AvstrJjsko vpraš&JEtjeAvstrija ni vprašanJG v tem smislu, aii naj ol> •*toji ali pa naj prenclia. Država, za katero so se njcni sinovi iz vseh narodov borili tako junaško in tako »ijajno, je prcd vscm svctom dokazaJa svojo pravico do obstanka v krogu drugih evropskih držav. Kri jg živIJGnje, in <5e sg življcnjG daru« za državo, je s tem najboljšG, najogitnejše in najizdatnGjŠG izpričano pravo do obstanka in naprodka te drŽavG. Kri pa }e sto- in tiso6krat vg6 vrcdna kot vsa poplava črnila , ia ae razlije in razmažG po papirju v sovražnih dr žavah in zlasti na ItalijanskGm. Avstrija kot država za na-s ni nobono vprašanje. PaS pa jG vpraŠanjG, kako naj bo ta država na Jtnotraj urGjena. To razumovamo mi in to se tudi razameva v nepristranskih deželah in tudi pri količkaj poštenih sovražnikih pod avstrijsldm vprašanjem. To yprašan}e jg vslcd položaja državG ob tako važni promctni točki, kakor jg Donava in njeini raznoimeni pritoki. in zlasti ob jadranskem morju in vsled mnogoStGviinih narodnosti, ki prebivajo na ozGmiPju 4e 3ržave, med prvimi GvropsMmi vprašanji. iRGšiti •e toroj to vpraŠanjG mora, to zahtova dobrobit in mirni razvoj ne samo našo državo, marveft vse Ev rope. Kakšno staligSo zavzemajo avstrijski Slovani tiapram rešitvi toga vpraSanja, je znano. Slovanska zahtova je ta: Avstrija sg naj na podlagi pra^icG o samoodločbi posamGznih narodov preustroji v zvezno 4ržavo, obstojeSo iz svobodnih in nGodvisnib narodiiih držav. Ozemljc, na katcrGm prebivajo Slovenci, Hrvali in Srbi, naj tvori jugoslovansko državo v ofcvirju skunne avstrijsko držam To slovansko stališčG so sprGjeli nemški socialni demokratjG na svojem zborovanju v Z6llu*na Solnograškem dne 18. avgusta. Tamkaj *šo bili zbrani odposlanoi nGmške socialnG demokracijG iz Staierske, Korošk©, Tirolske, Solnograške in Gornje-AvstrijskG. BrG7. oridržka so se socialno-demokraški zastopniti izjavili, nfij sg Avstrija preustroji v zvezo svobodnii, samoupravnih, narodnih držav. Za nflmskonaoionalna nSosa je besedia o Avst xiji kot zvezni državi doi^o &asa biia gnusoba m o t.iudnost. Ob začctku v^jne je nGmšKonaCional-?a (JrubaJ zadivjala zoper S'lo'aue. Kmsii aato so nGinški n?CaOnalci predložili svo-e zahtevo, uaj .-e v Avstriji. upeljG nGmŠki državni jGzik in naj se sploh vse javjqo živllenje ponGmCi. Komaj nokaj tednov je prGtcklo iqS, tega, da sg jg na nemških Volkstagib tulila v svot vsenein5!ca zahteva. .Ali uemSka /1\>i»>:.js, ali pasploh nobeno AvstrijG!" V zadnjGro času ua so se zlasti pod vtisom vo]oih dogodkov na zapadni fronti tudi nGmškonaoionalna ušesa zacela navajati na tG, j rcj jim tako zoperne glasove. Stara graška nemškonaoionalna za.gri zenka ^TagGspost" pišG (27. avgusta): ,.Misel zvGznG države, ločonG po narodnostih, se je siloma potisniia v ospredjG. Prevara ^e, če bi so to hotelo ^--rezreti . Zborovailje nGmških socialnih demokratov v ZgIIu, ki sm zapustili brnski avtonomijski prograjm ter so z razvitimi zastavaini prostopili v taix)r zvezno države, je očividGn dokaz za to. Da se je to mog-lo zgo diti koraaj en mosec i otem, ko Jg dr. pl. Seidler napovGdal nemški vladni nafein, je dokaz za to, da ae je v krogih, kjor pa<la]o odločitve, izvrSila ppremem-ba naziranj." . Ali pa sg je žg tudi pri nomgkih nacionalcih iz-^rgila ona rotrebna in tGmeljita spreniGmba naziranj od vsGnGmSke zagrizenosti do pravega, vsgiti naro dom pravifincga avstrijskega mišljenja? Zalj5bciig še n6. ^Tagespost" pige: ,,Cg se hočG, se lahko govori o hrvatski državi, ki zadeva Ogrsko, s katoro tudiNemci soglašajo, nikoli pa nc o iugoslovanski d^ža^ vi. v katori bi bili tudi Slovenci in kater.a bi Trst loAila od SrGdnje EvrojiG in vseh njenili narodov.. Tukaj se tudi za on«, ki so jim clozdeva zvezna. država kot možnost, prcnGha vsaka razprava." NemSki naoionalci §e torej niso na tem staliS 6a, da bi razr>ravljali o tem, ali se naj tudi Jugoslovanom v tej državni polovici, Slovencem in Hrvato Srbom, bivajočim v Avstriji, prizna svetovno načGlo o pravici samoodločbe in lastna, samostojna, neodvisna narodna dtržavnost. Kazvoj dogodko-v hc> torej moral iti naprej in doseči tisto obliko in vijino, ki bo vaenemškle zagrizenco prisilila do tGga stališŠa. Druga^G se avstrijsko vpraSanje ne da 7-adovoljivo in blagonosno rešiti ne za Avstrijo in tudi ne za vso — EJvropo-