi osmine finala: Sava : Šenčur 6:3, Trboje : Mavčiče 1:3, Visoko : Primskovo 3:6, Hrastje : Trigluv 1:8, Bitnje : Zarica 2:3, Podbrez-je : Podgorje 2:0. Osmi četrtifinalist bo znan 4. septembra v srečanju Grinto-vec : Naklo. beograjskim Partizanom potegovali cff lo za prvo mesto. Za Triglav so igr*11' Homovec, Haidinak, Margeta, CelaJ' G. Verčič, Hlebec, Radonjič, K. Verfi»< Cvetkovič, Pičolin, Nadižar, Štromaje1"' Poljšak, Troppan in Kreft. Izidi skupina A, I. kolo: Solaris: Crvena Zvezda 10:5, Triglav : Jug, 6:5, II. k°' lo: Crvena Zvezda : Jug 4:5, Solaris • Triglav 5:6, III. kolo: Triglav : Crven* Zvezda 8:5, Jug : Solaris 7:6. - Vrstni red: Triglav 6, Solaris 2, Jug * Crvena Zvezda 2. Skupina B, I. kolo-Jadran : Partizan 6:15, Mladost: Kotor 7:4, II. kolo: Kotor : Partizan 7:4, J* dran : Mladost 7:11, III. kolo: Mladost' Partizan 6:9, Kotor : Jadran 9:8. Vrstni red: Partizan 4, Mladost 4, K0' tor 4, Jadran 0. V finalu za državni naslov sta se stf čali moštvi Partizana iz Beograda 9 kranjski Triglav. V tem srečanju, ki r odločalo o prvaku, so bili močnejši Vx(y nirji iz Beograda. Izid srečanja Trigla : Partizan 6:15. d Humer Kranjčan Krištof štromajer je bil na štiridnevnem turnirju najboljši igralec. Trener kranjčanov Rado černieMŽ, dobro pripravil mlade upe jugov vanskega vaterpola. Pionirsko moštvo Triglava je poskrbelo za presenečenje, saj se je za prvo mesto borilo z beograjskim Partizanom. Pionirski državni naslov so osvojili mladi vaterp0' beograjskega Partizana. J TOREK. 3. SEPTEMBRA 1985 REPORTAŽA 9. stran (MMsSJMSIGLAS 30 let Jelovice in 80 let lesne industrije v Škofji Loki Sedmina slovenskega in dvanajstina jugoslovanskega stavbnega pohištva V soboto, 7. septembra, bodo v Jelovici s slavnostno sejo delavskega sveta, na kateri bo govoril predsednik občinske skupščine Škofja Loka Matjaž Cepin, in srečanjem kolektiva, ki bo popoldne na Podnu, proslavili 30-letnico Jelovice *n 80-letnico lesne industrije v Škofji Loki — Ob jubileju bodo na Trati odprli tovarno vratnih kril, v Preddvoru pa tovarno, v kateri bodo izdelovali vratne podboje — V računskem centru bodo pognali nov računalnik. Nova tovarna za proizvodnjo vrat na Trati. m JELOVICA Gozd in predelava lesa sta še danes najpomembnejša dejavnika gospodarstva škofjeloške občine, lesna industrija Jelovica pa s svo-Jirni tovarnami največji predelovalec lesa. Te dn' 1300-članski kolektiv praznuje 30-letnico ustanovitve Jelovice in 80-letnico lesne indu-str'je v Škofji Loki. Začetki predelave lesa seveda segajo veliko v preteklost. Na škofjeloškem ozemlju, ki 9a je bil nemški cesar Oton II. leta 973 podelil br'žinskim škofom, je bila slabih 400 let kasneje, to je leta 1358, postavljena prva žaga za žganje hlodovine v Selški dolini. Žagarstvo Se je zelo hitro razvijalo in lesno gospodarno je dobivalo vse večji pomen, ne le v Sel-temveč tudi v Poljanski dolini in v okolici bkofje Loke. Na prelomu iz XIX. v XX. stoletje se je na °Dmočju Škofje Loke začel zbirati kapital in Ustanavljali so prva večja podjetja. Zarodek esne industrije je bila Balantova parketarna, Je obratovala v bližini Škofje Loke. Leta l 05 je lesno podjetje registriral Franc Do-^nc. Istega leta je ustanovil lesno podjetje tu-1 Franc Heinrichar. Industrialca sta imela !y°je obrate na Trati in tudi v drugih krajih na °renjskem. Torej je leto 1905, začetek indu-g^ijske obdelave lesa, zato letos praznuje j o Svetnico lesne industrije na Trati oziroma v **°fjj Loki. Industrija se je hitro razvijala. Leta 1909 sta e9istrirala svojo lesno firmo brata Caleari, ki *a imela prostore na kraju, kjer je danes Prava in centralni obrat Jelovice. . Četrti škofjeloški lesni obrat pa je bil v Bo-^0v|jah, kjer je podjetnik Šimic leta 1924 začel 'ndustrijsko proizvodnjo furnirjev in vezanega lesa Prve parne zage ,pi začetek izvoza Svoji podjetji sta najhitreje razširila Dolenc n Heinrichar. V krajevnem leksikonu Dravske banovine iz leta 1937 je moč prebrati da ima Dolenc že dve parni žagi, lasten industrijski tir in letno predela 10.000 kubikov lesa. Proizvode je prodajal doma pa tudi v Italijo, sredozemske in severnoevropske države. Heinric-harjevo podjetje pa je postalo mešana družba z žagami, tovarno parketa, sušilnico in drugimi pomožnimi obrati, kjer so letno predelali 30.000 kubičnih metrov lesa. Izvažali so v Italijo, Španijo, Grčijo in Aibanijo. Povezava lesne industrije in ustanovitev Jelovice Med drugo svetovno vojno so skoraj vse lesne obrate zasedli Nemci. Po osvoboditvi je nekdanji Calearijev obrat upravljala JLA, iz Dolenčeve in Heinricharjevih tovarn pa je leta 1948 nastalo podjetje LIP Škofja Loka. Čez dve leti se je priključil LIP-u Kranj. Ko pa je ta razpadel, je nastalo podjetje LIP Trata. Simi-cev obrat pa je pripadel Gorenjskemu gozdnemu gospodarstvu in leta 1948 postal samostojno podjetje. Razdrobljenost je klicala po enotnejši in skupni poti. Leta 1954 je 27 zadrug škofjeloškega in širšega gorenjskega območja dalo pobudo za združitov lesne industrije in leta 1955 so ustanovili Medzadružni kombinat Jelovica. Letos mineva 30 let, odkar so bile ustvarjene možnosti za hitrejši razvoj lesne industrije in s tem tudi celotnega škofjeloškega gospodarstva. Vendar pa združevanje s tem ni bilo zaključeno. Leta 1963 sta se Jelovici priključila obrtno podjetje Mizar Gorenja vas in mizarska delavnica sovodenjskega Kombinata, čez sedem let pa še LIK Kranj. Pridružila sta se tudi kranjska tovarna rolet in LIP Preddvor. Jelovica pa je bila še nadalje pobudnik povezav. Prav v Jelovičinih družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih je bila dana pobuda za združitev gozdarstva in lesne industrije Gorenjske, kar je bilo leta 1974 tudi uresničeno. Jelovica danes Jelovica je danes moderna lesna industrija. To dokazuje podatek, da v Jelovici izdelajo 15 odstotkov slovenskega in 8 odstotkov jugoslovanskega stavbnega pohištva. Seveda pot do tega ni bila lahka. V zadnjih 30 letih je bilo treba veliko narediti, se marsičemu odreči in marsikaj potrpeti. Delovni prostori so bili v začetku bolj ali manj zasilni, delalo se je ročno, danes pa so vse tovarne v okviru Jelovice nove in z veliko sodobne opreme. Prav ob 30-letnici bodo predali namenu tri nove velike investicije, v zadnjih letih pa so namreč zgradili več kot 20.000 kvadratnih metrov novih proizvodnjih prostorov — tovarno vratnih kril v Škofji Loki, nadomestni objekt v Preddvoru in nov sodobni računalnik. S tem bodo še izboljšali proizvodnji program, ki je že sedaj zelo pester. V 11 obratih 1300 zaposlenih izdeluje okna in balkonska vrata, žaluzije, naoknice, rolete, notranja, vhodna in garažna vrata, pisarniške objekte, skladišča, vrtce, šole in montažne hiše. Ugleda pa si Jelovica ni gradila le s kakovostnimi izdelki, temveč tudi kot trgovska organizacija. Stalno namreč sodeluje z grosisti-čnimi trgovskimi organizacijami (prek njih tudi izvaža) in gradbenimi podjetji. V zadnjem času vse več prodaja v lastnih prodajalnah. Poslovalnice s prodajnimi in razstavnimi prostori ima v Škofji Loki, Zagrebu, Osijeku, Novi Gradiški, Puli, Crikvenici, Zadru Šibeniku, Sarajevu, Stari Pazovi, Valjevu, Kragujevcu, Nišu, Splitu.Baru, Banjaluki in Skopju. Letno proda prek svoje trgovske mreže 85 odstotkov stavbnega pohištva, ki ga izdela v svojih tovarnah. Posebnega pomena je tudi izvoz. Zahtevno zahodnonemško tržišče je najprej sprejelo njene izdelke. Oprema olimpijskega naselja v Munchnu je vsekakor ponos Jelovice. Svoje izdelke izvaža tudi v Avstrijo, Sovjetsko zvezo in druge države. Zelo pomemben je izvoz v Italijo in dežele Bližnjega vzhoda ter arabske dežele, kjer prevladuje izvoz montažnih objektov. Jelovica jutri Če za vsa ta leta velja, da je bila želja Jelovice predvsem zadovoljiti kupca, to še bolj velja za prihodnost. Tudi v prihodnje bodo naložbe, tako kot doslej, namenjene predvsem večji proizvodnji in izboljšanju kakovosti. Najprej bodo modernizirali proizvodnjo oken s sušilnico in prirezovalnico, kar bo omogočilo varčnejšo porabo surovin, uporabljati pa bo moč tudi nekatere nove materiale. Celotna proizvodnja bo temeljila na domačih surovinah. V celotnem podjetju pa bodo posodabljali opremo, da bodo tako povečali produktivnost in konkurenčnost na domačem in tujem trgu. Čeprav je izvoz v Jelovici v zadnjih letih nekoliko nazadoval, to ne pomeni, da Jelovica ni izvozno usmerjena. Prizadevali si bodo ostati na sedanjih tržiščih ter pridobili še nova. Zlasti bodo skušali izvažati v dežele izvoznice nafte, kjer so že uspeli s svojimi izdelki, saj so bili kupci z njimi zelo zadovoljni. Še naprej bodo, tako kot doslej namenjali veliko skrb socialni varnosti delavcev. Stanovanjska vprašanja bodo še naprej reševali sproti, imajo urejene možnosti za letovanje na morju in v planinah, urejeno imajo družbeno prehrano in zdravstveno varstvo. V celoti gledano lahko ob 30-letnici Jelovice zapišemo, da ni bojazni, da se ta prizadeven kolektiv kljub trenutnim težavam v nekaterih tozdih ne bi uspešno razvijal še naprej. V Preddvoru so zgradili tovarno vratnih podbojev. Delo na terminalu v računskem centru. (MMSS^SEIGLAS 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI Združena lesna, industrija Tržič IOZ0 ŽAGA - 1020 ZABOJA««« - TOZD POHIŠTVO - TOZD TAPETNIŠTVO ' V SALONU POHIŠTVA DETELJICA V BISTRICI PRI TRŽIČU RAZPRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV IN VZORCEV MASIVNEGA POHIŠTVA od 29. 8. do 7. 9.1985 Izkoristite priložnost ugodnega nakupa! veletrgovina bled Cenjene stranke obveščamo, da bomo našo RIBARNICO v Radovljici 5. septembra 1985 preselili v nove prodajne prostore v Cankarjevo ulico št. 62 NOVO • NOVO • NOVO • NOVO Ribarnica odprta vsak delovni dan Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja pri SUKNU, TOZD Tekstilna tovarna Zapuže in DSSS objavljamo naslednja prosta dela in naloge: 1. SALDOKONTIST v finančno rač. sektorju 2. SKLADIŠČNIK SUROVIN 3. STRUGAR 4. REZKALEC 5. KURJAČ VISOKOTLAČNIH KOTLOV 6. MAZANJE STROJEV IN TRANSPORT V TKALNICI 7. ClSCENJE MIKALNIKOV IN TRANSPORT PREDILNICI 8. MEŠANJE V PREDILNICI MIKANE PREJE 9. PREDENJE V PREDILNICI ČESANE PREJE 1 delavka 1 delavec 1 delavec 1 delavec 2 delavca 1 delavec 2 delavca 1 delavka 5 delavk Za opravljanje navedenih del morajo kandidati izpolnjevati naslednje posebne pogoje: podi: — dokončana srednja šola ekonomske smeri, — 1 leto delovnih izkušenj; pod 2: — dokončana šola za prodajalce, — moški, — zaželen opravljen izpit za skladiščnika; pod 3: — dokončana šola kovinart^e smeri — strugar; pod 4: — dokončana šola kovinarske smeri — rezkalec; pod 5: — dokončana šola kovinarske smeri oz. elektro smeri 4. stopnje — opravljeni tečaj za kurjača visokotlačnih kotlov oz. možnost pridobitve usposobljenosti za kurjača visokotlačnih kotlov; pod 6: — moški, — dokončanih 8 oz. 7 razredov osnovne šole; pod 7: — moški, — dokončanih 8 oz. 7 razredov osnovne šole; pod 8: — dokončani skrajšani program za strojno predico oz. 7 razredov osnov, šole; pod 9: — dokončani skrajšani program za strojno predico oz. 7 razredov osnov. šole. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom, razen pod tč. 1. (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu). Kandidati naj prošnje z dokazilom o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: SUKNO Zapuže, splošno-kadrovski sektor, Zapuže 10/a, 64275 Begunje. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po končani objavi. sava. uraro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Za potrebe Sektorja skladiščenja in transporta ponovno objavljamo DN VODENJE SKUPINE PREVZEMA BLAGA Pogoji: — VI. stopnja strokovne izobrazbe tehnične, ekonomske ali organizacijske usmeritve s 3 leti delovnih izkušenj, — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti, — tromesečno poskusno delo. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pisne prijave z dokazili sprejema Kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6,v 15 dneh po objavi. DELFIN vam nud' bogato izbiro SVEŽIH IN ZAMRZNJENIH RIB NAROČITE SE NA GORENJSKI GLAS! PLANIKA KRANJ Razpisna komisija DS TOZD Blagovni promet razpisuje dela in naloge VODENJE TOZD BLAGOVNI PROMET Za vodjo TOZD je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, predpisanih v č. 511 Zakona o združenem delu, izpolnjuje še naslednje pogoje: 1. da ima eno izmed visokošolskih izobrazb ekonomske smeri, 2. da ima 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših delih in nalogah v proizvodnji obutve, v komerciali, finančno-raču-novodski službi, splošni službi ali organizacijski službi, 3. da obvlada nemški ali angleški jezik, 4. da ima zunanjetrgovinsko registracijo, 5. da se zavzema za uveljavljanje samoupravnih odnosov. Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj, Savska loka 21, v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti z oznako »Vodenje TOZD blagovni promet«. SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA KRANJ Stritarjeva 5 . Delavski svet DO razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO Pogoji: — višja strokovna izobrazba pravne, ekonomske ali gostinske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah ali — srednja strokovna izobrazba gostinske smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah. Kandidati morajo biti družbenopolitično razgledani, imeti morajo ustvarjalen odnos "do samoupravljanja ter organizacijsko-vodstvene sposobnosti. Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Samopostrežna restavracija Kranj, Stritarjeva 5>, s pripisom »za razpis«. TOKOS TRŽlC p. o. TltZlSKA TOVARNA KOS IN SRPOV - TRŽIČ Na podlagi 66. člena statuta razpisuje delavski svet delovne organizacije dela in naloge 1. RAČUNOVODJA Pogoji: višja izobrazba ekonomske smeri ter 3 leta delovnih izkušenj ali srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še druge, z zakonom ali družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič predpisane pogoje. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: TOKOS TržiČ, Cankarjeva 9. O izidu jih bomo obvestili v 30 dneh po izbiri. Kadrovska komisija SŽ — Tovarne vijakov PLAMEN Krop8 p. o. objavlja na podlagi 28. in 29. čl. pravilnika o medsebojnih &e lovnih razmerjih naslednja prosta dela in naloge: 1. VODJA TEHNIČNE PRIPRAVE DELA za vodenje oddelka (konstrukcija, tehnologija, operatiV9 priprava proizvodnje) Pogoji: — visokošolska izobrazba strojne smeri, j. — 5-letne delovne izkušnje v kovinsko-predelov ni industriji, — zaželeno znanje tujega jezika. 2. STROJNI KLJUČAVNIČAR (več delavcev) za opravljanje del in nalog v orodjarni in vzdrževanju Pogoji: — poklicna kovinarska šola, — zaželene delovne izkušnje. 3. STROJNI DEIAVEC (več delavcev in delavk) za opravljanje del in nalog urejanja in posluževanja sV0" jev v proizvodnji Pogoji: — nekvalificirani oziroma polkvalificirani delavk' — možna je priučitev. Kandidati naj pisne prijave z dokazli pošljejo v 20 dneh p° ^ javi. Natančnejše informacije lahko dobite osebno ali p° fonu 064 79-461 — kadrovska služba. 1,H' GORENJSKA OBRTNA ZADRUGA KRANJ Likozarjeva 1 a, Kranj Kadrovska komisija objavlja prosta dela in naloge: KOMERCIALNEGA REFERENTA Pogoj: srednješolska izobrazba ekonomske ah komerci*1 smeri. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (od 3—5 o1 cev). Možnost zaposlitve za nedoločen čas. . jj) Prednost imajo kandidati, ki bodo takoj prevzeli del naloge. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju P°§rXi$* pošljejo v osmih dneh na naslov: Gorenjska obrtna zaC! Kranj, Likozarjeva 1 a, 64000 Kranj. ^ O izbiri bodo prijavljeni kundidati obveščeni v osmih d*1 TOREK. 3. SEPTEMBRA 1985 MALI OGLASI, OSMRTNICE 11. stran (mmmm&iGiLAS Pohvaliti je treba naše občinske može za zaporo stare-90. dela mesta Kranja. Kranjčani si zdaj brez skrbi pred avtomobili ogledujejo izložbe in hodijo po nakupih. Toda — nevarnost preti z višine. Streha hiše v Prešernove ulice 16, to je med Galanterijo in Jugoplastiko, se lahko vsak trenutek zruši mimoidočim na glavo. Tudi stari zarjaveli in na mnogih mestih preluknjani žlebovi ne služijo več svojemu namenu. V njih je prostor le še za pravi mali »drevored« kot je bistro pripomnil eden mimoidočih, ko je nastajala fotografija. Delovna skupnost uprave za družbene Pnhodke upravnih organov občine Škofja ^°ka preklicuje objavo Prostih del in nalog davčnega izvršitelja, °bjavljenih v Gorenjcem glasu, 30. avgu-^a, 1985. ^ALi OGLASI ««1,27 960 jgrta J1A16 ^jžarall.rtroll iW°dam TRAKTOR pasqvali, tip 965, % motoria 30 KM. Traktor je v brez-fL'}err> stanju. Cena po dogovoru. ztresen, Lučine 32, Gorenja vas ^p.-_____11106 nii^5am IZRUVAČ za krompir. Anto-^Itiafner, Šutna 48. Žabnica 11107 ?rodar H/I^am ohranjen SILOKOMBAJN " Franc Podpeskar, Dovžanova ^JSpkrica, Kranj _m08 sta'rCLEvIZOR grundig, barvni, 56 cm, 5grJ:'et, obnovljen ekran, prodam za -f5£din. Telefon 22-996 11109 GRAMOFON 11110 isl 9°dno prodam iskra "-^fifron. Cerklje 285 2q ^°darrTIZRUVAČ za krompir lanc ^gjogjg, Cerklje_11111 jj^am SANSUI receiver 50 W in W/° ZVOČNIKE, cena 10 SM Tele--^076 10099 3^roda7n MOTORNO ŽAGO homelite W0rezil° 50 cm. 23 50.000 din. Tele- •~-~Jgd09 popoldan_11159 in Prodam TRAKTOR zetor 52 11, nov ban l DARSKO VITLO tajfun enobo tel Lanišek, Laniše 10, Kamnik, KRAVE po telitvi, dobre •^rice. Kalan Janko, Zg. Besnica 74 §&ta?%™ PUJSKE težke okrog 20 kg. ^^rnjnec 12, Škofja Loka 11157 "ice^t"1 eno leto stare KOKOŠI nes liNal. K°KOŠI ZA ZAKOL. Cegelnica ^2____ 11162 So°ndam 15 mesecev staro TELICO. 'Ifl Hafner, Šutna 48, Žabnica Xri--______1_JJ2 JSttZu dve 7 dni stari TELICI si-%loT 1 Ant°ri Kalan, Okroglo 11, _11113 4taddar5 TELIČKO simentalko, staro ^ 'e Žeje 16, Duplje, tel 70 500 11114 simen 11115 ^ca°p8"^~dni starega BIKCA Vff-b_e»je 3, Duplje So i ^ KRAVO simentalko, drugič ^ricl ' Nam*k' rovt 24, Bohinjska P^r-~~___ 11116 ^_we KRAVO frizijko po izbiri. 11117 MtU?"1 KRAVO, tri mesece po teli , le1a staro brejo KOBILO haflin 5S*L'od°vnikom. Ogled po K P^PVL7, Bohinj 8 uri 11111 KONJA,*'za 320.000 din, $$.?_ie1 za vsa dela in šport Žero ^ISlkaSBIed 11119 DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIALITETE vozila KUPIM okrasne dele za OPEL REKORD letnik 1970 in zadnjo levo LUČ. Dare Šubic, Dobje 1, Poljane 10902 Prodam AVTOMATIC 3 ML. Ogled popoldan. Janez Krajnik, Poljanska ce-sta 32, Škofja Loka_11130 Prodam pokrov motorja, streho, vrata, rezervoar, koloteke ter ostale manjše dele za 126-P; zadnji del Z-101 vključno z vsemi vrati, pokrov motorja, motor z menjalnikom, 1100ccm, motor 1300 ccm za Z-101 — 30.000 km in ostale dele za Z-101. Brejc, Hotavlje 50, Gorenja vas __11131 DIANO, 1980, 45.000 km, prodam. Telefon 25 406_11132 KUPIM MOTOR za wartburga, v do-brem stanju. Telefon 70-145 11133 Prodam FIČKA, 19.000 km. Kranj, Vrtna 3 (pri avtobusni), tel. 21-217 __11134 Prodam tovorno PRIKOLICO 180x200 za 4SM. Kranj, Tuga Vid-marja 6, stanovanje 11_11135 KUPIM IZPUŠNO CEV za motorno kolo HONDA 650 CBX s kolektorjem. Ponudbe pod šifro: Nujno rabim 11136 GOLF, letnik 1980, brezhiben, urejen, prodam za približno 68 SM. Tele-fon 62-401_11137 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, za 80.000 din. Marjan Frelih, Bled, Alp ska 13_._11138 ZASTAVO 101, letnik 1974, ugodno prodam Telefon 24-351 — int. 33-58 dopoldan_11139 LADO 1500, 49.000 km, staro 7 let, zelo dobro ohranjeno, prodam Valentin Štros, Stara Fužina 29, tel. 76-307 — Bohinjsko jezero_11140 Prodam PZ 126, letnik 1974. Ilija Ke-šina, Tavčarjeva 8, Jesenice, tel. 83-228 vsak dan__11141 Prodam dobro ohranjen TOMOS av-tomatic 3 ML, star leto in pol. Hrastje 154, Kranj__11142 Prodam VVARTBURG, celega ali po delih. Stane Udir, Kalinškova 29, Kranj, Gorenje___11161 rtan.oprema Ugodno prodam malo rabljeno Teč za etažno centralno ogrevanje TVT central, 17 K Jelene, Kovor 92, Tržič _11126 ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika), traj-nožarečo PEČ in knjižno OMARO z regali, vse rabljeno, prodam. Telefon 24 351 - int. 33-58 dopoldan 11127 Ugodno prodam 410-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO gorenje. Ogled po 18. uri. Jan, Župančičeva 33, Kranj 11128 Prodam NOVO LITOŽELEZNO KO-PALNO KAD 150 cm. Telefon 47-092 _11158 ŠTEDILNIK kuppersbusch, rabljen eno leto, prodam za 20.000 din. Telefon 77-319 dopoldan_11163 iianowan|a Kupim starejše eno ali dvosobno STANOVANJE v Kranju ali Škofji Loki. Šifra: Dboer plačnik_11143 Mlajši par z enim otrokom, išče eno-sobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Škofji Loki ali okolici. Nudimo predplačilo. Milena Fras, Frankovo na-selje 170, Škofja Loka_11144 Samska ženska išče opremljeno SOBO z uporabo kopalnice v Kranju. Šifra: Redno plačevanje_11145 Zakonca brez otrok iščeta STANOVANJE na relaciji Jesenice—Kranj. Telefon 064/83-161 ali 81-646 popoldan___11146 Zamenjam dvosobno STANOVANJE na Planini za dvosobno z dvema kabinetoma. Telefon 38-168 11147 Prodam belo in črno GROZDJE, 70 din za kg. Informacije po tel. 067/76-409_ 11105 Prodam TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 2,5 kW, 80-litrski BOJLER, KAMIN in GUME za Z-101. Telefon 25-923 popoldan_11001 SVEŽA JAJCA lahko spet dobite vsak dan. Oman, Zminec 12, Škofja Loka_11154 Prodam GOBELIN »Pastorale«. Ma-rija Jaklin, Kranj, Jaka Platiše 5 11155 Prodam 100 GAJBIC, Cerklje 97 11156 sapoillfre KOVINOSTRUGARJA, redno zaposlim, škorc, Frankovo naselje 42, Škof-ja Loka_10974 HIŠNI SVET Moše Pijadeja 13 v Kra-nju potrebuje KURJAČA za kurilno sezono 1985/86. Imeti mora opravljen tečaj za kurjenje v pečeh na premog. Prijave pismene ali po tel. 21 -727 _11149 Takoj zaposlim SNAŽILKO za dve do tri ure dnevno popoldan. Telefon 24-148 od 6. do 14. ure 11150 poieitl Zdomec kupi ZAZIDLJIVO PARCELO na relaciji Poljane—Gorenja vas— Hotavlje. Telefon 061 /722-833 10963 razno prodam Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, rjav žamet. Prezelj, Podlubnik 152, Škofja Loka_11094 Prodam dve dobro ohranjeni moški rogovi KOLESI. Telefon 25-433 11095 ROVOKOPALEC lipher 0.350, DINAMO siemens 220 V, 2000 kosov rabljenih klasičnih ZIDAKOV, prodam. Tele-fon 70-186 od 20. ure dalje_11096 Prodam SADIKE dišečih vrtnih ŠMARNIC. Informacije po tel. 064/60-030 po 15. uri_11097 . Prodam rogovo KOLO sprint, na 12 prestav otroško POSTELJICO z jogi-jem in ŠPORTNI VOZIČEK. Zdene Per-gar, Mlakarjeva 38, Šenčur 11098 Prodam gumijasti LEŽALNI BLAZINI za napihniti. Telefon 75-796 popoldan 11099 Prodam POROČNO OBLEKO št. 40, primerno za nosečnice ali močnejšo postavo. Telefon 45-247_11100 GLASBENI CENTER HI-FI gorenje, star eno leto, klasično KITARO in HARMONIJ s sedmimi registri, nujno prodam. Emil Djedovič, Potoče 27 pri Preddvoru_11101 Prodam 0,5 ha SILAŽNE KORUZE. Vopovlje 19, Cerklje_11102 Prodam KNJIGE za III. in IV. letnik srednjega usmerjenega izobraževanja. Telefon 23-112 _11103 Prodam GARAŽO v Vrečkovi ulici v Kranju in PARCELO, 300 m2 pri Umagu; GLASBENI STOLP pioneer, LIKALNI STROJ siemens in PLETILNI STROJ singer. Telefon v oglasnem oddelku. 11104 Interesenti za pobiranje krompirja naj se v torek in sredo zglasijo v Oreho-vljah 13 pri Kranju zaradi dogovora! kupim Kupim IZKOPALNIK krompirja. Franc Pogačnik, Nemilje 11, Zg. Besnica, tel. 40-682 11129 lokali Iščemo POSLOVNE PROSTORE s telefonom v Kranju. Ponudbe pod: Takoj_11148 PBIPEPITVE GOSTIŠČE DRAGA Begunje priredi 7. 9. ob 16. uri VRTNO VESELICO. Igra ansambel TINCA. VABLJENI! 11152 Ansambel JEVŠEK igra vsak dan na SEJMU VINA v LJUBLJANI 11164 OBVEIlIftA GRADITELJI! 50 tipkanih načrtov za stanovanjske hiše, prizidke, nadzidave, gospodarska poslopja, delavnice, po najboljši ponudbi naročite po tel. 061/322-502 11151 OlTALO Karolinci Jakun, Dežmanova 10, čeprav malo pozno, vendar se iz srca zahvaljujem, da mi je v moji hudi bolezni pripeljala zdravnika in nudila pomoč. Rezka Čander, Dežmanova 16, Kokrica 11153 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi, praded, brat in stric FRANC JAKOPIČ iz Žiganje vasi 47 K večnemu počitku smo ga spremili v torek, 27. avgusta 1985,na pokopališče v Preski pri Medvodah Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali, ga imeli radi in mu kakorkoli v življenju pomagali. ZA NJIM ŽALUJEJO DRUŽINE: Jakopič, Trampuš, Kern, Resman, Škrjanc, Dovžan in drugo sorodstvo Žiganja vas, Žlebe, Medvode, Kokrica, Novaki, Ljubljana Vsa sreča je pri nas minila, ko tebe,draga mami^zemlja je pokrila. Vse bolj osamljena so naša pota, odkar v preranem grobu počivašjjuba mami,ti. 4. septembra bo minilo leto dni,ko nas je po dolgi in težki bolezni v 48. letu za vedno zapustila ljubljena žena in mami PAVLCA MRKUN roj. ULČAR iz Šenčurja Vsem, ki ste jo ohranili v spominu, ki obiskujete njen prerani grob, polagate cvetje, prižigate svečke in celo skrbite za njen grob, vsem iskrena hvala! MOŽ LOJZE IN SINOVA JANKO IN SLAVKO Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica FRANCA VILFANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalje, podarili vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred in poslovilne besede, pevcem za petje žalostink, sodelavcem Jelovice Škofja Loka in Kolin-ske Ljubljana. ŠE ENKRAT VSEM ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Milka, sin Franci z družino, hčerki Urška in Polona ter drugo sorodstvo Škofja Loka, 28. avgusta 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, babice in prababice LEOPOLDINE ŠTERN Bitnčove mame s Huj 27 se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, vsem, ki so sočustvovali z nami in darovali toliko lepega cvetja. Posebna zahvala dr. Beleharju in tudi vsem sodelavcem Tekstilindusa — Predilnica za podarjeno cvetje, posebno pa najbližjemu sodelavcu Ivu. Prav tako iskrena hvala č. duhovščini za lep pogrebni obred in pevcem za lepo petje. V IMENU VSEH NJENIH SIN JANEZ ZAHVALA Ob boleči in nenadni smrti dragega moža in očeta LADA BOHNECA se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nama v teh težkih trenutkih pomagali, mu darovali cvetje ter izrazili sožalje. Zahvaljujeva se tovarni Sava Kranj in pevcem ter govorniku za poslovilni govor in tudi duhovniku za lep pogrebni obred. Še enkrat lepa hvala vsem, ki so nama pomagali in ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. ŽALUJOČA: žena Cilka in hčerka Tanja ter drugo sorodstvo Grad pri Cerkljah, 23. avgusta 1985 Sporočamo žalostno vest, da je v 87. letu starosti umrla PAVLA JANKOVIĆ roj. GRAISER Od nje se bomo poslovili v sredo, 4. septembra 1985, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. VSI NJENI Kranj, 1. septembra 1985 ZAHVAI.A Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete KATARINE ROZMAN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za podarjeno cvetje. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Černetu za dolgotrajno zdravljenje, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za petje žalostink, zastavonošema, Špeceriji Bled za podarjeno cvetje ter delavcem Komunalne službe. ŽALUJOČI VSI NJENI Sp. Lipnica, 24. avgusta 1985 J Vesel struževski praznik V soboto so v Struževem odprli 1400 kv. metrov veliko asfaltno igrišče za košarko, rokomet, mali nogomet — Denar so zbirali krajani s samoprispevkom, del pa so prispevale tudi delovne organizacije — Igrišče je veljalo 1,7 milijona novih din, gradilo pa SGP Gradbinec Kranj — Končno! so skoraj vsi v Struževem vzkliknili, ko so izvedeli, da je večnamensko športno igrišče narejeno — ali bolje rečeno — skoraj i zgotovljeno. Nekaj malenkosti namreč še manjka, predvsem je treba urediti nasip, da ne bi bližnja Sava spodjedala igrišča. Minulo soboto so si na otvoritvi igrišča Struževčani lahko ogledali, kaj je bilo zgrajenega v zadnjih dveh letih, odkar so lani začeli delati. Okoli 1400 kvadratnih metrov velika asfaltna površina je namenjena za igranje košarke, odbojke, malega nogometa, rokometa in tenisa, igrišče pa je obdano z visoko mrežo, ki preprečuje uhajanje žoge. Ko so pred petimi leti v Struževem preudarjali, kje naj bi stalo igrišče, so omahovali med tremi lokacijami, nazadnje pa izbrali najustreznejšo pri Savskem drevoredu, Prva tekma — Na vročem soncu so se stari in mladi Struževčani pomerili v nogometu ob obilnem pretakanju znoja in bodrenju gledalcev — rezultat pa tako ali tako ni pomemben. Prvi strel, prvi met — Ta čast je pripadla Francki Tronkar, Janezu Šumi-ju in Petru Ribnikarju, predsedniku sveta KS Struževo. Janez šumi reže trak — Čeprav škarje niso bile ravno nabrušene, pa je po nekaj poskusih Šumiju le uspelo simbolično odpreti igrišče. kjer je na velikem travniku možno dograditi še balinišče, teniško igrišče, postaviti slačilnice s shrambo za športne rekvizite in podobno. Gradnje igrišča so se v Struževem leta 1980 lotili z 92 milijoni starih dinarjev na žiro računu. Denar so zbrali krajani s samoprispevkom. Zapleti z lokacijo, ugotavljanjem trdnosti terena in drugimi težavami so odmikali začetek gradnje, manjšala pa se je tudi vrednost zbranega denarja. Za dokončanje je bilo treba zbrati še nekaj deset starih milijonov, tako da je celotna investicija vredna 170 milijonov starih dinarjev. Dodatno so k tej vsoti prispevale še delovne organizacije Ikos, Exoterm, KOGP, Gradbinec, Livarna Belančič, krajevna skupnost Struževo in tudi občina Kranj. S prostovoljnim delom in prispevki v gradbenem materia- lu pa so še posebej pomagali krajani Struževega. Na otvoritvi so igrišče najprej preskusili v prijateljski tekmi v malem nogometu »mladi" in stari« ter tako simbolično potrdili, da je igrišče namenjeno vsem krajanom ne glede na starost. Sicer pa bo za športni program, kot je v nagovoru ob otvoritvi dejal Igor Slavec, skrbela športna sekcija, kasneje pa športno društvo. Krajan Janez Sumi pa je simbolično prerezal trak in s tem izročil igrišče športnikom in rekreativcem. L. M. S čolnom na otvoritev — Ne samo za šport, tudi za veselo zabavo irna]0 smisel v Struževem, saj so se do igrišča mladi in manj mladi spustili p° Savi navzdol zli metrov dolgim odsluženim, a povsem zanesljivim 9U' mijastim čolnom. Na Ledinah so sklenili poletno smuko Snežna oaza pod Skuto Konec minulega tedna so še zadnji smučarji letos vijugali po ledeniku pod Skuto — Pohvale srbskih in slovenskih gostov — Kranjska koča na Ledinah odprta le še do sredine septembra Ledine — Pod severnim oste-njem Skute, dobrih 1700 metrov visoko, leži edini ledenik v Kamniških Alpah. Tod se širok snežni jezik steguje proti Ledinam oziroma Vodinam, kot kraju pravijo domačini. Niti letošnje suho in vroče poletje ga ni moglo toliko staliti, da na njem ne bi bilo moč smučati. Poletna smuka na ledeniku je posebno zaživela po 1977. letu, ko je kranjsko planinsko društvo odprlo Kranjsko kočo na Ledinah. K njej se je v poldrugi uri hoje moč povzpeti od spodnje postaje tovorne žičnice, do katere pripelje gozdna cesta od Zgornjega Jezerskega mimo Planšarskega jezera. Po dobro nadelani in označeni Lovski poti se je minuli petek zjutraj dvigalo h koči precej smučarjev. Komaj so prispeli vanjo, že so si nadeli smučarsko obleko in obutev, na zgornji postaji tovorne žičnice vzeli svoje smuči in pohiteli k ledeniku, do katerega je še pičle četrt ure hoje. Med prvimi so bili člani Smučarskega društva Valentin Vodnik iz Ljubljane. »Deset nas je prišlo,« je povedal trener Iztok Mihevc in dodal: »Dva trenerja bova od petka do nedelje na snegu urila osem otrok. Mi smo prvič tukaj; drugi, ki so že smučali na Ledinah, so pohvalili tukajšnjo smuko, zato upamo, da bo tudi nam všeč. Za sedanjo vadbo smo se odločili, ker aktivni smučarji ohranijo stik s snegom le, če smučajo poleti.« Da ga poletna smuka zelo mika, je izjavil tudi osemletni Iztokov varovanec Tomaž, a do zdaj zanjo še ni imel priložnosti. Zadovoljni na snegu Do petka so snežno oazo pod Skuto že dodobra spoznali nekateri drugi smučarji. S skupino 17 članov SK Rtanj iz Beograda je prišel Kaj je lepšega od poletne smuke, zato hitro še enkrat z vlečnico gor Od Kranjske*koče na Ledinah je do ledenika pod Skuto le pičle četrt ure hoda. tudi Milan Grujić, ki je dejal: »Pod vodstvom treh trenerjev smuča 14 naših otrok med 26. in 30. avgustom na tukajšnjem smučišču. Za ta letni čas so snežne razmere izvrstne, zato smo vsak dan smučali vsaj po pet ur. Tako kot z rezultati treninga smo zadovoljni tudi z nastanitvijo in postrežbo v domu, kamor smo prišli prvič. Lansko poletje smo smučali v Avstriji, kamor pa je pot daljša in dražja.« Kot so dodale beograjske smučarke Nad-ja, Marija in Maša, jih je lepota Ledin in okolice tako navdušila, da bi še ostale tukaj. Gotovo bodo še prišle in s seboj pripeljale tudi znance. Smuko na ledeniku je med drugimi pohvalil Marjan Štele iz Kamnika, ki je tokrat pomagal beograjskim smučarjem pri treningu, že prej pa je spremljal tri skupine kamniških smučarjev. »Ledine so primerne za vadbo smučarske tehnike i" uvajanje mladih v tekmovalno smučanje,« je ocenil. »Letos smo imeli dobre razmere za vadbo, le v najhujši vročini je bil sneg nekoliko premehak. Prav pa bi nam prišel manjši raven prostor v bližini koče za vadbo na suhem.« Sredi dne so na smučišče prispeli mariborski smučarji. »Letos smo že drugič tukaj,« je izjavil Igor Po-penko iz SK Branik v Mariboru in povzel: »Dva trenerja sva pripeljala 21 cicibanov in mlajših pionirjev. Če bo tako kot doslej, bo kar v redu.« Trenerjevim besedam pa so enajstletniki Jan, Marko, Peter, Aleš in Vasja hitro pristavili, da so na Ledinah postali že pravi smučarji; všeč jim je svež gorski zrak, za sneg nimajo pripomb, le vlečnica se jim zdi počasna. Skrb za goste Žičničar Alojz Rabotin iz Kranja, ki je bil letos že šestič na Ledinah, nam je povedal, da je vlečnica delovala vse poletje brez zastojev. Ob skrbi za njeno brezhibnost in za red na smučišču mu je poletje mimogrede minilo. In spet je prišel dan, ko je treba razdreti in posprf viti montažno žičnico do prihodnje sezone. »Konec tega tedna so nas obiskale zadnje smučarske skupii}e letos,« je povedala oskrbnica koce Majda Bohinc iz Kranja. »Za pr^1 teden septembra so se sicer najavili tržaški smučarji, vendar ne bodo prišli. Kljub odpovedim nekaterih preJ najavljenih skupin smo imeli vse poletje dovolj obiska. Junija in j**" lija so bili v koči v glavnem smučarji, avgusta pa so se jim pridruži" li planinci. Na dan smo imeli okrog 50 stalnih gostov, kar ustreza zmogljivostim koče. Promet Je bil nekoliko manjši od pričakovanega in tudi zaslužek ne bo večji od lanskega.« Večina gostov je bila pri njih z3' dovolj na,kot je ocenila oskrbnica-Zaradi obilice dela in napetosti v gneči je sicer včasih prišlo tudi do ostrejšega opozorila nedisciplini?3' nim obiskovalcem, kar pa le malokdo ni mogel ali hotel razumeti. Za oskrbnico Majdo, kuharic1 Marico Pogačnik in Marijo Vidma1" ter pomočnico Vero Mežek se izte/ ka naporno poletno delo na Led1' nah. Koliko skrbi so imele, pove i>e podatek, da se je v knjigo g°st0/ vpisalo od druge polovice junija o konca avgusta prek 1200 obiskoval' cev, še enkrat toliko pa se j1** najbrž ni. Koča bo predvidort1 odprta le do sredine septembra, ji že primanjkuje pitne vode. S. Saje pa spet vijuga sem in vijuga tja v dolino. Foto: S. 4