Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Trst, Ulica Mar tiri della Liber tži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 25-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
Posamezna it. 49 lir
N AROČNINA: četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 528
TRST, ČETRTEK 17. DECEMBRA 1964, GORICA
LET. XIII.
Po	papeieo
obtihu	oJiidiM
Papež Pavel VI. si je ob svojem obisku v Indiji, tako pišejo indijski dnevniki naravnost »osvojil« srca milijonov najbolj zapuščenih ljudi.
Že ob prihodu v Indijo je sv. oče naprosil vlado, naj spusti na prosto vse tiste skrajneže, katere je oblast zaprla, češ da bi atognili motiti slovesne dneve. Papež je dosegel, da so tudi ti prosti uživali praznik ljubezni in bratstva. Več kot vsa policija je dosegla ta prošnja papeža romarja, da je bil njegov obisk v Indiji res praznik miru.
Papež je poudarja’, da je prišel iskat med milijone hinduistov to, kar nas veže. ne pa ugotavljat, kaj nas razdvaja. Pri slovesni avdijenci je pozdravil zastopnike tujih verstev z besedami stare hindu.stične molitve: »Iz temine nas vodi k luči. iz smrti v nesmrtnost...«
Dunajski kantina' Konig je zastopa! sv. očeta na koneferenci katoliških in ne-kt*S Canskih izobražencev. V začetku seje jc kardinal prosil v papeževem imenu vse navzoče, naj odpustijo, če je kdajkoli kak misijonar v preveliki vnemi žalil drugoverce. Na seji so znanstveno razpravljali o stičnih točkah Mohamedovih, Zaratustro-vih in Gandhijev moralnih naukov s krščanskimi. Na koncu je kardinal predlagal, naj bi se podobne konference nadaljevale tudi po evharističnme kongresu, da bi se zbližali vsi ljudje dobre volje.
Hinduistične svete knjige »Vedas« imajo, kakor piše tudi vatikanski »Osscrvatorc della Domenica«, mnogo skupnega s krščanskimi resnicami bodisi kar se tiče globoke intuicije o mnogih Božjih resnicah i,n o g'obokih človečanskih duhovnih vrednotah, kakor tudi glede moralnih -načel.
Vrhovne indijske osebnosti so sprejemale papeža z najglobljim spoštovanjem. Državni predsednik Radha-krishnan, svetovnozna-ni filozof, je izročil papežu v dar zbirko dvajsetih knjig, svojih najbolj važnih del. Papež ga je odlikoval z najvišjim vatikanskim redom. Poglavar indijskih muslimanov pa je daroval papežu izredno dragocen primerek korana, mehamedanskega svetega pisma.
Najbolj sc je pa Pavel VI. priljubil širokim množicam, ko je obiskal najrevnejše mestne četrti Bombaya. Povsod je. delil ne miloščino, ampak pomoč v milijonskih I zneskih. Na njegovo pobudo se bo ustanovil mednaroden odbor za zbiranje pomoči vsem revnim ha svetu brez razlike vere ali plemena. »Pomnožimo kruhe in dokažimo revnim, da niso osamljeni!«, to je bilo geslo na papeževem tridnevnem obisku v Indiji,
Zadnji večer svojega obiska je sprejel papež v avdijenco na stotine časnikarjev.
KAJ JE VZROK DIVJAŠKIH IZBRUHOV V KONGU
Novike, ki so prihajale zadnji čas iz Konga, so pretresle kulturni svet. Nikoli ni pretrpelo v Afriki toliko misijonarjev muče-niško smrt kakor zdaj, in nikoli še ni zavzelo divjaštvo tam tako organizirane oblike. Strašne novice o ponovnem pojavu ljud.ožrstva med uporniki potrjujejo, da predstavlja »upor« v Kongu -bolj popoln povratek v barbarstvo kakor pa kakšno politično gibanje, čeprav se njegovi voditelji še kar nekam spretno poslužujejo revolucionarne frazeologije kot »osvobodilni boj«, »'judska republika«, »boj proti ostankom kolonializma« itd.
Dejstvo je, da je Kongo že nekaj let neodvisna država in da nima torej »osvobodilni boj« proti belcem nobenega pomena več, v kolikor ne gre za čisti izraz rasističnega sovraštva proti vsemu, -kar nosi belo kožo, kakor so kazali svoj čas belci v Afriki prezir do vsega, kar je nosilo črno kožo, in ga ponekod še vedno kažejo, rt. pr. v Južni Afriki. Upor v Kongu se je tudi začel mnogo prej, kol je Čombe prevzel vlado v Leopold,villu, zato ni res, da je naperjen samo proti njemu, ali da bi prenehal, če bi Čombe odstopil in prepustil vlado komu drugemu. Uporniškima vodi-te'jcma Gbenyi in Soumaliotu gre za to, d,a sama prevzameta oblast in se polastita države. Kaj bi potem postalo jz Konga, pa si ni težko predstavljati.
ČUDNA IDEOLOŠKA ZMES
Novice iz Konga so v nekem smislu protislovne, ker govore ne samo o divjaštvu, ampak tudi o ganljivih primerih vdanosti tamkajšnjih črncev do belih misijonarjev ir belih strokovnjakov, ki so delovali tam spodaj. Mnogi črnci so rajši pretrpeli mu-čeniško smrt, kakor da bi se pridružili mučiteljem. Vse kaže, da je sprožila ta val divjaštva le določena sfanatizirana plast črncev, zlasti tistih, ki so izšli iz vrst lu-mumbistične mladinske organizacije »Jeu-nesse« (ker tamkajšnja črnska plemena ne govore enotnega jezika in ker črnski jeziki tudi še niso dovolj' izobraženi, je ostala francoščina »uradni« jezik). Ta mladina pa predstavlja nekako čudno zmes ideološke maščevalnosti zaradi umora Lu-mumbe, ki je postal njen idol, črnskega
Pozval jih je, naj s svojim peresom delujejo za to, da bodo vse države omejile oboroževalne izdatke in da bodo prihranek vložile v svetovni socialni fond., ki bo pobijal tudi osebno revščino.
Pri procesiji križevega pota je desetti-soče in desettisoče katolikov in nekristjanov prosil, naj molijo k Vsemogočnemu, ki je isti za vse ljudi, plemena in vere, za mir in vsakdanji kruh.
rasnega zanosa, džungelske primitivnosti in tipičnega »topizma« sodobne mladine, čeprav ni videla morda še nobenega »juke-boxa« -in teka okrog v razcapanih cunjah namesto v kovbojkah in usnjenih jopičih. Ta mladina predstavlja udarno silo uporniških voditeljev.
KJE JE OSTALA »ENAKOST«?
Kljub vsem strahotam, ki jih počenja, pa se ni mogoče ubraniti nekega sočutja do teh primitivnih ljudi, ki predstavljajo v današnjem svetu popoln anahronizem. Nedvomno se skriva tudi za njihovim početjem, pa naj bo še tako okrutno in nesmiselno, neka človeška težnja. In ni težko uganiti, da je to predvsem obup. V teh dneh se je malo govorilo o gospodarskih in socialnih razmerah v -tistem delu Afrike, ker so zavzemale ves prostor v časnikih samo novice o okrutnostih in o premikih čet. Toda dejstvo je, da vlada v tistem delu črne celine strahotno pomanjkanje. Dokler je delovala v Kongu belgijska uprava, je vsaj v socialnem in gospodarskem pog'edu skrbela za črnce, čeprav ni veliko storila za njihovo izobrazbo. Ko pa so belgijski uradniki odšli, je nastal kaos v prometu in preskrbi, gospodarstvo je zastalo, črnsko prebivavstvo je ostalo brez sredstev, da si nabavi najpotrebnejše.
Vse to je pospešilo padec v obup in v nekdanje divjaštvo. Toda to niso več nekdanji divjaki, ki niso ničesar vedeli o zunanjem svetu. Sedanji »divjaki« vedo, da je zunaj nekje svet, kjer je vsega dovolj, kjer se ljudje vozijo v avtomobilih, nosijo lepe obleke in razpolagajo s čudovitimi modernimi stroji — svet, v katerem ni treba po njihovih predstavah nikomur trpeti lakote in pomanjkanja. In v njih se kuha bes, zakaj niso tudi sami deležni tega. Pod. neodvisnostjo so si predstavljali tudi obilje in enakopravnost v smislu, da bodo avtomatično deležni vsega, kar uživa beli svet. Saj neodvisnost jim je pomenila toliko kot »enakost« z belci, njihovimi dosedanjimi gospodarji. Toda kljub neodvisnosti. te »enakosti« ni b’’o od nikoder. In to vzbuja v njih gluhi bes na belce, čutijo se ogoljufane. »Kolonialisti« so krivi, da jim gre še vedno slabo. To pomeni po njihovih pojmih, da imajo »kolonialisti« na neki način še vedno oblast v Kongu. Treba jih je torej iztrebiti. In ker so edini vidni belci tam misijonarji, tehniki in naseljenci, je treba pač te pobiti.
Na to razpoloženje črnske mladine pa skuša komunistična Kitajska vsaditi kal svoje revolucije. Pri tem je popolnoma v njenem konceptu, da pade Kongo najprej nazaj v popolno divjaštvo, kajti tako se bo
(Nadaljevanje na 2. strani)
Tito spet generalni sekretar ZKJ
RADIO TRST A
• NEDELJA, 20. decembra, ob: 8.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 »Cecilijanka«, revija slo-venskih goriSkih pevskih zborov; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Pripovedka o burji«. Napisal Dante Can-narella, prevedla Jadviga Komac. Igra RO., vodi Stana Kopitar; 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi ledna v naši deželi; 14.30 Sedem dni v svetu; 15.0U Z nami pevci: Francoise Hardy in Giorgio Gaber;
18.00 Kino, včeraj in danes; 20.30 Iz slovenske lolklore - Lojzka Lombar: »Dopolnjen je obljube čas«; 21.00 Vabilo na ples; 22.10 Klasična simfonija
• PONEDELJEK, 21. decembra, ob: 11.45 Italijanski orkestri in pevci; 12.15 Iz slovenske folklore - Lojzka Lombar: »Dopolnjen je obljube čas«;
18.00 Znanstveni leksikon; 18.30 Naši mladi konici tisti: Klavicembalistka Laura Battilana; 19.15 Plošče za vas: 10. quiz oddaja; 20.35 Willibald Ohrislaph Gluck: »Armida«, tragična opera v petih dejanjih. V odmoru (približno oh 21.10) Opera, avtor in njegova doba, pripravil Gojmir Demšar.
*. TOREK, 22. decembra, ob: 11.45 Mali ansambli;
12.15 Pomenek s posl ušav kam i; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Sodobna italijanska glasba;
19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. Pripravila Krasulja Simoniti; 21.30 Slovenske novele 19. stoletja - Nenad:	»Na sveti večer«; 21.55 Solisti naše dežele. Pianist Roberto Repini.
• SRF/DA, 23. decembra, ob: 12.15 Brali smo za vsv«:	18 00 Saša Martelanc: »Skozi mestne luči božiču naproti«; 18.30 Slovenski skladatelji 20. stoletja: »Fran Gcrb;č«, pripravil Dragotin Cvetko; 19.15 Hi?:enn in zdravje, pripravil dr. Rafko Dolhar; 20.35 Simfonični koncert Orkes'n »Ales-sandro Senrlatti« Italuanske Radiotelevizije iz Neaplja. V odmoru (nriblv.no ob 21.00) Iz 'pesniških (»ajev: »Slovenska božična lirika«, pripravil Vinko Beličič.
• ČETRTEK, 24. decembra, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Bož:č v Trstu pred sto leti; 18 00 Novele in črtice - J os in Stritar: »Odpusti!«; 18.30 Kantate in oratoriji; 19.15 Lepo pisnnie vzori in zcledi mladega rodu. Pripravila Nada Pertot; 21.00 Niko	Kuret:	»čudo	neskončno	nocoj	se godi«;
23 30 Božične harmonije: 24.00 Prenos polnočnice iz. žunne cerkve v Bazovici.
• PETEK, 25. decembra, ob: 8.30 Slovenssi zbori;
9.00 Božični odmevi z vsega sveta; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa; 12.00 Francesco Caval-li: Matrnificat, za soliste, zbor in orkes‘er; 15.30 Niko	Kuret:	»Čudo	neskončno	nocoi	se godi«;
18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, pripovedk, legend : »Veverica na božični večer«, pripravil Jurij Slama; 18.15 Božično	skladbe v	izvedbi	organista
Tarcisia Todera. Giovanni Rntiisfa Candolti: Dva pastorala. Giovanni Fnhris: Božično vzdušje. Tar cisio Todero: Pastorale v obliki variacij. Tullio Tavagnacco: Pt;čki ob jaslicah. Enrico De Angelis-Valentini: Božični pastorale: 18.35 Otroški pevski zbor iz Skednja in od Svete Ane; 19.10 Franc Orožen: »Od Severnem rta do Amazonke«; 19.30 Praznini	motiv':	2100	»Zvonovi«.	Napisal	Charles
Dickens, p-evod in dramatizacija Desa Kraševec. Igra PO., režira Jože Peterlin.
• SOBOTA. 26. decembra, ob: 8.30 Božične pesmi v :zv(-rlhi nevskih zborov Furlaniie-Juliiske krajine- 9 00 Prr’/n’čna matineia; 10 00 Božič v družini, nnnravila Mariina Prepeluh; 11.30 »Zvezdico, toliko zvezdic...« Praviiica, napvsala Marija Peterim. T''-n RO vodi Loizka Lombar- 15.30 »Boter Andraž«. v<**;(»|oigr'» v treh dejanjih, n^nis^I Marin Hrž'č P-^eHiJ Marko Fotes. prevod Mirko Rupel Ttr-ajo č'a,n' Slovenskega gledališča v Trstu, režira Adri.jan Rustja; 17.20 II. Vatikanski koncil. Poročila 'n komentarii: 17.45 Simfonični I'""1—"* 0^>*"tra trlednliščn »Verdi«. Vodi Julius Rudel. Sodeluje pianist Jcrome Rose; 19.15 Dru-ž:nski obzornik: 10 30 Včeraj in danes, izbor božičnih motivov; 20.30 Teden v Italiji; 2045 Zbor ».Tnrobus Gallus«, vodi Ubald Vrabec: 21.00 Rado Bednarik: »V tihem objemu svete noči«, nato Na domačem plesu.
Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
V nedeljo dopoldne se je končal v Beogradu osmi kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Na njem je bil ponovno izvoljen za generalnega sekretarja ZKJ Josip Broz Tito, za sekretarje pa Aleksandar Ran-kovič, Edvard Kardelj in Veljko Vlahovič. Na kongresu je biti izvoljen tudi nov centralni 'komite, ki ima 155 članov. V njega je prišlo precej novih ljudi, nekateri znani politični delavci pa so iz njega izpadli, v skladu z »rotacijo« v pogledu političnih funkcij.
Takoj po izvolitvi je Franc Leskošek-Luka zaprosil, da bi ga oprostili članstva v centralnem komiteju, ker mu njegove o-sebne in druge zadeve ne dopuščajo, da bi se pogosto vozil na seje komiteja v Beo-
"Vroči” Kongo
V severnovzhodnem delu Konga še vedno prihaja do spopadov med vladnimi četami z be'imi najemniki na čelu in uporniki. Medtem ko je general upornikov Soumaliot pobegnil v Sudan in prireja tiskovne konference v Kartumu, se »predsednik u-< Gbenyi beg baje še ni posrečil in je še vedno v Kongu. Mesto Stan'Ieyvi!le je sicer trdo v rokah vladnih čet, pa so uporniki b'okirali dostop v mesto po reki Kongo in začeli s protinapadi v mestu Pau-lis. Uporniki imajo v rokah še 200 do 300 belih talcev in se je bati za njihova življenja. V'ada v Leopoldvillu pravi, da bo vse področje očiščeno v nekaj lednih, toda zahodni opazovavci d.vomijo, da bo to tako liitro opravljeno.
Volitev predsednika
Senatorji, poslanci in delegati 5 dežel s posebnim statutom so v Rimu zbrani na skupni seji, da izvoMjo novega predsednika republike. V sredo je bila prva seja in na dveh glasovanjih ni noben kandidat prejel 642 glasov, kot jih predvideva ustava. Za izvolitev je namreč bila potrebna dvotretjinska večina. Volitve se nadaljujejo. Medtem ko pišemo, nihče ne more vedeti, kateri kandidat ima največ možnosti, da bo izvoljen.
PRVI ITALIJANSKI UMETNI SATELIT
Z oporišča Wallops Island v Virginiji so izstrelili 15. t. m. prvi italijanski umetni satelit »San Marco<, ki se je normalno vključil v tirnico okrog Zem'je. V tirnico' ga je ponesla nosilna raketa »Scout«, satelit sam pa je delo italijanskih znanstvenikov in tehnikov. Po načrtu naj bi ostal ta satelit v tirnici tri mesece, da bo meril gostoto atmosfere in registriral še druge jo-nosferske podatke. Z Zem’jo je povezan z dolgimi radijskimi valovi.
Italija je po Združenih državah in Sovjetski zvezi prva, ki je izstrelila lasten satelit.
TEDENSKI KOLEDARČEK '
20. deccm'.:-a nede ja: Svetozar, Julij
12. decembra, ponedeljek: Tomaž, Tomislav
22. decembra, torek: Demetrij, Mitko
23. decembra, sreda: Vlasta, Viktorija
24. decembra, četrtek: Adam in Eva
25. decembra, petek: Božič, Rodan
26. decembra, sobota: Štefan, Zlatka
grad. Njegova prošnja je bila tudi izpolnjena.
Zadnja referata na kongresu sta innela Tito im Rankovič. V njih sta nakazala smernice za nadaljnje delo Zveze komunistov. Ponovna Titova izvolitev za generalnega sekretarja je bila sprejeta tako v komunistični organizaciji sami kot v jugoslovanski javnosti z zadovoljstvom, zlasti zato, ker jamči za nadaljevanje politike neodvisnosti od obeh blokov v svetu.
Pokrpana »zgodovina"
Glasilo sovjetske komunistične parcije »Pravda« je pred nekaj meseci objavilo iz vlečke iz uvoda k novi »Zgodovini Sovjetske zveze«, ki jo bo v šestih knjigah izdal Marx-Leniinov institut v letu 1967 ob 50-letniei boljševiške oktoberske revolucije. V uvodu obtožujejo Stalina, da je zatiral Leninove teorije, da je zaviral napredek Sovjetske zveze in med drugo svetovno vojno zakrivil ogromne sovjetske izgube. Uvod trdi dalje, da so hude Stalinove napake pri čistkah v tridesetih letih povzročile v prvem obdobju vojne hude poraze sovjetske vojske in spravile deželo v skrajno nevaren položaj.
Tudi osebni kult Stalina da je prizadeta! deželi težke izgube. Pod vplivom Hru-ščova pa da je ustvarila partija jamstva proti povrnitvi v osebni kult in po Stalinovi smrti v letu 1953 je dosegla Sovjetska /.veza velike znanstvene, gospodarske in kulturne napredke.
Zdaj pa bodo morali »zgodovinarji« te trditve spet »popraviti«, vsaj glede Hru-ščova.
Nov sestanek o Južnem Tirolu
Avstrijski zunanji minister Kreisky in ita'ijanski minister Sairagat sta sc v sredo spet sestala v Parizu. Nadaljevala sta tudi razgovor o Južnem Tirolu. Dokončno jih pa bosta zopet načela v januarju ob zasedanju Združenih narodov.
Sta1,išči obeh držav bosta polagoma soglašali. Ta rnise’ zveni tudi iz govora državnega podtajnika Bobleterja na zborovanju akademskega združenja v Brucku. Podmi-nister je izjavil, d,a gre za čimvečjo samoupravo v bocenski pokrajini. Podčrtal je še, da je treba odločno nastopiti proti utopičnim načrtom, nai se Južna Tirolska odcepi od Italije in priključi Avstriji. S temi besedami je jasno nastopil proti nesmiselnim terorističnim nastopom v deželi.
VZROK DIVJAŠKIH IZBRUHOV V KONGU
(Nadaljevanje s 1. stran!)
znebil tanke plasti krščanske in zahodne civilizacije, ki je pekinškim namenom z Afriko samo v napoto. Peking hoče graditi v Afriki iz popolne primitivnosti naprej, da bi lahko ob'ikoval črnsko maso popolnoma ! po svoje. Zato je popolnoma v skladu z njegovimi načrti, da se razlije najprej preko Konga val nasilja, ki naj odpluskne o-stanke zahodne civilizacije. Potem pa bodo j prišli kitajski »graditelji«, ožarjeni od mita svoje revolucije in svoje — atomske i bombe.
iflovmbko> gledali&ČG u novvin KidtiVmmi domu
Pomemben občni zbor
Slovensko gledališče je pričelo svoje gledališko udejstvovanjev novem Kulturnem domu s Kret-tovo dramo o pesniku Prešernu, »PO BREZKONČNI POTI«. Od napovedane dramske novosti je tržaško občinstvo mnogo pričakovalo. Vendar avtor ni izpolnil tistega velikega pričakovanja. Najprej ne zaradi tega, ker to ni bila popolna novost, saj se ponekod popolnoma drži že .davno objavljenega scenarija, ki je izšel v tisku, delno zaradi dolgoveznega teksta, ki bi morda res bolj odgovarjal filmu kot pa drami na odru, delno pa zaradi lendencioznosti, ki pogosto prehudo udarja iz besedila. Kreft je zgradil svoje delo na mnogih hipotezah, na mnogih nedokazanih trditvah, ki podobo našega največjega pesnika meglijo in ga skušajo prikazati s 'iprctemnimi barvami, brez vsakega poleta, brez idealizma. Ker je sam Bralko Kreft prisostvoval premieri, je gotovo tudi opazil, da je tržaško občinstvo zelo hvaležno za vsaiko plemenito prizadevanje, vendar pa je lahko tudi videl, da le ni vse dobro za našega gledavca. Tržačani imamo morda malo večje razglede, kot jih ima povprečna Ljubljana, zato nas vse, kar misli avtor ne prepriča in ne zadovolji. Želeli bi in smo pričalkovaili, da nam bo prinesel Kreft iz slovenskega kulturnega središča lepšo in prepričljivejšo podobo našega velikega pesnika in da bo tisto tendencioznost pustil rajši doma, kajti prizor kot ga
V ponedeljek, 14. t. m., je bil na stadionu 1. maja v Trstu 5. redni oiboni zbor Športnega združenja Bor. O letošnjem de-'ovanju tega zares reprezentativnega in iz-1 redno važnega slovenskega športnega združenja v Trstu je najprej poročal predsednik
nam je posredoval z Dagarinom, ko naj bi prinesel kol duhovnik zadnjo lolažbo umirajočemu pesniku, za treznega gledavca ni sprejemljiv Razen tega prav Dagarina pokaže precej drugače! največji prešernoslovec, dr. Kidrič.
Predstava, ki jo je pripravil in v vseh pod robno.,tih zrežiral Jože Babič, je velika in zelo zah-	^	v	.
tevna. Babič je svojo nalogo odlično opravil. Med g- Dušan Košuta, tajniško poročilo pa je igravci pa je najbolje rešil svojo vlogo Jožko Lu- podal dr. Odo Kalan, Sledila so poročila kež kot Prešeren in še nekaj drugih. Predstave voditeljev atletskega, namiznoteniškega in tega dela bodo do sobote.
POSOJILO JUGOSLAVIJI
Svetovna banka je dovolila Jugoslaviji posojilo v znesku nekaj nad 70 milijonov dolarjev. Sredstva so namenjena v prvi vrsti za izboljšanje prometnih sredstev, zlasti na treh glavnih železniških progah. Te se bodo elektrificirale in bodo opremljeni z modernimi signalnimi napravami.
Posojilo se obrestuje s 5i/_> odstotki. Jugoslavija ga bo morala začeti odplačevati leta 1970.
Novloo /to svatu
Odstopil je podpredsednik Euratomai prof. Enrico Medi. Svoj odstop je utemeljil s tem, da vlada v oikviru Euratoma taka situacija, da jemlje upanje na hitre in konkretne rezultate. Preveč se diskutira .in premalo dela, in predvsem vlada absolutno pomanjkanje denarnih sredstev za uresničevanje pobud.
 •--
V Milanu je sprožil banditizem ipravo ofenzivo. V nekaj dneh so oropali banditi v Milanu in okolici več bank in se v ulici Solari tudi obstreljevali s policijo, ki pa ni nastopila dovolj odločno, tako da se jim je posrečilo uiti. Oropali so že nad 80 milijonov. Ubili so tudi nekega zlatarja, a krivce se je žo posrečilo prijeti. Oblasti so poostrile varnostne ukrepe in zlasti banke modernizirajo svoje alarmne naprave.
 •--
Kongoški predsednik Čombc je prispel v torek v Bonn, kjer ‘ga je sprejel predsednik republike Luebke. Imel bo razgovore tudi z drugimi nemškimi osebnostmi, pa tudi predavanje za člane Kluba porurskih industrijtcev v Dusseldorfu. Rad bi dobil od Nemčije gospodarsko pomoč za Kongo.
 #--
Državni tožilec v Agrigentu je ugotovil
Slov. gledališče v torek ni priredilo svoje predstave v znak protesta, ker ni dobilo od kvesture dovoljenje, da sme pobirati vstopnino, temveč bi morala vsaka predstava biti brezplačna. Vprašanje pa je sedaj urejeno, tako da sme Slov. gledališče nemoteno prirejati svoje predstave.
S. N.
Koliko nas je?
Na podlagi naj novejših statistik OZD znaša število vseh prebivalcev na svetu že
3,3	milijarde. Vsako leto se število človeštva poveča za približno 65 milijonov. Leta 1980 bo torej živelo na svet i 4,3 milijarde ljudi. Od svetovnega prebivalstva odpade 56 odstotkov na Azijo, 16 odstotkov na južno Ameriko in Afriko, 28 odstotkov pa na Evropo, Severno Ameriko, Sovjetsko zvezo in Oceanijo.
Kar zadeva države, ima največ prebivalcev Kitajska, in sicer 690 milijonov; leta 1980 jih bo pa imela že skoraj eno milijardo. Druga za Kitajsko je Indija s 468 milijoni ljudi. Nato pridejo Sovjetska zveza z 229 milijoni, Združene države s 193 milijoni, Indonezija s 102 milijonoma in Pakistan s 101 milijonom ljudi. Druge države imajo po manj kot sto milijonov pre bivalstva.
I odbojkarskega odseka, ki so jih podali Križman, Patrizio in prof. Pavletič.
Iz vseh poročil izhaja, da bi združenje lahko še bolj razširilo svojo dejavnost, če bi ga slovenska javnost na Tržaškem finančno bolj podpirala. V tej zvezi je bila zlasti zanimiva intervencija prof. Bojana Pavletiča, ki je med drugim poudaril, da se voditelji slovenskih organizacij prav ma'o zanimajo za športno delo, kar ima porazne posledice za celotno slovensko manjšino.	\
Občnega zbora sta se kot gosta udeležila tudi deželni svetovalec Slov. skupnosti dr. škerk in pokrajinski 'svetovalec Slov1, skupnosti Drago eLgiša. Prvi je v imenu osrednje slovenske politične organizacije v Trstu toplo pozdravil delovanje športnega /.druženja in poudaril, kako bi moralo to združenje uživati mnogo večjo gmotno pod-pro slovenske javnosti. Obljubil je tudi, da se bo Slov. skupnost zavzela, da bi »Bor« prejemal pomoč tudi iz javnih skladov. Občni zbor so pozdravili še inženir Pečenko v imenu SKGZ, predstavnik športnih združenj iz Slovenije, predsednik »Primorja« s Proseka, zastopnik »Krasa« iz Zgonika ter nekateri predstavniki prosvetnih društev.
Na koncu je občni zbor izvolil nov odbor, kateremu bo ponovno predsedoval Dušan Košuta.
PREMAKNITEV MAGNETSKEGA TEČAJA
Magnetski severni tečaj se je v zadnjih dveh letih premaknil za nadaljnjih 32 ki- [	PREDAVANJA V GORICI
lometrov proti severu in za 6 kilometrov | Klub S. Gregorčič v Gorici prireja že proti vzhodu. Sedaj leži južno od otoka nekaj časa sem zanimiva kulturna preda-Bathurst, okrog 2.900 kilometrov severno | vanja ob sredah zvečer. Prejšnjo sredo je
od Winnipega v Kanadi. Po ugotovitvah kanadskih znanstvenikov je točen položaj magnetskega severnega tečaja sedaj 75,5 stopinj severne širine in 100,5 stopinj za-j hodne dolžine.
kazal kratkometražne barvne filme Aljoša Žerjal iz Trsta.
Včeraj zvečer pa je podajal prof. Rado Bednarik v besedi in podobi fevdalno dobo in gradove goriških Brd.
Kako je nastala moda nogavic
Po navadi prednjačijo v modi bolj ženske kot moški. Pri nogavicah so pa izjeme. Stari Egipčani, Grki in Rmljani so sicer nosili obutev, nekake sandale, nogavic pa ne. Šele v sedmem sto'etju so si začeli moški ovijati noge in meča v platno ali usnje. Tiste prvotne nogavice so imele podobo ovijalk ali gamaš. Nosili so jih pripete na pas ali pa kar prišite na spodnji hlačni rob.
Hlače - nogavice so prišle pi moških v modo zlasti v dobi renesanse, ko so oblačili nabrane hlače do kolen ali samo do po-
v dolgi preiskavi, da je ubila policijskega , lovice stegen in so spodnji del noge zava-komisarja P. S. Tandoya tamkajšnja mafi- ■
rovali s tesno se prilegajočimi nogavicami, ja. Ta umor, ki se je dogodil že pred leti, 1 ki pa so bile pravzaprav le hlače, žen-je vzibudil veliko pozornost v javnosti, ker j skam pa tudi v tistih časih ni bilo treba so prvotno dolžili Tandoyevo ženo, Dalma- nogavic, ker so imele dolga krila do tal. tinko po rodu, da je najela morilce, da bi šele okrog leta 1527 so na Škotskem začeli se znebila moža. Morala je veliko pretrpeti, plesti nogavice iz vo'ne; tako priča neko preden se je izkazala njena nedolžnost in ustanovno pismo cehovske družbe. Volnena nedolžnost njenega dozdevnega ljubimca, I pletene nogavice so segale še preko kolen, nekega zdravnika.	| Tak.-at so pletli nogavice tudi moški in je
veljalo to opravilo za zelo imenitno. Volnene nogavice so nosile tudi dvorne dame. Ko je dobila angleška kraljica Elizabeta leta 1561 v d.ar iz Italije par nogaavic iz črne svile, je bila nadvse srečna. Hranila jih je v kraljevi zakladnici kot dragulje. Prišlo je celo v navado, da so si kralji med seboj izmenjavali svilene nogavice kot najimenitnejše darove. Nogavice iz bele ali črne svile so veljale za višek elegance. Le kardinali so nosili rdeče ali vijoličaste.
Proti koncu 16. stoletja je izumil Anglež Lees pletilni stroj za nogavice. Svilene nogavice so šle za nekaj časa v pozabo. V navado so prišle pletene iz različnih niti, z gubami, okraski in cvetlicami. Dame so se začele razkazovati s podvezami, ki so v 18. stoletju pomenile višek razkošja. Spenjale so si jih z zlatimi in srebrnimi zaponkami. Začeli so jih posnemati tudi kavalirji. To so bili tudi časi, ko so na angleškem d.voru vpeljali najvišje odlikovanje — »red hlačne odveze«.
TtinhIsvijii
Slovencem devinsko-nabrežinske občine!
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
V nedeljo 20. t. m., bo ob 16. uri v cer-_ kvi sv. Antona Novega koncert božičnih ! pesmi v izvedbi Zveze slovenskih cerkvenih pevskih zborov.
Svet Slovenske skupnosti smatra za svojo dolžnost, da ponovno poudari načela, ki ga vodijo v prizadevanjih za sestavo novega občinskega odbora v Devinu-Nabrežini. Na zadnjih občinskih volitvah je bilo v Devinu-Nabrežini izvoljenih osem slovenskih in 12 italijanskih svetovalcev. Na Enotni občinski listi je bilo izvoljenih pet, na listi Slovenske skupnosti pa trije slovenski svetovalci. Manjkalo je samo nekaj glasov, pa bi Slovenska skupnost dobila še svojega četrtega svetovalca. Na listi italijanske socialistične stranke sta bila izvoljena dva Italijana, in to večinoma s slovenskimi glasovi. Zato menimo, da izidi zadnjih volitev niso resnični odraz številčnega razmerja narodnostnih skupin na področju devinsko - nabrežinske občine. To smo dolžni poudariti, ker bo to dejstvo --ne po naši krivdi — nedvomno vplivalo na bodočo sestavo občinskega odbora.
Kako bo sestavljen novi občinski odbor?
O tem zelo važnem in kočljivem vprašanju razpravljajo zdaj predstavniki vseh političnih skupin, ki imajo svoje zastopnike v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu. Tudi krajevni in osrednji predstavniki ter aktivisti Slovenske skupnosti se globoko zavedajo resnosti položaja in velike odgovornosti, ki je združena z reševanjem tega vprašanja. Zato so na svojem zadnjem zborovanju v Trstu sklenili, da bodo zadevo najprej proučili krajevni, nato osrednji zastopniki Slovenske skupnosti, zatem bodo vprašanje prediskutirali neposredno z volivci in šele nato bo sprejeta dokončna rešitev. Zato so vsa podtikanja raznih listov, letakov in lepakov zlonamerna, provokatorska in neodgovorna.
Stališče slovenske skupnosti do sestave občinskega odbora v Devinu-Nabrežini, kakor tudi do sestave vseh ostalih uprav, je jasno in nedvoumno. Slovenska skupnost se bo pri sestavljanju občinskega odbora v Devinu-Nabrežini ravnala po načelih, ki so v polnem skladu z njeno dosedanjo miselnostjo in dejavnostjo.
Slovenska skupnost bo pri sestavi odbora sodelovala s tistimi političnimi skupinami:
1. ki javno in jasno pristajajo na njen narodnoobrambni program, ter
2. ki bodo nudile dejansko možnost in trdno poroštvo, da omenjeni program tudi izvedejo.
Svet Slovenske skupnosti ter njeni pokrajinski in občinski zastopniki so se predstavili slovenskim volivcem in volivkam z enotnim narodnoobrambnim programom ter se obvezali, da se bodo zavzemali:
za pravico do upoarbe slovenščine in za sorazmerno	namestitev	Slovencev	v vseh
javnih upravah;
za primerno zastopstvo Slovencev v vseh j javnopravnih organih in Komisijah;
za zaščito slovenskega ozemlja pred u-metnim spreminjanjem njegove etnične sestave ;
za uradno	priznanje	slovenskih	nazivov
krajev ter za	namestitev	dvojezičnih napisov
v krajih, kjer prebivajo Slovenci;
da bodo	slovenske	kulturne, vzgojne,
športne in dobrodelne ustanove ter organizacije dobivale javne prispevke, kot je predvideno za italijanske ustanove ter organizacije;
da bodo podpirali pirzadevanje za sestavo in odobritev državnega zakona o zaščiti slovenske skupnosti v Italiji.
Svet Slovenske skupnosti ugotavlja, da volilni program za občinske in pokrajinske volitve Enotne občinske liste, Italijanske komunistične partije in Italijanske socialistične stranke nimajo navedenih zahtev slovenskega narodnoobrambnega programa ter ji'h zato vpraša: 1. ali so pripravljene sprejeti naš narodnoobrambni program in
2.	ali imajo možnost, da ga dejansko uresničijo in zajamčijo Slovencem njegovo izvedbo.
Trst, 15. 12. 1964
Svet Slovenske skupnosti
Nova občinska uprava na Repentabru
V soboto, 12. t. ni., se je zbral na izredni seji novi repentaborski občinski svet, da iz svoje srede izvoli novega župana in novi upravni odbor. Potem ko je svet potrdil izvolitev vseh 15 svetovalcev, se je Karlo Guštin v imenu svetovalcev, izvoljenih na listi Slovenske skupnosti, najprej zahvalil slovenskim volivcem repentaborske občine, ki so zaupali svoj glas kandidatom Slov. skupnosti. Svetovalec je poudaril tiste točke volilnega programa, ki so narodnoobrambnega značaja, in nato raizvil upravni program liset in nove občinske uprave.
Za novega župana je bil izvoljen g. Mihael Guštin, ki je prejel 13 glasov, kar pomeni, da je zanj glasoval tudi eden izmed treh svetovalcev opozicije. Za odbornika sta bila izvoljena Alojz Milič in Jože Do-Ijatk, za namestnika pa Ludvik Guštin in Karlo Škabar.	,
Pred zaključkom seje 'se je novoizvoljeni župan v zares lepem in prisrčnem govoru
zahvalil svetovalcem za zaupanje, ki so mu ga izkaz'i, in izrazil prepričanje, da mu bodo vedno krepko pomagali pri izvrševanju njegove odgovorne naloge. Gospod Guštin je poudaril, da bo nova uprava nepristransko delala za dobrobit vseh občanov im vseh naselij1. Spomnil se je tudi vseh dosedanjih upraviteljev in se jim zahvalil za vse, kar so koristnega naredili v prid repentaborske dbčine. Delovanje nove uprave — je dej a’, novi župan — bo temeljilo na programu liste Slov. skupnosti, ki ga je na tej seji orisal svetovalec Karlo Guštin, vendar bomo vselej upoštevali tudi vse pametne predloge opozicije. Vsi svetovavci so županova izvajanja sprejeli z burnim ploskanjem.
Novemu županu in novemu upravnemu odboru k izvolitvi iskreno čestita tudi naš list in jima želi mnogo uspehov pri njegovem delu.
Mali oglasi
Slovenski fant, izseljenec v zahodni Evropi, z clobrim zaslužkom, pošten in postaven, si želi dopisovati zaradi ženitve s poštenim dekletom čedne postave s Tržaškega ali Goriškega, pa tudi l one strani meje. Ponudbe s sliko (ki se vrne) ta upravo lista pod »Pošten fant«.
Želim spoznati čedno in pošteno žensko do 40 'et starosti. Seni izseljenec, z nekaj premoženja. Ponudbe s sliko poslati na upravo lista pod »Poroka«.
J /j
št. Lenart:
PRAVILNA OBSODBA
Na široko je že znano, da se dogajajo po naših cestah številne nesreče. Krivde pa ne smemo valiti samo na ovinke in slaba cestišča, ampak tudi na cestne dirkače in zločinske nuprevidneže, katerim še niso dovolj stopili na prste.
Prvi dober vzgled, v tem pravcu so dali prejšnji teden orožniki iz št. Lenarta, ki so aretirali in zaprli osemnajstletnega Li-vija Predana z Raven. Z motorjem je dirkal po cesti in je nevarno povozil nekega šestnajstletnega fanta. Namesto da bi hudo ponesrečenemu nudil prvo pomoč, jo je v diru odkuril. Zdaj bo pa plačal za svojo neprevidnost in brezčutnost.
Tipana:
SILOVIT POŽAR
Prejšnji teden je žare! naš očak Matajur več dni v 'silovitem ognju. Požar je izbruhnil na gozdnem pobočju nekje blizu Brda. Bržkone je kak neprevidnež odvrgel tleč ogorek v suho listje. Veter je plamene potiskal več kilometrov daleč proti Mata-jurjevemu vrhu in po drugi strani proti Ti-pani in Viskorši. V petek so plameni liza-'i pobočja v smeri proti Karnahti in Brezjani. V nevarnosti so bile tudi te vasi. Rdeči zublji so se videli celo iz Vidma. V območje požara so prihiteli gozdni pazniki, gasilci iz Vidma in oddelek alpinov iz Cente. Pri gašenju so pridno pomagali tudi domačini.
Požar je prizadejal precej škode, ker so zgoreli vsi nasadi mladih smrek. Oblast preiskuje, kako je nas ta' požar, toda težko bodo našli krivca. Ljudje so pa še zadovoljni, da ni zgorelo kaj hiš.
Mažarole:
ŠE O ZLOČINU
Za svete Tri kralje bodo minila štiri leta, odkar je šel glas o Mažarolah po vsem svetu. Bil pa je slab glas, ker je postalo znano ime te vasi zaradi krutega zločina, ki se le redko kje pripeti.
Domačina Lino Cencig in Peter Macorig sta zlorabila Pierino Cassina in jo nato pripela z žico na staro češpljo, v obliki 'križanja Vsa bližnja in daljna okolica se je zgrozila spričo tistega dogodka, čeprav Macorig še vedno zatrjuje, da je nedolžen.
Nekateri dnevniki so zadevo izrabili, češ tam gori žive Slovenci; glejte, kaj se tam godi. Eden izmed, tistih dnevnikov pa je prav te dni pisal, kako so Mazarolci »pa-
17. decembra 1964
;	»	v'	(■!’
NOVI LIST
Stran '
Doberdob:
JEDRSKO SREDIŠČE
Doberdob je kar hipoma postal središče ; zanimanja ne samo domače, ampak kar mednarodne javnosti. Že nekaj mesecev so geologi vrtali in nekaj merili po naši planoti. Ljudje so ugibali; da gre morda za petrolej. Nafta, pa na Krasu?
Zdaj se je pa zadeva pojasnila, ki bo lahko v blagor ali tudi v zlo naši domači : k raški planoti. Nekje v okolici Doberdoba ] namerava postaviti Evropski odbor za je- j drsko raziskovanje velikansko postojanko | in središče za proizvodnjo jedrske energije j v gospodarske namene.
Govori se o najmodernejšem stroju, imenovanem protosinkrotron, ki bo imel premer kar dva kilometra in pol1. V njem bo
I
f/©
HnnalfrUa ti&lina
triotioni« in so po večini volili demokristjane. Pa pustimo za zdaj ta protislovja ob strani in povrnimo se Ik zadevi!.
Takrat je sodišče obsodilo oba osumljenca na visoko zaporno kazen, in sicer Cen-ciga na dosmrtno ječo, Macoriga pa na 23 let. Oba sta vlož" preko zagovornikov priziv na višje sodišče, češ da je bila njuna žrtev že mrtva, ko sta jo privezala na, drevo. V četrtek pa je tržaško prizivno porotno sodišče krivdo obeh potrdilo. Zaradi nekaterih olajševalnih okoliščin pa je kazen znižalo. Prvemu na 26 let, drugemu pa na 21 let ječe. Zagovorniki so pa zopet vložili priziv na kasači j sko sodišče.
V vasi se slišijo različni komentarji, zlasti ker gre tudi za ugled vsega okraja.
Brdo:
NOVI OBČINSKI MOŽJE
Prejšnjo soboto se je zbral v prvi seji novi občinski svet. Sestavlja ga 12 demokristjanov in trije socialni demokrati. Sejo je odprl dosedanji župan Primo Marchiol, nakar je odstopil predsedovanje najstarejšemu svetovavcu Sergiju Sinicco.
Že v začetku seje je ugovarjal bivši žu- j pan proti izvolitvi petih d cmok ris tj anskih svetovalcev, češ da so nepravilno izvoljeni,1 ker niso trije zakonito dokazali, da znajo pisati in citati. Druga dva pa, ker sta člana 1 občinskih ustanov. Večina je po daljši duhati zavrnila predlog manjšine. Na koncu pa je bil z veliko večino g'asov izvoljen za novega župana zemljemerec Sergio Sinicco.
NOV ODDAJNIK RADIA »TRST A«
PRI ČEDADU
Poslušavce slovenskih radijskih oddaj iz doline Nadiže, njenih pritokov in sosednih področij opozarjamo, da je 5. decembra t. 1. začel delovati nov, nji namenjen ultra-kratkovalovni oddajnik na Prešenjskem hribu (M. Purgessimo) pri Čedadu, ki pre- ^ naša sporede slovenske radijske postaje J »Trst A<.
Vsi prebivalci omenjenih področij, ki j imajo aparate usposobljene za sprejema- j nje s frekvenčno modulacijo, bodo odslej lahko odlično slišali tržaško slovensko radijsko postajo. Novi oddajnik prenaša sporede na frekvenci 96,1 Megahertza in aparat je treba naravnati na to številko odgo-varjajoče skale.	l
Novi oddajnik predstavlja važen korak v izpopolnitvi radijske mreže oddaj namenjenih slovenski manjšini v Italiji.
delovalo toliko magnetnih naprav, ki bodo že same imele 30 tisoč ton teže. Stroj bo potreboval to'iko električne energije, da bi zadostovala za dve veliki industrijski mesti. Vse te naprave pa bodo zgrajene pod. zemljo, kjer se nahaja gotovo dosti votlin, katere bo treba samo med seboj povezati. Potrebni čas za zgradnjo je preračunan na 8 let, stroški pa na — 250 milijard. Seve da, teh ne bo plačala samo Italija, ampak vse države članice evropske jedrske -skupnosti. Doberdobsko jedrsko središče bo potrebovalo, ko bo v polnem obratu, najmanj 5000 inženirjev in strokovnih delavcev. Sedaj osamljena kraška vas bi torej postala čez nekaj let kar jedrsko velemesto.
Tako hitro pa najbrž ne bo š’o, ker sc potegujejo za to atomsko središče tud. Francozi, ki ponujajo prostor nekje blizu Marseja, in tudi Anglija, ki ga hoče imeti blizu Londona. Že spričo obsežnega načrta nastajajo različna vprašanja, ki se tičejo tudi nas.
Z OBČINSKE SEJE
V petek se je sestal občinski odbor, ki je razpravljal o mestnih gradnjah. Pregledal je sprem,injevalni načrt za stolpnik na oglu ulice Roma, nasproti županske palače in predloge za nove stavbe v ulici Faiti. Ta skupina stavb bo stala več kot eno milijardo lir.
Odbor je nadalje sklenil, da bodo uredili pločnike ob cesti, ki pelje proti župni cerkvi v Podgor.i za 850 tisoč lir. Izboljšali bodo tudi razsvetljavo nekaterih drugih, mestnih u'ic in uredili ograjo v spodnjem Ljudskem vrtu. Župan je govoril tudi o načrtu za jezikovne tečaje s sodelovanjem šolskega patronata. Tri tečaji so namenjeni za učence mestnih osnovnih šol. Upamo, da bo dana šolarjem tudi možnost za učenje slovenskega jezika.
Na prihodnji seji občinskega sveta pa bo prišel v razpravo sloviti člen 167 o zasegi kmečkih zemljišč za nove stavbe. Ljudstvo pričakuje, da se bodo vsi slovenski svetovalci odločno uprli tej nameri.
SOLKANSKO POLJE
V severni mestni četrti ali na Solkanskem po'ju žive Slovenci še najbolj strnjeno na goriškem mestnem ozemlju. Okraj je tudi že dobil svojo župnijo, ki se pa šele ustanavlja. Farna cerkev Marije Kraljice je sedaj vedno kapela v središču za obrtno vzgojo. Drugo kapelo, seveda še bolj zasilno, imamo pa v starih »casermettah«. Govori se tudi o zidavi nove cerkve, ki naj bi stala nekoliko bolj proti mestu, in sicer v parku nekdanje Coroninijeve palače. Zadnja beseda v tem pogledu pa še ni padla. Nekateri verniki bi jo radi imeli še višje gori, kje blizu ulice Etna. Eno bi pa slovenski farani le žele'i, da bi namreč v svoji novi cerkvi slišali božjo besedo tudi v svojem jeziku, ne pa da bi jih pošiljal; kam daleč v mesto. Sedanji dušni pastir in določeni župnik je dober in delaven gospod,. Ob nedeljah ima kar tri maše; pri hišnih obiskih se trudi tudi z našim jezikom. Vse to pa še ni dovolj. Pripravlja tudi nove zvonove, ki bodo zapeli morda že za Novo leto, čeprav še iz sedanjih skromnih lin.
V BOŽIČNEM RAZPOLOŽENJU
Goriško mesto se nahaja že v polnem teku za priprave božičevanja. Občinski delavci že razpenjajo preko glavnih ulic vrvi I z raznobarvnimi žarnicami. Na gradu že stoji mogočno ogrodje, ki bo nosilo božični simbol repatice ali drevesca v električnih lučkah.
Poštna uprava je tudi mislila na veliko število božičnih in novoletnih voščil po razglednicah. Zato je namestila v treh krajih v sredini mesta posebne nabiralnike, namenjene samo za božične razglednice.
Na Travniku so pa že postavili na prodaj cele kupe in gozdove božičnih drevesc. P c večini so jih pripe'jali iz Kanalske doline in iz Jugoslavije. Cene bodo menda nekoliko nižje kot lansko leto.
SLOVENSKA ŽUPNIJA V GORICI
Od skupine slovenskih vernikov v Gorici smo prejeli sledeči dopis, katerega objavljamo zato, ker je ustanovitev slovenske župnije v Gorici javna verska zadeva in ker je treba pri tako važni zadevi slišati obe plati zvona.
»Prejeli smo okrožnico in vprašalno polo glede ustanovitve slovenske župnije v Gorici. Oddati jo je treba do 15. decembra (rok je podaljšan do 1. januarja. Op. uredništva). Okrožnica pravi, da bi bila nova župnija personalna, to pomeni, da bi vključevala ljudi, ki žive na ozemlju go riškega mesta in ki pripadajo slovenski narodnosti. Pobudniki nove fare navajajo več raz<-logov za ustanovitev. Med temi je tudi ta, da zahtevajo verske in narodne koristi povezavo goriških Slovencev v župnijsko občestvo z lastnim središčem in lastnim dušnim pastirjem. Središče naj bi bilo v cerkvi sv. Ivana.
Nam se pa zdijo uvaževanja vredni tudi nasprotni pomisleki. Predvsem je načelo c. personalni župniji važno in potrebno1 na izseljeniških tleh, kjer žive rojaki raztreseni v tujem velemestu in potrebujejo versko in narodno središče. Mi pa živimo že stoletja na svojem etničnem ozemlju in odklanjamo nače'o segregacije, v tem primeru versko-organizacijske. V srednjem veku so se morali Židje prisilno umikati v »ghetto«. Zdaj naj bi pa se goriški slovenski verniki prostovoljno umaknili v cerkvico, ki, glej slučaj, stoji v začetku nekdanjega »geta«.
če bi se morali Slovenci v Gorici uradno ali prostovoljno umakniti samo v eno cerkev, bi same po sebi odpadle vse pridige in pobožnosti v materinščini na Travniku v stolnici in na Placuti, kjer so že stoletji v navadi. Poleg teh načelnih razlogov, vidimo tudi praktične težave za novo slovensko, čeprav samo personalno župnijo Kje je dovo'j velika cerkev? Kje župnijško poslopje in vse ostalo potrebno? Težko bodo tudi prihajali slovenski verniki, zlasti otroci, iz južnih mestnih delov k sv. Ivanu.
Raje bomo zahteva'!, naj se v vseh mestnih farah, kjer je le kaj Slovencev, sliši božja beseda tudi v njih jeziku. Cerkveni oblast gotovo razume, da se bogoslužje m opravlja na pod'agi števila, marveč po Kristusovem nauku, da je treba iskati tud'1 eno samo ovco.
Skupina goriških slovenskih verTkov
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
V
Švedski odgovor Sartru
Kulturne novice
Švedski tisk še vedno razpravlja o Nobelovi nagradi za literaturo za leto 1964, ki jo je nagrajenec JeanjPaul Sartre odklonil. Na članek, v katerem je Sartre nedavno pisal o razlogih svojega koraka v francoskem obzorniku «Le Nouvel Observateur». je sedaj ostro odgovoril veliki švedski dnevnik «Svenska Dagblad'et». Ta list označuje Sartrovo trdi. tev, da je Nobelova nagrada politično pobarvana, za »naivno« in piše v svojem komentarju, ki ga ie podpisalo uredništvo:
»Če pravi gospod Sartre, da bi lahko sprejel nagrado kot član kake stranke, na primer komunistične stranke, ker bi bila vsa nagrada v tem primeru podeljena tako rekoč njegovi stranki, se s tem odpirajo zanimive perspektive. Švedska Akademija bi si torej morala v bodoče, če bi vzela te Sartrove besede resno, najprej nabaviti zanesljive podatke o fcm, kateri stranki pripada predlagani kandidat. Zanimivo je tudi, da Sartre piše, da spričo reklame, ki mu jo je napravilo to, da nagrade ni sprejel, ne bo utrpeli škode, ker se bodo njegova dela še bolje prodajala. To je nedvomno zelo čudna
RAZSTAVA DRUŠTVA SLOVENSKIH UMETNIKOV
V Moderni galeriji v Ljubljani- so odprli raz stavo del članov Društva likovnih umetnikov Slovenije. Na	razstavi je	zastopanih 125 slovenskih
umetnikov	s približno	300 deli.	Po osamile	nem
premoru je Društvo slovenskih upodabljajočih u-metnikov lani spet pripravilo kolektivno razstavo svojih članov, zdaj pa je — kot poročajo — trdno odločeno, da ponovi tako razstavo vsako leto. In vsako leto	nameravajo	odpreti	razstavo 27.	no-
vembra za praznik republike. Razstava je urejena tako, da so dela slogovno sorodnih umetnikov razstavljena skupaj.
Ob tej veliki razstavi so spet ugotovili, da Ljubljana zelo potrebuje nov velik razstavni prostor, saj so morali to	razstavo	razdeliti na	dva
dela: slikarstvo je namreč v glavnem zastopano v spodnjih prostorih Moderne galerije, plastike, grafike, risbe in akvareli pa so razstavljeni v Mestni galeriji. Razstava bo odprta do 21. decembra.
Uspeh filma ”Ne joči, Peter’
Novi slovenski film »Ne joči, Peter«, je imel v Ljubljani izreden uspeh pri publiki. Ta film je po številu obiskovavcev ne le prekosil oba filma o Kekcu, ampak se je z več kot 82 tisoč gle-davci, kolikor si jih je ogledalo ta film v enem mesecu v kinu »Union«, uvrstil kar na tretje mesto med najbolj obiskanimi slovenskimi filmi po vojni ter je izpodrinil s tretjega mesta drugi del »Vesna«, film »Ne čakaj na maj«.
Najbolj obiskani slovenski film po vojni v Ljubljani je »Talko še naprej« »Vesna« z 98.000 gledavci, drugi je film »Na svoji zemlji« z 91.000 gledavci, tretji zdaj »Ne joči, Peter« in četrti je trenutno »Ne čakaj na maj« z 81.000 gledavci. Prvi film o Kekcu pa si je v Ljubljani ogledalo 60.000 gledavcev in drugega 72.000.
Film »Ne joči, Peter« je vedra zgodba o dveh partizanih, ki morata med volno spraviti dva otroka nekam na varno, pri čemer doživljajo vsi štirje vsakovrstne napete dogodivščine. Film spominja nekoliko na Ingrid Bergman z njenimi kitajskimi sirotami med vojno na Kitajskem.
tfoldatijev 'icmum
Mario Soldati, znan tudi kot režiser, je objavil svoj drugi pravi roman po »Pismih iz Capri ja«. Ta njegov novi roman ima naslov »Le due citta« (Dve mesti) in je dzštil pri založbi Garzanti. Zgodba se dogaja v daljšem razponu časa, od osvojitve Libije do časa po drugi svetovni vojni. Mario Soldati ie hotel v romanu pokazati življenje človeka,- ki mu je dal ime Ernilio Viotti, od njegove otroške do zrele dobe in to v prečo j širokem zgodovinskem okviru, vzporedno z velikim političnim, socialnim in moralnim dogajanjem. V bistvu je hotel podati — kot meni neki kritik — diagnozo moralnosti nekega člo-vega in neke družbe. V nekem smislu je roman samo-kritika intelektualca iz tistega razdobja časa.
Soldati je ostal v tem svojem romanu zvest smeri naturalističnega romana, ki pa je precej prepreden z miselnimi, razglabljajočimi vložki.
in nenavadna oblika nezasluženega povečanja vrednosti. Sartre tudi pravi, da bi prav rad sprejel nagrado, ce bi mu jo poklonila vlada ljudska fronte. Kaj pa meni pravzaprav gospod Sartre kot prijatelj ljudske fronte o obliki dohodka biez dola, ki bo — kot sam prerokuje — posledica tega, da ne b:? več delal? V eni točki svoje zmedene izjave pa ima Sartre prav: vse to je absurdno!«
Ahmatova v Taormini
Letošnjo nagrado »Etna-Taormina« sla dobila znana ruska pesnica Ana Ahmatova in Italijan Mario Luzi. Razsodišče je podelilo nagrado Ahma tovi soglasno kot znak priznanja za njeno 50-letno pesniško ustvarjanje in še posebej za italijansko objavo njenih Zbranih pesmi. Mario Luzi pa je dobil nagrado za svojo zbirko »Nel magma«.
Oba sta dobila po en milijon lir. Nagrado so jima slovesno izročili v gradu Ursino v Cataniji. Podelitvi nagrade so prisostvovali vsi prijatelji, ki so se udeleževali v Taormini zasedanja evropske pisateljske skupnosti. Tega zborovanja se je udeležila tudi Ahmatova, ki že od leta 1913 ni bila izven ruskih mej.
PVtiifivtiuhlu* 'tfiztbhfifp
V starem ustju Pada vodi arheolog prof. Alfie-ri izikopavanja na tleh nekdanjega etruščanskega mesta Spina, ki je pokopano v blatu, in upa, tla se mu bo končno ie posrečilo nekega dne odkriti kamnit ali kovinski spomenik v dveh jezikih. Kot znano, je našel prof. Pallottini pri Santi Severi, severnozahodno od Rima v okolici Civitavecchie, troje zlatih zvitkov z vrezanimi etruščanskimi pismenkami. Na teh zvitkih so ugotovili etruščan-ske, feniške in punske črke, ki pa nimajo enakega besedila. Gre za poklonitve bogovom. Kar zadeva dolžino teh trakov, so med do sedaj najdenimi na četrtem mestu. Santa Severa leži na istem kraju, na katerem je iežalo starodavno pristaniško mesto Pyrgi, ki ga pogosto omenjajo stari zapiski.
V Italiji so do sedaj našli že kakih 10 tisoč etruških dokumentov z besedilom. V glavnem gre za nagrobnike, ki skoraj ne navajajo drugega kot ime pokojnika. Danes poznamo fonetiko Etruskov in tudi pomen posameznih besed, vendar vse te sorazmerno skromne podlage ne zadoščajo, da bi lahko spoznali pisavo, ki izvira iz neke zahodno-grške abecede, v njeni sintaktični zvezi. Izkopano mesto	se je imenovalo, kot	izhaja	iz punskega besedila,	pri Etruskih	Cisra,	Grki so mu dali ime
Agvlla.	Rimljani pa	Caere.	Zdi se,	da je pri Etru-
ščanih	vladal neke	vrste	kralj,	imenovan »mo-
lek«
»Prix interallie«, to je medzaveznrik j nagrado so podelili v Parizu pisatelju Reneja Falletu za roman »Pariz v mesecu avgustu«.
Pisatelj Rene Fallet je star 37 let in je delal od leta 1944 v uredništvu dnevnika »Liberation«, ki je prenehal izhajati prav te dni.	4
—•—
Gouncurtova nagrada je bila podeljena letos pisatelju Georgesu Conchonu za roman »L'etat sauvage« (Divja država). Renaudotovo nagrado pa je dobil Jean Pierre Faye za roman »L’ecluse«. —-
Pred kartkim je umrl slovenski kipar prof. Frančišek Smerdu, član Društva slovenskih likovnih umetniko-v. Doma je bil iz Postojne, živel p.i je v Ljubljani kot profesor na akademiji za upodabljajoče umetnosti. Ustvaril je mnoog oblikovno zelo popolnih in večjih del, ki so raztresena po Sloveniji, zlasti tudi na Primorskem, posebno v obliki spomenikov in nagrobnih kipov.
—«—
V galeriji Torbandena je samostojna slikarska razstava Lojzeta Spacala. Razstavil je dela v raznih. tehnikah, med njimi tudi oljnate slike.
—•—
V mali dvorani Kulturnega doma v ulici Petro nio je prirejena skupna razstava skupine sToven-skih slikarjev iz Trsta. S svojimi deli so zastopani: Jože Česar, Avgust Černigoj, Robert Hlavaty, Avrelij Lukežič, Klavidj Palčič in Lojze Spacal.
—•—
V Ljubljani je gostovala s samostojnim recitalom mlada tržaška pianistka Roberta Lantieri iz Trsta. Njen recital je obsegal izvedbe Scarlattijevih »Dveh sonat«, Beethovnove »Sonate v E duru«, opus 109, Schubertove »Fantazije v C duru« opus 15 in 'Ravelovc »Vodne igre«. Ljubljanski kritiki jo hvalijo.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Predstave v Kulturnem domu, ul. Petronio BRATKO KREFT PO BREZKONČNI POTI (iz življenja Prešerna)
V PETEK 18. DECEMBRA OD 16 URI,
V SOBOTO 19. DECEMBRA OB 20.30 (abonma red D),
V NEDELJO 20. DECEMBRA OB 16. URI ZADNJIC!
 ®--
ANGELO BEOLCO — RUZANTE LA MOSCHETA ali komedija o finem govorjenju
PREMIERA
V torek, 22. abonma)
decembra 1964 ob 2030 (premierski
PONOVITVE
V sredo 23. decembre 1964 ob 20.30 (abonma I. kar spominja na semitsko-hebrejske besede. PONOVITEV).
Novo Jevtušenkova spoznanja
Pesnik Jevgenij Jevtušenko je po svoji vrnitvi z bregov severne reke Pečore, kjer je analiziral s i mega sebe, spet v polni svobodi pisanja. Revija »Novaja žizu« je že večkrat objavila nekaj njegovih novih pesnitev. V svoji pesmi i nas'ovom »Tretji spomin« prosi Jevtušenko za razumevanje za svoje psihološke zmote, pravi, da človeka včasih prevzame taka otožnost, da se mu zazdi življenje nesmiselno. Potem je treba poklicati na pomoč svoj »tretji spomin«, to je telesni spomin.
Jevtušenko se je pretolkel do prepričanja, da so njegovi trpki doživljaji nekaka menica, ki jo mora plačati za krasno živMen-je. Svoiim bravce""1 pripoveduje v neki drugi pesnitvi, ki jo je napisa) na severu, da imajo sovjetski ljudje z žuljavimi rokami pogosto več življenske modrosti kot ljudje njegovega kova. Opisuje srečanje z ribičem, ki mu zvečer prepeva pri steklenici vodke žalostne pesmi, ker nima sreče pri lovu. Drugega dne pa izve Jevtušenko od ribiških žen, da je ravno ta mož idol vse vasi, ker v vsem presega vse druga. V svoji pesnitvi ga vpraša, zakaj pa je varal. Življenjska modrost ribiča se glasi: »Nevarno ie imeti tako veliko srečo v življenju kol io imam jaz. Zato včasih sam sebi lažem, da imam smolo, da ne izgu-
bim pameti zaradi same sreče.« K temu pravi Jevtušenko: »Jaz sem molčal, se vgriznil v ustnice in naprej kipal mrežo.« Pesnik dodaja, da v kritičnem letu 1963 ni upošteval te življenjske modrosti, in pravi: »Meni, .Tevtušenku, se je godilo tako dobro, da sem izgubil pravo mero.«
Jevtušenko namiguje, da njegovo razpravljanje s samim seboj še ni končano. Morda hoče povedati, da je sicer prekoračil stopnjo neke nihilistične svetovne utrujenosti, da bi pa rad obdržal svojo mladostno impulzivnost. Iz novih Jevtušenkovih pesnitev lahko pričakujemo — kot pripominjajo kritiki — dvoje: po eni strani bo našel spet obširne možnosti dela, po drugi strani pa ni izključeno da ne bi sipet ob prvi priložnosti razbil okvira tistih načel, za katere zahteva Zveza sovjetskih književnikov, da jih partijski zvesti sovjetski književnik spoštuje.
Te dni je Jevtušenko spet javno bral svoje pesmi v Moskvi, kakor je imel navado pred svojim pregnanstvom na sever, in je ponovno navdušil svoje po ogromni večini mlade poslušavce. Ni mogoče zanikati, da ima njegova poszija pri mladini poseben odmev tudi zato, ker zveni v njej mečna nacionalna nota.
GOSPODARSTVO
Sporazum o ceni žita v SET-u
, V torek so se pa mudili v Rimu pokrajinski predsednik, goriški župan in deželni odbornik za javna dela in industrijo. Sprejel jih je minister za industrijo, senator Medici. Goriški zastopniki so mu pred,vsem prikazali usodne posledice za gospodarsko in socialno življenje Goriške zaradi po^
V torek ob petih zjutraj so si ministri šestih držav, ki sestavljajo ministrski svet Evropske gospodarske skupnosti, globoko oddahnili, češ: končno. Dosegli so namreč, po trinajstih mesecih težkih pogajanj, sporazum o poenotenju cen žita na skupnem tržišču SET-a in o financiranju skupne poljedelske politike. Zadnja razprava ministrov je trajala devetnajst ur, vendar se niso hoteli raziti, dokler ni bilo vse domenjeno.
Enotna cena žita na tržišču Skupnega evropskega trga bo naslednja (od julija
Pridelovanje jagod v Italiji
Od. kar je jagodarstvo postalo v Italiji vpoštevanja vredna veja kmetijstva, je bil letos dosežen najvišji pridelek, in sicer 624.000 stotov ali 41% več kot lani. Ta višek je bil dosežen deloma z razširitvijo (za 7°/») z jagodami obdelane površine, deloma zaradi višjega hektarskega donosa, ki se je zvišal za 41% in dosegel 68 stotov na ha. Najvišji pridelek in tudi najvišji hektarski donos je bil dosežen v pokrajini Verona, kjer so pridelali 181.200 stotov jagod in je znašal hektarski donos 98.7 stotov. Glede pridelka je na drugem mestu pokrajina Bologna, ki pa zavzema 1. mesto glede z jagodami obdelane površine in je letos dosegla 1.900 ha. Tretje in četrto mesto glede pridelka zavzemata pokrajini ForLi in Ferrara. Navedene štiri pokrajine prednjačijo tudi glede sadjarstva, zlasti glede pridelovanja jabolk, breskev in hrušk.
Kar se tiče sort, prevladujeta kultivar »Souvenir< in »Madame Moutot<, ki sta približno enako cenjena. Oba zorita v glavnem meseca maja in junija. Obdelovanje jagod se vedno bolj izpopolnjuje. V tem oziru veliko koristijo listi polietilena, s pomočjo katerih se prepreči razvoj plevela med posameznimi grmiči, ki rastejo na čistem in so tudi posamezne jagode snažne. Seveda uživajo jagode posebno rastlinsko zdravstveno zaščito. Boj proti virusnim boleznim, ki so najbolj škodljive, je stalen. Predvsem je potrebno zasajati virusno imune sajenicc.
Pridelovanje jagod se še vedno širi. Večino pridelka izvozijo, mnogo pa ga potrošijo tudi doma, posebno v večjih mestih, v kopališčih in zdraviliščih; del jagod odkupi živilska industrija. Glede uvoznih držav je zdaleč najvažnejša Zahodna Nemčija, ki je letos kupila 2.907 vagonov italijanskih jagod, torej skoraj polovico proizvodnje, in za 129% več kot lansko leto. — Letos so bile pri izvozu dosežene višje cene v primeri z lanskimi: nihale so med 160 in 300 mark za stot (1 DM — 156 lir), oziroma 250 do 480 lir za kg.
Italijanski gospodarstveniki računajo, da bo Nemčija še nadalje kupovala in najb~ž celo povečala nakupe italijanskih jagod, ki pa morajo biti na mestu do prve polovice junija, ker pozneje začne nemška domača proizvodnja, katere prej sploh ni. Konkurenca z Balkana za enkrat se še ni pojavila.	i
1967 naprej): tona mehke pšenice bo stala 425 mark (523 franc, farnkov), toda trde pšenice 580 mark, tona prosa 365 mark, tona koruze 362,50 mark, razen za Italijo, ki bo dobivala pet let posebno subvencijo 30 mark za tono, za »pristaniške stroške«. (
Po dosegi sporazuma je zavladalo v gospodarskih krogih Skupnega evropskega trga bučno veselje in poudarili so, da pomeni to odločilni korak naprej do evropske združitve, ter naglasili željo, da bi bili kmalu napravljeni še drugi koraki do tega zaželenega cilja.
Ne poročajo, s čim so ministri tisto jutro »zalili« važni sporazum, a najbrž ne samo z mlečno kavo — seveda na račun SET-a.
NAJBOLJ ZANESLJIVE PŠENIČNE SORTE
V Lonigu deluje že svetovno znani institut za genetiko in kmetijsko preizkušava-nje, ki ima po vsej Italiji nekaj lastnih opazovalnih polj in več dopisnikov — opazovalcev. — Ta institut je ugotovil, da se naslednjih 9 pšeničnih sort stalno pojavlja med prvimi 10 sortami pri vsakem ocenjevanju na rodovitnost: Frassini, Funo, Leonardo, Leone, Libellula, Lucciola, Monta-gnano, S. Pastore in Produttore.
ZA GOSPODARSKI DVIG
Goriško gospodarstvo in še posebej industrija se vije že kar v hudih krčih. Različne stranke in gospodarski odbori se zbirajo na sestanke n razpravljajo, kako bi se odpomoglo gospodarskemu upadanju naše pokrajine.
manjkanja dela v tkalnicah in zaradi spremenjenega načrta o gradnji naftovoda Trst-Bavarska, ki bo ‘mel izhodišče v Žavljah in ne pri Tržiču, kot se je prvotno nameravalo. Minister je obljubil, da bo vlada upoštevala vse predloge. Več kot obljubiti pa — ni mogel.
RUMENI PAJEK NA TRTAH
Po vesteh iz notranjosti države se ta nepridiprav hitro širi. Prezimuje ali v obliki ličinke ali kot že dorastel, vgnezden pod trtnim lubom ali v razpokah kolov opornikov. Svetujejo, da se spomladi škropi proti rumenemu pajku, čeprav se ga še ne opazii, ker konec poletja ovirajo trtini listi, da bi mu mogli priti do živega.
UMETNO JEZERO SAGAMI NA JAPONSKEM
Sagami je umetno jezero, na katerem so priredili na letošnjii olimpijadi veslaške tekme. Površina jezera znaša okrog 300 ha, globina pa do 40 m. Stroški za jez in ureditev so znašali okoli 400 mi'ijonov lir, porabljenih je bilo 3.6 mili.j. delovnih dni in
1,3	milj. stotov cementa. Po končani olimpijadi služi jezero za pogon 2 električnih 1 central, precej vode pa odteka za oskrbovanje glavnega mesta Tokio.
STROJI ZA IZRUVANJE SOLATE
V ZDA je 86.000 ha solatnih sklenjenih nasadov. Torej je potreben stroj za zbiranje. Ker pa sta pri zbiranju solate možna 2 različna slučaja — da se pobere vse ali samo bolj dozore'e glavice —, sta potrebna ? različna stroja, ki tudi že delujeta. Seveda je izbiralni stroj manj enostaven kot stroj, ki izruje vso solato.
Spet rekordna letina jabolk
Pridelek jabolk v Italiji se še naprej dviga in letos je bil dosežen zopet rekord: več kot 24 milijonov stolov, če v primerjalnem računu postavimo kot 100 pridelek 1. 1938, ko je znašal 2,069.750 stotov, ugotovimo, da predstavlja letošnjii pridelek število 1200, kar pomeni, da je skoraj 12-krat večji kot pred 25 leti. Številke pravijo. da znaša letošnji pridelek v pokrajini Ferrara 7.3 milijona stotov, v pokrajinah Verona in Bočen pa po 2,600.000 stotov. V teh treh pokrajinah je torej nad. polovico pridelka.
Kam s tolikim sadjem? Gospodarstveniki pravijo, da prevzema industrija 10°/o slabšega 'blaga za izdelavo jabolčnika in alkohola. Ostne še 21.5 milijona stotov. Iz statističnih podatkov izhaja, da vsak p reta ivavcc zaužije povprečno po 30 kg jabolk letno. Ker je vsega prebivalstva nad 50 milijonov, bi domača potrošnja predstavljala 15 milijonov stotov in bi jih ostalo še 6.5 milijona. Te bi bilo potrebno izvou ziti. Od lanske letine je bilo izvoženih 4,423.848 stotov. Letos bi bilo potrebno iz-| voziti 2 milijona stotov več. Kam? Glavna (odjemalca italijanskih jabolk sta Francija | in Zahodna Nemčija. V obeh državah je ' pridelek jabolk različen: eno leto obilna
letina, naslednje pa pičla, zopet obilna, potem pa zopet pičla itd. Če je letos letina v Franciji in v Nemčiji pičla, bo z oddajo lahko, če pa je obi'na, potem bo hudo.
Proizvodnja jabolk je letos dosegla v Italiji rekord, čeprav so samo v pokrajini Ferrara izsekali 120.000 dreves in prav to'iko pa precepili v žlahtnejše sorte, kot so kultivar družine Stark in Golden Deli-cious. V nemilosti je predvsem jabolčna sorta »Abbondanza«, kti močno raste in obilno rodi, ki ima dovo'j debel in lop p'od, a je po okusu le malo boljši kot sj-rova repa. Seveda v vojnih in prvih povojnih letih se je »abbondanza« prodala za med, lansko leto pa je bila izključena iz trgovine EGS (Evropske gospodarske skupnosti) oziroma SET (Skupno evropsko tržišče). Pripada pa sorti »abbondanza« skoraj polovica vseh jab’an Emilije s središčem v Ferrari.
Italijanskim in drugim evropskim jabolkom, katera uživamo od marca dalje do novil\, delajo hudo konkurenco pridelki iz Argentine, Južne Afrike in Nove Zelandije, ki jih začnejo z marcem uvažati v Evropo. S to konkurenco morajo sadjarji v Evropi že danes računati.
Stran »
VIRGILU SCEKU V SPOMIN
Kdor zasleduje italijansko časopisje, čUa, lahko dan za dnem o velikih zmagah faši-stovske stranke. Kako je to mogoče? Ali so ostale stranke izginile s površja zemlje?
Saj imajo vendar fašisti v parlamentu le 30 poslancev! Kje so tisti volivci, ki so po-
138.
Dr. E. BESEDNJAK
slali v parlament 126 socialističnih poslancev? Kje so tiste množice, ki so izbrale iz svoje srede 105 poslancev ljudske stranke? Kje je tisto ogromno število volivcev, ki so poslali v parlament skoro 250 liberalnih poslancev?
Res je sicer, da je fašistovska stranka močno okrepila svoje vrste in da derejo pod njeno streho od vseh strani novi ljudje, posebno tudi taki, ki letajo vse življenje iz stranke v stranko. Toda kljub temu je vendarle skrajno čudno, da prehajajo v njene roke kar občina za občino, dežela za deželo. Kako naj si to razlagamo?
Vse nam postane jasno, ako povemo, da živimo v času polne revolucije, v kateri izvaja ena stranka diktaturo nad vsem političnim življenjem Italije. Ljudstvo, ki je politično izobraženo, mora poznati svoj položaj tak, kot je, in si ne sme delati prevar.
Ne smemo misliti, da mora biti vsaka revolucija krvava. Diktatura je mogoča tudi brez vešal in brez streljanja. Da ž'Vimo v času prave diktature fašistovske stranke, je jasno, če pomislimo le na sledeča dejstva.
POGOJI DIKTATURE
1.	Fašizem je ustvaril Narodno brambo, sestoječo iz samih fašistov. To je vojska ene stranke, ki jo vzdržujejo davkoplačevalci vse države. Vse ostale stranke so morale to fa-
šistovsko zahtevo brez obotavljanja spreje-; ti.
j Prvič, kar obstaja Italija, se je postavila ! na noge vojska, kateri ne stoji na čelu Viktor Emanuel III., temveč prvi minister Ita-' lije ali bolje rečeno Mussolini. S tem se |e I fašistovska stranka zavarovala proti vsaki I nevarnosti, ki bi ji mogla groziti v bcdoč-i nosti. Oborožena armada brani njeno gospostvo proti vsakomur, ki bi hotel strmo-| glaviti njeno vlado.
Kako bi mogle stranke to požreti, če bi ne imel fašizem popolne nadvlade v rokah7
2. Fašisti so vzeli parlamentu vso oblast in jo izročili vladi. Mussolini je rekel poslancem, da ne potrebuje njih zaupanja, dai se upa vladati tudi brez njih.
Rimski parlament mora odobriti vse predloge fašistovske vlade, ali pa ga pošlje Mussolini domov.
Parlament je dal Mussoliniju zaupnico. Nobena stranka si ni upala ugovarjati. Kako bi bilo to mogoče, ako bi fašistovska stranka ne imela vse oblasti v rokah?
3. Vlada fašizma je vrgla od sebe vsak videz oportunizma. Prav nič se ne poteguje za priljubljenost med množicami. Kar se ji zdi, da je treba izpeljati, to izpelje, naj reže vživo, kogar hoče.
Tako je sklenila odpustiti iz službe 36.000 železničarjev, poslala je domov 50.000 kraljevih stražnikov in zatrla njih upor, odslovila celo vrsto uradnikov iz ministrstev in razpustila 400 sodnij. Fašisti so naložili davek na delavske plače, uvedli davek na kme-tijske pridelke, dovolili brez ozira na ljudsko nevoljo hišnim posestnikom, da povišajo perbivalstvu najemnino.
VSI MOLČIJO
Ko bi si bila leta 1919 ali 1920 upala vlada predložiti parlamentu le enega izmed teh zakonskih načrtov, bi bilo izbruhnilo v Italiji najmanj 30 splošnih stavk, množice bi bile zasedle javna poslopja, delavstvo bi se bilo polastilo tovarn in na ulicah bi bila tekla kri.
Danes so vse stranke tiho, vse molčijo, kvečjemu se vzdigne v deželi godrnjanje. Kako je mogoče, da jemljejo vse stranke te žrtve vdano nase? Zato, ker ima fašistovska stranka diktatorsko oblast, ki jo brez pomisleka izvaja nad vsemi strankami. Moč vlade je neomejena. Prosta je nadzorstva parlamenta, podpira jo 100 tisoč oboroženih mož.
Kaj naj si fašisti še želijo? Tudi če izpadejo volitve v parlament zanje neugodno, se s svojo oboroženo vojsko lahko kljub temu ohranijo na vladi. Toda fašisti se hočejo temu izogniti. Oboroženo silo mislijo uporabiti le v skrajnem slučaju.
Zato delajo na vse načine, da si izvojujejo večino v bodočem parlamentu. 2e danes se pridno na to pripravljajo. Izdelali so velikopotezen načrt, da pokrotijo vse ostale stranke v državi. Volivci se morajo že sedaj primerno obdelati.
Po komunistih in socialistih bijejo že štiri leta, liberalce so v novembrski revoluciji skoro pokončali. Stranka nacionalistov, ki je z njimi zvezana, se bo morala spojiti s fašizmom. Edino Ljudska stranka je ostala doslej nedotaknjena. Njene vrste so ostale trdne kljub revoluciji. V zadnjem času se je pa začel naskok na to največjo trdnjavo v italijanskem političnem življenju.
Ljudovci ne zahtevajo nikakih predpravic: hočejo le, da se spoštuje njih pravica do obstoja v imenu tiste svobode, ki je podlaga, vsakega kulturnega življenja. Fašistovska stranka ima v državi popolno premoč, njena politika je politika stranke, ki je zrasla v revoluciji.	(Da,je)
BITKA PRI SISKU
. 1»..
I. STE K LAS A
J
Hasana in druge odlične Turke, ki so v reki utonili, so naši i/.vlekli z železnimi kavlji. Pobrali so z njih bogate obleke, z zla-lom im biseri okovane sablje, zlate prstane in drugi nakit. Nazadnje so jim odsekali glave, potegnili z njih kože im jih napolnili s slamo. Neki Vid Klokovič se je hotel maščevati nad Turki, ki so na podoben način onečastili glavo Herbarta Turjaškega in je nataknil na kol eno teh s slamo natlačenih g.av tei jo je ukazal javno razpostaviti. Še mnogo dni po bitki so vlačili vojaki in kmetje turška trupla iz vode in plenili z njih različne dragocenosti1.	.	I
Ujeli so pa malo ali skoro nič Turkov. Našteli so komaj 10 ali 12 ujetnikov. Med njimi tudi Hasan ago (ne pašo), katerega je potegnil s konja dalmatinski jezdec Lulkinič, in Dant spahi, ki je padel v roke slovenskemu junaku, staremu Radiču. Naši so ujeli tudi nekega turškega konjenika, ki je trdil, da je padel Hasan paša z mosta in cla je utonil v vodi. Izmed naših je našlo smrt v tej bitki prav malo. Po nekih poročilih je padel samo eden arkebuzirski pisar z dvema konjikoma in deset kuharjev. Od. pešcev pa je junaško umr o samo 30 do 40 Uskokov, Jci so zasedli most predno so prišli' Turki in jih potisnili v vodo. Med njimi sta pripadala dva koroški, d.va pa karlovški četi.
Okoli dveh popo’dne so še napotili zmagovalci v osvobojeni Sisek. Poveljnik trdnjave je ukazal vsem, ki so ostali v trdnjavi, naj kleče molijo, dok'er ne podeli Bog kristjanom zmage. Tako velike zmage vesela vojska, se je globoko zahvalila Bogu, ki ji je pomagal v hudi stiski. V sprevodu je šla trikrat okoli grada in je z zahva'nimi molitvami slavila božjo dobroto.
Umestne so besede našega zgodovinarja Valvazorja, katere je zapisal za to priložnost: »če presojaš veliko število mrtvih sovražnikov, pokončanih od* malega števila krščanskih čet ali
pomoč Kolpe in Odre, moraš priznati, da je Bog podelil kristjanom veličastno zmago. Bog je namreč tisti, ki ponižuje ohole in prevzetne ljudi, slabim pa daje moč in hrabrost.«
Andrej Turjaški je poslal cesarju poročilo o tej bitki in je pisal, kako so se hrabro bojevali na obeh straneh in kako so se zbrale pri cesarski vojski najhrabrejše čete ;iz vseh krajev. Spomenico je končal z besedami: »Vsemogočni Bog je pokazal tukaj s trojo moč; sam se je bojeval za svoje siromašne kristjane.«
Glasniki so raznesli glas o zmagi na vse strani. Eggenberg je takoj poslal poslanca k nadvojvodu Matiji, da mu ustno sporoči vese o naznanilo. Cesarja je pa poslal pismeno poročilo o vseh dogodkih dne 28. junija. Ko je cesar Rudolf II., ki je bil takrat v Pragi, zvedel o zmagi naše vojske, je takoj šel v dvorno kapelo, kjer so poli zahvalno pesem Bogu v čast za podeljeno pomoč.
Cesar je Eggenbergovega poslanca obdaril z dragoceno zlato verižico; iz toga vidimo, kako važen in vesel se mu je zdel ta glas o krščanski zmagi.
Ne le na cesarskem dvoru, marveč po vsej Evropi se je proslavljala ta zmaga in so slavili junake. Papež Klement VIII. je pisal 10. junija posebno pismo zmagovalcu Andreju Turjaškemu, kateremu izraža občudovanje in se mu zahvaljuje za modre nasvete in osebno hrabrost, ki so pripomogli k zmagi. Priporoča ga Bogu in izraža željo, da bi svoje moči še zanaprej posvetil obrambi pred Turki. Pohvalo od papeža je clobid tudi hrvaški ban Tomaž Erdodi. španski kralj Fil|ip II. pa je imenoval Turjaškega za viteza Od;rešenikovega reda in mu je podelil alato, z biseri okrašeno svetinjo z napisom »V Bogu sem zmagal«.
Po vseh cerkvah so obhajali službe božje, peli zahvalne pesimi za nepričakovano zmago. Povsod so se pridigarji spominjali slavnih vojskovodij v tem boju. Slavni cerkveni govornik Abraham a Santa Clara, menih avguštinskega reda na Dunaju, je govoril v pridigi na čast svetemu Mohorju in Fortunatu tudi o bitki pri Sisku in o Andreju Turjaškem.	(Dalje)
8POI1TN I L* lEi K O L E D
Slovenski hoke| v novi sezoni
Hakej na ledu ima v Sloveniji že lepo in dolgo tradicijo ter se je zelo priljubil. Hokejski klubi obstajajo v Ljubljani, na Jesenicah, _ v Kranjski gori, Celju, Vevčah, Mariboru in še ponekod drugje da ne štejemo »divjih« klubov«. Najboljši slovenski hokejski klub so »Jesenice«, ki so si priborile že osemkrat državno prvenstvo. Sledita ljubljanska »Olimpija« in »Kranjska gora«, ki se je uveljavila šele zadnji dve leti.
Kljub precejšnjemu številu klubov in tradiciji pa se slovenski hokej doslej ni mogel prebiti v evropski hokejski vrh. Ostal je na po/prečni ravni. Temu so bile krive predvsem razmere, zlasti absolutno pomanjkanje umetnih in pokritih drsališč, ki bi omogočala vežbanje tudi preko toplejših mesecev (takega drsališča v Sloveniji sploh ni), pomanjkanje denarja za opremo in pomanjkanje dobrih tujih trenerjev, čemur je bilo prav tako vzrok pomanjkanje denarja. Zdaj je dobil jeseniški hokejski klub, ki uživa podporo tamkajšnje železarne, dobro, vsaj pokrito, čeprav ne popolnoma moderno drsališče, in tudi dobrega trenerja, Ceha Vaclava Bubnika iz Vitkovic, ki je pravzaprav trener državne reprezentance, sam bivši češki reprezentant.
To se klubu »Jesene-« že potna, ker :c na lastnem drsališču premagal že močno moštvo ca lovskega kluba »KAC«, v katerem igra tudi več profesionalnih Kanadčanov. Izgubil pa je povratno tekmo v Celovcu p> zelo burni in grobi igr: obeh moštev. Izgubil je tudi obe tekmi z B reprezentanco Zahodne Nemčije in vse kaž \ de je zašlo jeseniško moštvo trenutno spet v krizo, iz kato-e na se bo — upaimo —- kmalu rešilo.
Trener »Jesenic« Vaclav Buhnik ie izjavil o slovenskih in jugoslovanskih hokejistih:
Izid šahovske oiimpiade
Pred dnevi se je končala v Tel Avivu šahovska olimpiada, katere so se udeVžile vse šahovske velesile
Kot so vsi pričakovali, je zmagala močna ekipa iz. Sovjetske zveze, medtem ko so si jugoslovanski šahisti kljub začetnim spodrsljajem osvojili srebrno kolajno. Na tretje mesto pa se je uvrstila reprezentanca iz Zahodne Nemčije, takoj za njo sa so Madžari.
Končna lestvica letošnje šahovske oiimpiade je naslednja:
1. SOVJETSKA ZVEZA 36,5
2. JUGOSLAVIJA 32
3. ZAH. NEMČIJA 30,5
4. Madžarska 30, 5. CSSR 28,5, 6. ZDA 27,5, 7. Bolgarija in Romunija 27, 9. Argentina 26, 10. Poljska 24, 11. Nizozemska 21, 12. Kanadi 19, 13. Španija in Izrael 17,5.
V prvi tolažilni skupini je prvo mesto pripadlo Vzhodni Nemčiji pred švedsko, v drugi je zmagala Islandija pred Švico in v tretji šahisti iz Avstralije.
| »Pred prihodom k vam sem bil prepričan, da je kvalitetna raven jugoslovanskega hokeja nižja, i kakor je v resnici. Nedvomno pa je, da je med nekaterimi reprezentanti vendarle precejšnja raz-' lika, hočem reči, med jeseniškimi in ostal mi igrav ■ ;i. Iz vseh teh kandidatov	bi se	dalo	po	letu	dir.
| vztrajne skupne vadbe in	pa seveda	s	pogostni-
mi srečanji z močnimi tujimi ekipami ustvariti zelo dobro moštvo s tremi napadi. Najbolj idealen recept za dosego tega cilja pa bi bil, če bi vse te fante porazdelil med naše igralce v CSSR, kjer bi se na skupnih treningih in na tekmah kmalu navzeli našega sloga igranja, osvojili bi našo šolo, ki Jugoslovanom vsekakor	bolj	»leži«, kakor	pa,
denimo kanadska ali ruska	šola.
Fizična pripravljenost je solidna, po tehnični plati pa imajo Jeseničani vsekakor prednost pred drugimi. Sodim, da bi bili npr. Felc, Klinar, Trcbu-šak in še nekateri enakovredni najboljšim našim hokejistom, če bi igrali po določenem sistemu in da bi dosledno izpolnjevali vnaprej odrejene naloge. Še zdaleč ni vse borbenost, požrtvovalnost in hitrost, temveč je treba obvladati še druge ele-
mente te igre: tehniko s palico, tehniko streljanja in drugo. Vaši igralci udarjajo po gumijasti ploščici popolnoma napačno, in sicer tako, kakot to delajo pri golfu — z velikim zamahom. Zal, ctu mladi tako radi posnemajo napačne prijeme. Velika pomanjkljivost se kaže tudi tedaj, če se meti igro zaradi izključitev na eni ali drugi strani znajdejo bodisi v številčni premoči, ali obratno. Prednosti sploh ne znajo izrabljati.
Naloga vseh češkoslovaških trenerjev v Jugoslaviji bo potemtakem, da vsak v svojem klubu uvaja enoten sistem po odrejenem planu, ki ga bomo izdelali na skupnem sestanku. Pri tem pa seveda ne mislim samo na vadbo na ledu, temveč bo ta načrt vseboval delo skozi vse leto, kajti dosedanji »suhi« treningi so bili zelo pomanjkljivi. Dobrega vratarja, denimo, se usposablja in usposobi poleti in ne pozimi! Ce ne bi češkoslovaški hokejisti tako trdo delali na suhem, kvaliteta ne bi bila na evropski ravni. V mislih imam specialni trening in ne samo nekaj telovadbe ali atletike in podobno. Tu je še vrsta drugih dopolnilnih športov — tudi igranje nogometa na hokejski ploščadi. Naša reprezentanca se zbere na skupnem treningu (na ledu!) že sredi avgusta vsako leto — seveda v hali.«
Dino De Lauerntis :e sklenil s turško vlado pogodbo o snemanju Ulma »Črni angel«, ki bo imel jza vsebino padec Carigrada.
ZEr MA	m BOM
Moda za vas
Smučanje! Kdo bi se odrekel belim planjavam, čistemu zraku in prijetni atmosferi zimskih letovišč. Tudi me smo si oskrbele vsaj najnujnejšo smučarsko opremo, a neizbežni problemi so spet tu. Najprej — smučarske hlače. Niso za vsako postavo, to drži, a zalo se še ne bomo odrekle belemu športu. Drugače je na večer, ko se s smučišč vse preseli v prijetne in tople salone gorskih hotelov, kjer se prične družabno življenje. Ker smo v hribih, se le težko odločimo za obleke in krila. A če nam sodnik »meter« pove, da ne gre drugače, sc moramo pač sprijazniti in se lepemu videzu na čast odločiti za krila. Če nam pa postava dopušča, lahko ostanemo pri hlačah, ki bodo za večer iz nekoliko tanjšega elastičnega blaga ali tudi žameta, najbolje v temnih barvah; za svetle se lahko odločimo le, če smo izredno vitke in visoke.
Naša fantazija ima večje možnosti pri izbiri jopic, puloverjev in bluz. Za preprostejše večere bo primeren volnen rahlo-pleten pulover z velikim ovratnikom v obliki kraterja z dolgimi ali kratkimi rokavi in kvačkane jopice v smislu letošnje mode; če hočemo biti elegantnejše, si kupimo srebrno ali zlato pretkano tanko volneno jopico brez rokavov, če pa iščemo originalnosti, potem si napravimo ohlapno rusko bluzo iz svetlega satena ali modeliran dolg jopič s trdim dvignjenim ovratnikom, ki nekoliko spominja na kitajski kroj.
M. M.
Razgovor mod namI
Na sliki: partija med Gligoričem in Korčnujem
Kuj nuj pripravim družini (trem otrokom in možni zu sveti večer, ker hočejo počakati na polnočnico, pa vem, da bodo po večerji .še trikrat •icčn'« preden bo čas za k polnočnici? Ni mi, da 6' j'm postregla samo z običajnimi piško‘i in ča-iem ali podobno, ampak bi 'ih rada nekoliko presenetila.
M.
Postrežite jim, recimo, s tirolskim štrukljem n komnotom. Recept zn tirolski štrukeli ie pa »slednji: Napravi vlečeno testo. Potem mešai 1 = 'ikg presnega masla, 3 rumenjake, 3 žlice sladkor in. malo nastrgane limone, primešaj od 3 beljr-kov trd sneg in osminko litra sveže smetane. S tem namaži razvlečeno testo, ga potresi s pestjo drobtin, 10 dkg pinjol in 10 dkg rozin, ga rahlo vkop zvij ter peci politega s svežo smetano alt mlekom toliko časa, da posrka mleko in zarumeni. Končno ga razreži in potresi s sladkorjem.
Kako se skuha »džuveč«? Moj mož mi vedno pripoveduje, kako imeniten »diuveč« je jedel na potovanju v Makedoniji, in me prosi, da bi mil ga
skuhala tudi jaz. Prinesel je s seboj tudi neki recept, ki pa se mi zdi precej »zmešan«. Mislim, da 'c kaj narobe razumel in zapisal.
A. C.
Kako se skuha »džuveč«, me vprašuje gospa A. C. Takole: na olju pražimo 2 do 3 razrezljane čebule, drobno sesekljano korenje, 2 zeleni zrezani papriki (pravi džuveč je pripravljen s hudo papriko), 1 do 2 na kocke zrezani jajčarki, pest narezanega stročjega f žola drobno seseklj >n p v teršilj ter svež paradižnik. (V pravem srbskem džuveču je tudi na liste zrezan krompir). Ko je zelenjava popražena in ko voda pokuha, dodamo telečje ali prašičje meso (ali tudi mešano meso) osolimo, še popražimo, nato pa dodamo riž in skuhamo kot rižoto.
Imam predebele noge, čeprav je zgoraj »vse normalno«. Se da to s telovadbo odpraviti? Včasih sem nesrečna zaradi tena.
Dekle
Če imaš predebele gležnje in je vzrok slaba cirkulacija, potem se obrni na zdravnika; če pa je odvisno od konstitucije, potem si lahko nekoliko pomagaš z masažo in s telovadbo ter seveda z modo, siger si pa ne delaj prevelikih skrbi, če je »zgoraj vse v redu«.
Moj mož se na cesti rad ozre za drugimi. Misli, da ne opazim. Jaz pa opazim. Mislite, da ]e bolje da molčim, ali naj ga opozorim, da bo vedel, da opazim?
Mlada žena
Ce se še ozre, ga z dobrohotnim nasmeškom vprašaj: »Ti je všeč?«
Otroški kotlčok
Martina
SPIS O SV. MIKLAVŽU
Zorilo se je. V sobi je bil še mrak, ko sem se prebudil.
Spomnil sem se, kako je bilo lopo takrat, ko sem še veroval v sv. Miklavža in angele, ki mu pomagajo nositi darila. Ker sem ga hotel videti, sem dremal pozno v noč, a spanec me je premagal.
Naenkrat sem zagledal na nočni omarici nekaj, kar me je razveselilo. Skočil sem tja in se nisem mogel načuditi, kajti tu sem zagledal žogo in druga darila. Vesel sem se oblekel, si nekoliko ogledal darila in se nato odpravil k sv. maši. Po službi božji sem se vrnil domov, kjer sva se z bratcem igrala na žogo. Ves popoldan pa sem preživel med domačimi, ker sem jim bral knjigo »Pcstenna«, katero mi jo je prinesel sv. Miklavž.
Igo Radovič Nabrežina št. 16, V. razr. osn. šole
Po povesti 0. Cumooda rise Miki Mosler
J
229.	Oh lem nepričakovanem napadu je Baree padel, in že so se zobje sivega volka približali njegovemu vralu. Takrat se je Bareeju prebudila Kazanova kri, prebudilo se je silno, slepo sovraštvo. Čeprav je bil mlad in neizkušen, je pogumno odgovoril na napad. V tem boju bi Baree guto.o zmagal, če bi bila borba poštena, če bi ostala dvoboj.
230.	Toda Baree je bil za volkove neznance, pritepence, zato niso spoštovali pravil borbe. Bili so pobesneli zaradi neuspelega lova. že se je pognal v boj drugi volk, potem pa je vos trop kar padel na Barecja. Volkovi bi bili Baree ja gotovo raztrgali na kose, če se ne bi borili prav na obali. Zemlja se je udrla in potegnila volkove s seboj.
231.	Takrat se je Baree spomnil na vodo, na rešitev. Z zadnjimi močmi se je pognal čez siva telesa svojih n padalcev in skočil globoko v reko. Zobje volkov so hlastnili v prazno. Kot je gozdna reka rešila življenje severnemu jelenu, tako je nekaj ternutkov pozneje rešila tudi Bareeja smrti pod zobmi lačnih, podivjanih volkov.
232.	Čeprav je bila reka komaj sto korakov široka, jo je Baree le s težavo preplaval. Dokler ni truden zlezel na kopno, še slutil ni, kako hude in globoke so njegove rane. Zadnje noge ni mogel premikati, leva rama je bila raztrgana do kosti, kri mu je tekla iz gobca in iz številnih ran na glavi. Za njim je ostajala v snegu krvava sled.
233.	Baree je bil skoraj nezavesten. Videl je slabo, saj je Imel oči zalile s krvjo, če/ nekaj časa ni več slišal divjega zavijanja volkov z onega brega, ni več čutil, ali je dan ali je noč. Vlekel se je dalje, proč od reke, na srečo prav proti pritlikavim drevesom na robu gozda. Na pol mrtev je pod njimi padel na tla.
234.	Pod drevesi je Baree prcležal vso noč in pol naslednjega dne. Sele opoldne se je lahko nekoliko dvignil. Kljub strašnim bolečinam je pogledal proti reki in sovražno zarenčal. V njegovem ranjenem, razbolenem telesu je vstajala divja jeza na volkove. Nikoli več ga ne bo premotil njihov lovski klie. nikoli več jim ne bo tovariš!