"'■Ui Poštnin3 plačana v gotovln Maribor, sobota 1. septembra 1934 Stsv. 196 Letd VMI- cxv." MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo »n uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tei*fon uredništva 2440, uprav« 2466 Uhaja razen nedelje >n praznikov vaak dan ob 16. uH / Velja mesečno prejema* v upravi aii po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku t Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ltJutre" v Ljubljani $ Poštni čekovni račun it. 11.409 99 JUTRA 99 Položaj v Aziji vedno boli resen Kysiia hoše razčistiti situacijo. - Nevarnost bloka Velike Bri^anile, Združenih držav Severne Amerike in Japonske ©roti Rusiji. £ing8@ški listi za priznanje Mandžurije. MOSKVA, 1. septembra. Kljub miru |n hladnosti, s katerim presojajo sovjetski državniki položaj na Daljnem Vzhodu, se opaža tu na vsakem koraku pri merodajnih faktorjih velika nervoznost, kar je v ostalem tudi razumljivo, ker ne poteče niti ura, da ne bi »rišla iz skrajnega vzhodnega kota Rusije kaka alarmantna vest in dočim se je poprej zanikalo in tušalo, se danes odkrito in brez vsakega olepšava nja priznava, da je položaj na Daljnem vzhodu tak, da se morajo vsak ♦renutek dogoditi usod,ni dogodki. Zatrjuje se tudi, da je bila te dni važna seja političnega urada, na kateri so Popolnoma odkrito razpravljali o mož »osti eventuelnega prekinjenja diplomatskih odnošajev med sovjetsko Rusijo in .laponsko. Zdi se celo, da so bi* H v tem smislu storjeni neki pripravni sklepi. Predvsem pa bo sovjetska Rusija poslala Japonski še zadnji zelo ostri ultimatum zaradi poslednjih dogodkov, zlasti pa zaradi izvršene hišne preiskave v sovjetskem konzulatu v Pograničnaji. kakor tudi zaradi neprestanega preganjanja sovjetskih uradnikov in nameščencev vzdolž vse proge vzhodne kitajske železnice, ali kakor jo Japo.nci in Mandžurci sedaj uradno imenujejo, severne mandžurske železnice. Moskvo zelo vznemirja zlasti zadržanje Velike Britanije, ki se kljub vsemu zanikanju vedno bolj odkrito pridružuje Japonski, ii» sicer kakor se v Moskvi veruje, na temelju nekega tajnega sporazuma, ki obsega brezpogojno razdelitev interesnih sfer na Dalj-njem vzhodu med Veliko Britanijo in Japonsko na škodo sovjetske Rusije. Zaradi tega izginja v sovjetskih krogih vedno bolj vera v Združene države Severne Amerike, ker je večja verjetnost, da se bo ustvaril sporazum med Veliko Britanijo, Združenimi državami Severne Amerike in Japonsko proti Rusiji, kakor pa sporazum sovjetske Rusije in Združenih držav Severne Amerike proti Veliki Britaniji in Japonski. Naj se pa zgodi že karkoli, tu se najodločneje zatrjuje, da bodo rusk merodajni faktorji storili vse, da ruski merodajni faktorji storili vse, da je interese proti komurkoli. Za rešitev Podonavja pred katastrofo SENZACIONALEN ČLANEK V »FIGARU«. SKLICANJE DRUGEGA DUNAJSKEGA KONGRESA. PARIZ, 1. september. V »Figaru« je napisal znani politični sotrudnik D’ Ormesson zelo zanimiv članek o srednji f/vropi. Ker so dobro znan-e zveze D’ Ormessona s Quai d’ Orsavem, se more z gotovostjo reči, da je izrekel mišljenje francoskega zunanjega ministrstva. D’ Ormesson predlaga sklicanje drugega dunajskega kongresa, na katerem i)3i bi se likvidirali vsi problemi srednje Evrope. Na tem kongresu bi morali biti prisotni zastopniki vseh velesil in zainteresiranih držav in moral hi se med njimi doseči kompromis. Vse Podonavje predstavlja sedaj zelo mrač no in nevarno točko v Evropi, zato bi ■^ilo treba storiti nagle korake, da se še pravočasno prepreči katastrofa. Treba je urediti pred vsem gospodarska vprašanja, ker sicer preti Podonav je gospodarska vojna, ki bi se vsak čas mogla spremeniti v vojno z orožjem* D’ Ormesson piše na koit-cu svojega članka, da se kaže zadnje čase v Pragi veliko zanimanje za tako rešitev problema srednje Evrope, zato se more pričakovati od Češkoslovaške, da bo delovala pomirjevalno. V polit, krogih je napravil ta D’ Ormessonov članek silen utis. Kakor omenjeno, je čisto gotovo, da je ta članek inspiriral Ouai d’ Orsay in je tako vsaj poluradno stališče francoske vlade. Zanimivo ie na vsak način, da avtor naglaša, da je v problemu Podonavja potreben kompromis vseh velesil in zainteresiranih držav, kar dokazuje, da so tudi v Parizu spoznali nevarnost, ki jo ustvarja prepuščanje Podonavja zgolj italijanski penetraciji. Dogodki 25. julija in nagli sklepi rimske vlade, da intervenira s svojo vojsko v Avstriji, kar bi bilo na vsak način izzvalo novo vojno, so prisilili francosko vlado, da se tudi ona odloči za nagle korake, pa je tudi prvi predlog prav sklicanje tega dunajskega kongresa, na katerem ne bi imela besede samo Italija, marveč bi jo imeli tudi vsi drugi. Avstrijske nolvojaške formacije starhembergov govor, general HAUS HONIGSBRUN RALNI INŠPEKTOR MILIČNIKOV. GENE- DUNAJ, 1. septembra. Dunajske če* -e Heimwehra so imele velike nočne vaje, po katerih je zgodaj zjutraj govoril zvez,ni podkancelar knez Star-hemberg o sedanjem položaju. Star-liemberg je ob tej priliki ponovil svojo trditev, da ne samo ni izključena, ampak je celo zelo verjetna nevarnost novih prevratnih poskusov v Avstriji in je zaradi tega potrebno, da je vlada vsak trenutek na vse pripravljena. Zaradi tega je bilo tudi izvršeno intenova nie novega generalnega inšpektorja vseh polvojaških formacij, in je na to mesto prišel general Hans Hflnigs-brun. Te militantne formacije sestavljajo heimwehrovci, monarhistični Oto novi lovci, ostmarški napadalci, frontni bojevniki, krščanski nemški telovad el In gradiščanski strelci. Vse ostale formacije so prepovedane. Na ta način ■ bo Avstrija poleg svoje redne vojske 'katere moč je točno omejena, razpolagala še z drugo vojsko prostovoljnih formacij, katere so od velesil vsekakor vsai s tihim pristankom dovo- LONDON, 1. septembra. Tekom včerajšnjega dne je odpotovala iz Lon j dona na Daljnji vzhod posebna angleška. industrijska komisija, ki bo prou- j čila razmere za industrializacijo in pla siranje industrijskih proizvodov v| Mandžuriji. S tem v zvezi piše »Daily Mail« o položaju Mandžurije in priporoča najodločneje Veliki Britaniji, naj takoj de iure prizna mandžursko državo. List pravi, da dosedanje stališče Velike Britanije z Mandžurijo ni z ničemer upravičeno, zato ga je treba čimprej in čimhitreje spremeniti. Pod vrhovnim orotektoratom Japonske se ie razvila Mandžurija v bujno in cveto čo državo, dočim je bila prej krvavo razbojišče sebičnih in oohlepnih generalov. Ako bo sedaj Velika Britanija prevzela iniciativo in prednjačila v priznanje Mandžurije, ji bo Japonska zato gotovo hvaležna. Dalje piše list, da je japonski narod še vedno Angležem najzvestejši narod, četudi je Velika Britanija bila prisiljena zavarovati se v samoobrambi pred japonskim dumpingom. Ijene. ker sicer bi ne bilo mogoče uradno imenovanje generalnega inšpektorja teh formacij v položaju državne ga tajnika. Ta druga vojska razpolaga z neomejenimi možnostmi, ker more izvrševati novačenja kjer hoče in kolikor hoče, kar se dejansko tudi dogaja. Imenovani generalni ispektor je bivši generalštabni častnik in njegova skrb bo oborožitev in izvežbati vso to prostovoljsko vojsko. Ob koncu svojega govora je dejal Starhemberg, da ne more biti kompromisa z narodnimi socialisti, ki niso nič drugega kakor bolševiki. dočim žele Avstrijci ostati Nemci. Proti delavcem se on nikoli ni boril, marveč samo proti voditeljem, ki v Avstriji n-ikoli več ne bodo dobili besede. Za konsolidacijo romunskih iinanc VAŽNA IZJAVA FINANČNEGA MINI STRA SLAVESCA. ROMUNSKO NOTRANJE POSOJILO. BUKAREŠTA, 1. septembra. Rador '-eroea: Finančni minister Slavescu je izjavil časnikarjem: Ni nobenega člnitelja in nobene okolnosti, ki bi mogel prisiliti vlado, da spremeni tolikokrat svečano objavljeni sklep o ohranitvi sedanjega finančnega reda. Naša valuta se more držati le na načelih izraženih v zakonu 0 stabilizaciji leja od leta 1929. Nato je pa minister izjavil, da se bo proračun izvedel najpreciznejše. Obenem }e pa izrekel upanje, da se bodo državni dohodki še celo povečali. Kar se tiče notranjega posojila, bo emitiran v dveh ranšah, in sicer tako, da bo prva transa lužila potrebam vojske, konsolidaciji !arodne banke in izvršitvi načrta za ispodarsko obnovitev, dočim bo druga tranša služila konsolidaciji letečega lolga. Minister je prepričan, da bo notranje posojilo zelo dobro uspelo ter je 1 ob koncu apeliral na vse one, ki se za- vedajo svoje odgovornosti, da se ne pre naglijo pri razpravljanju o valutnih vpra šanjih, da tako ne ustvarijo nepotrebnega razburjenja med prebivalstvom. Vprašanje sprejema Rusije v DruStvo narodov ŽENEVA. 1. septembra. Poroča se. da so Velika Britanija, Francija in Italija pričele veliko diplomatsko akcijo pri drugih državah zaradi sprejema sovjetske Rusije v Društvo narodov. Namen te akcije je predvsem sondirati teren pri članih Društva narodov, da izvejo za njihovo stališče iri bodo mogle na podla-gi tega presoditi, če se bo našla zadostna dvetretiinska večina za sprejem Rusije v Društvo narodov. Ako se ugotovi, da je opozicija proti sprejemu Rusije še vedno velika, bodo omenjene velesile svetovale sovjetski vladi, naj svojo prošnjo umakne in odloži na prihodnje leto, da se med (em pripravi ugodnejši polo žai. FRANCIJA ZVESTA ZLATI VALUTI. PARIZ, .1. septembra. V zadnjem času so se v tujini zopet pričeli širiti glasovi, da bo Francoska sledila Angliji in Ameriki ter opustila zlato valuto, da bi se izognila na ta način težkočam v mednarodni trgovini. Finančni minister pa ie včeraj izjavil, da o opustitvi zlate valute ne more biti govora, ker bi to pomenilo vreči Francijo v uedogledne gospodarske, finančne in politične težkoče. Francija bo vedno ostala zvesta zlati podlagi. NEVARNOST V POSARJU. PARIZ, 1. septembra. »Pariš Soir« poroča na podlagi svojih informacij iz političnih krogov, d-n nastanejo v Posarju vsak trenutek lahko resni nemiri. Francija bo v tem primeru prisiljena ukreniti vse potrebno, seveda samo v sporazumu z Društvom narodov. ODMEV BALTIŠKE ZVEZE. PARIZ, 1. septembra. »Eclio de Pariš« piše o baltiškem sporazumu in pravi, da pomeni neuspeh nemške politike. Sporazum v Rigi jc znova potrdil, da so vsi trije mali baltiški narodi pripravljeni upreti sc z vsemi silami rovarenju Nemčije. Njihova pripravljenost za priključitev k vzhodnemu paktu bo olajšala sklenitev tudi posameznih pogodb. OGROMNA STAVKA V AMERIKI. WASHINGTON, 1. septembra. Danes je prejelo 200.000 delavcev industrije volne nalog, da se pridruži stavkujočim delavcem iz bombažne branže. Ker bo stav ki pristopilo še 160.000 delavcev iz indu strlje umetne svile, je računati s tem, da bo danes zvečer pričelo stavkati skupaj 800.000 ljudi. SeDte-mber — najlepši mesec za bivanje na Jadranu) OdS.do 23. septembra izredno ugodna pavšalirana potovanja na Omišalj (otokKrk), Vožnja, oskrba, izleti skupno Din 1.200, Čimprejšnje prijave na „PUTNIKU, Maribor, Aleksandrova e. 35. Tel. int. 21-22 dobra knjiga in 23 Čokolada Dnevne vesti Izgubljeni mejniki. V skrbeh za meje naše in mejnike, na zemljevid poet je stavil prst: „0 kaj bo z vami, vi mejniki Štirje, Celovec, Maribor, Gorica, Trst?u Odgovor dali so mu diplomati: Rapallo, Trianon in Saint Germain: „Gorico, Trst dobijo Talijani, Celovec bo Avstrijcem, izročen /“ Od štirih mest pod vznožji naših gor, od štirih biserov slovenskih tal, ostal edini nam je — Maribor . . . In tožen zdaj kriči na vse strani: „Doklej bom še zapuščen samoval? Vrnite mi zgubljene brate tri/“ Radivoj Rehar Jubilej ,Jadrana" Spored koncerta in drugih prireditev Drevi in jutri slavi agilno in požrtvovalno pevsko društvo »Jadran« v Mariboru 15-Ietnico svojega obstoja in delovanja. Opozarjamo vse občinstvo in vse mariborske narodne organizacije na naslednji podrobni spored proslave. Danes, 1. septembra; slavnostna akademija »Jadrana« v Unionu; začetek ob 20. uri Pri akademiji sodelujejo tudi člani Narodnega gledališča, solisti ter drugi gostje. Moški zbor »Jadrana«, pomnožen z dečki, bo izvajal slavnostno kantato »Pesem naših mornarjev«, ki jo je uglasbil nalašč za proslavo »Jadrana« g. prof. Vasilij Mirk, za godbo pa priredil dirigent g. Jože Lah. Jutri, 2. septembra: ob S. uri bo v frančiškanski cerkvi spominska maša za žrtve, padle v Primorju. Mašo bo bral primorski rojak g. Jakob Soklič, pel pa bo pri maši »Jadran«. Ob 9.15 bo slavnosten sprejem udeležencev na glavnem kolodvoru. Ob 13. uri bo skupno kosilo udeležencev na vrtu restavracije »Union«. Ob 16. uri bo v veliki unionski dvorani narodna veselica, pri kateri bodo sodelovala številna mariborska pevska društva. Po končanih nastopili pevskih društev bodo zapeli zbori skupno »Ej trubaču« in »Morje«. Nato bo prosta zabava s plesom. Vstopnine ni. Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj, Maribor. Vpisovanje Slovenska ulica 7, začetek 9. septembra, šolski program brezplačno, dijaški internat. Opozorilo vsem organizacijam Pozivamo vse mariborske nacional ne organizacije, naj se po službi božji zanesljivo in polnošteviliKČ^udeleže slav nostnega sprejema gostov ob 9.15 uri na glavnem kolodvoru. Posebej opozarjamo vse občinstvo, da bo jutrišnja popoldanska veselica »Jadrana« v veliki unionski dvorani in ne na letu * (e1ov? tako pretežni večini tako materielnn na slabem, bodisi od doma ali po poklicu, kakor ravno »Jadranaši«. Tn če povrhu večkrat prepešačijo vrhove in doline ter nam često zapojo skoraj le za »Bog plačaj!«, ali ni to glasen memento onim korporacijam, činiteljein in rodoljubom, ki imajo odločevati o podelitvah Podpor raznim društvom, ki so morda besedno velika, dejansko pa neznat-nejša in morda v gmotnem oziru niso Pic ali vsaj manj prizadeta in končno — ki imajo odločevati ali vplivati pri oddaji raznih služb?! Roke na srce: V tem oziru še nismo, oziroma smo pač še mnogo premalo — nacionalni! In ne pretiravam, aho trdim, da iimai v tem pogledu prav društvo »Jadran« najžalostnejše izkušnje po izreku: Kadar prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, hrbet obrača! Bratje »Jadranaši«! Vemo, da kljub vsem težavam niste in ne boste klonili. Ob vaši 15-letnici se z vami radujemo vsi severni Slovenci, vsi obmejni Jugoslovani. Prihitite še s svojo lepo pesmico na naše narodne prireditve in v naše hiše božje! Prepajajte nas tudi v bodoče s svojim narodnim idealizmom! Iskrena vam hvala za nazaj! Iskrena vam prošnja za naprej! Zborovanje manjšin v Bernu Mesec september v znamenju manjšinskih diskusij Ne bo odveč, če pogledamo malo po ™anišinskem svetu in v zvezi z manjšinskimi diskusijami, ki se nam obetajo v septembru, ugotovimo prevladujoče tendence na področju manjšinske zaščite. Na tem mestu sem že ponovno pisal o nekaterih aktualnih manjšinskih problemih, ki sem jih skušal osvetliti s sploš nih manjšinskih in meddržavnih, a predvsem seveda z naših vidikov. Pisal sem že o poljskem predlogu o raztegnitvi manjšinske zaščite na vse članice Društva narodov. Predlog bo na letošnjem jesenskem zborovanju Društva narodov tvoril nedvomno zanimivo snov ognjevitih polemik med zastopniki raznih držav in bo sigurno naletel na °dpor predstavnikov onih držav, ki jih obstoječe meddržavno pravo ne veže na zaščito manjšin, [zgleda, da je to tudi želja Poljske same, ki bi se v svoji težnji po čim večji samostojnosti v meddržavni politiki rada rešila formalnih manjšinskih obvez, ki jih danes ne spoštujejo prav one države, ki so to zaščito vsilile na mirovnih pogajanjih drugim državam. Predlog je vzbudil seveda veliko pozornost v prvi vrsti v manjšinskih krogih samih, ki se že nad deset let bore za zmago načela splošne konvencije o manjšinski zaščiti. Kongres evropskih na-cionalitet, kakor se uradno imenuje vrhovna organizacija evropskih manšin, je Plav zaradi tega predloga sklical že za Prve dni septembra svoje običajno manjšinsko zborovanje v mestu Bern v Švici. da odredi oficieluo manjšinsko stališče glede tega vprašanja še pred ženevsko diskusijo, ki je tudi že pred vrati. Mesec september ho tako potekel v znamenju važnih manjšinskih diskusij, ki bodo za nadaljnji obstoj in cvcntuelni razvoj manjšinske zaščite načelne važnosti, ker bo posebno od usode poljskega predloga odvisna usoda obstoječih meddržavnih manjšinskih konvencij sa-ni>h, pa tudi bodoče zadržanje evropskih manjšin, zlasti onih, ki ne vživajo nobene zaščite. V okviru kongresa evropskih naciona-litet ie do sedaj obveljalo stališče, da morajo včlanjene, manjšine stati na absolutno ojahieui stališču napram državi. ki Ji Pripadajo. Zato je kongres dosledno odklanjal iredentistične manjšine, ker ie le "a podlagi priznanja statusa quo bilo mogoče sodelovanje med posameznimi manjšinami z nasprotujočimi si narodnimi m državnimi interesi. Znano je stalisce, ki ^a je zavzel kongres v vprašanju Ukrajincev, ki so nasproti Poljakom kazali očito iredentistične tendence. Zato so spočetka Ukrajinci prisostvovali kongresnim sejam le kot opazovalci. Nujna posledica tega načelnega stališča je bila, da je kongres sprejel v svojo sredo le zastopnike organiziranih manjšin, t. j. manjšin, ki imajo svojo kolektivno manjšinsko organizacijo na teritoriju »ne države, ki ji.pripadajo. Dosledno iz-vajanjc tega principa bi po 1. 1927. pri-Ve'dlo do izključitve zastopnikov jugoslovanske manjšine v Italiji, ki je svojo manjšinsko organizacijo po nasilni razpustitvi vseli svojih organizacij izgubila. Zaradi avtoritete naših zastopnikov (dr. Wi!fan .ie predsednik kongresa, dr. Besednjak novinarske manjšinske organizacije), se to seveda ni zgodilo. Kongres evropskih nacionalitet je ob svoji ustanovitvi 1. 1925., ko je bilo sklicano prvo manjšinsko zborovanje, ki so se ga udeležili zastopniki nad 40 milijonov evropskih manjšin, predstavljal nedvomno veliko moralno avtoriteto. Bil je deležen velikega zaupanja manjšin samih, dasi so že po prvih letih postajale vedno bolj pogoste kritike te institucije zaradi preveč teoretičnega stališča v posameznih aktualnih manjšinskih vprašanjih. L. 1925. se je vodstvo kongresa postavilo nedvomno na edino mogoče stališče lojalnega sodelovanja med večino in manjšino in temu doslednega iskanja notranje državne rešitve in ugladitve posameznih sporov. Vodilo ga je v delu neomajno zaupanje v zmago visokih etičnih principov meddržavnega prava, v katere so zlasti mali narodi brezpogojno verovali. Razvoj dogodkov v Evropi v zadnjih petih letih pa teh nad ni opra- vičil in vedno češče so se pojavljali glasovi o krizi manjšinske zaščite. Pojav,-ki je bil v ostalem samo nujna posledica krize na vseh mogočih drugih področjih, zlasti posledica krize demokracije in krize vrhovne meddržavne institucije v Že-nevi,- — Društva narodov, ki na področju. manjšinske zaščite že itak ni pokazala nikdar dovolj avtoritete, zadnje čase pa jo je tudi sicer skoro popolnoma zgubila. Vztrajanje pri dogmi absolutne državne suverenitete in težnja držav po čim samostojnejšem življenju — brez kakršnekoli kontole od zgoraj — so bili nadaljnji odločilni momenti, ki so povsem zrahljali avtoriteto povojnih med-državno-pravnih principov, ki so pome-njali nedvomno velik korak naprej h kon solidaciji meddržavnih odnosov v povojni Evropi. Danes ni v krizi samo manjšinsko pravo, ampak celotna konstrukcija meddr-žavno-pravnega sistema, na katero se po svojem izvoru in bistvu naslanja seveda tudi povojni sistem manjšinske zaščite. Malo je verjetnosti, da bi v tej spremenjeni atmosferi, ki jo sproti zastrupljajo šovinizmi vseh mogočih barv, Poljska s svojini — v ostalem precej neiskre nitn in v bistvu le taktičnim — predlogom prodrla. Še manj verjetnosti pa je, da. bi v svoji plemeniti, a — žal — brezupni borbi uspel kongres evropskih nacionalitet s svojimi človečanskimi in etičnimi načeli v današnji, nacionalno tako ekskluzivistični, netolerantni in šovi mistični atmofseri. Zdi se, da je naša emigracija sredi teh manjšinskih trenj ubrala povsem realistično pot. prosto vseli iluzij in visoko znanstvenega teoretiziranja. Pot, ki je glede na položaj naše manjšine v Primorju edino mogoča: spretna taktična pot izrabljanja vseh ugodnih momentov, a brez meglenega pogleda na najvišji zadnji cilj. Dr. B. V. C IK O R IIA Iz gibanja naših obrtnikov Konterenca o mojstrskih izpitih V četrtek se je na povabilo predsednika mojstrskih izpitnih komisij zbrala v restavraciji Narodnega doma v Mariboru večina članov izpitnih komisij. Namen te konference je bil, da predsednik poroča o dosedanjih izpitih in člani na podlagi dosedanjih izkušenj povedo svoje mnenje o dosedanjem postopku in po potrebi predlagajo reforme, ki so v okviru zakona dopustne. Predsednik g. Založnik je v poldrugournem predavanju navedel zanimiv pregled dosedanjih izpitov s podrobnimi statističnimi podatki, je nato reagiral na nekatere pritožbe, ki so se pojavljale od časa do časa, in opozarjal na zadevne zakonite predpise in navodila nadzorstvenih oblastev, člane detajlno informiral o zakonitih pred piših glede praktičnih in glede teoretičnih izpitov s posebnim poudarkom strokovnega izpraševanja pri ustmenem izpitu, ki je izredno važen. Končno je dodal še nekaj svojih misli glede sestave izpitnih komisij in glede važnosti izpitov -za kandidate in za člane komisij. Naglasil je potrebo, da se kandidat dobro pripravlja na izpit, zahteval pa, da se pripravljajo tudi člani komisij. Opozarjal je na pomanjkanje ki ga občutimo poleg kandidatov tudi člani komisij v pogledu na strokovno pisane knjige za praktični izpit. Predsed- nik je apeliral na člane komisij, da zbirajo sezname praktič. predmetov in prah tičnih vprašanj in stavijo take sazname predsedstvu komisije na razpolago za eventualni natis. To je potrebno za enotno poslovanje izpitnih komisij in še po-trebnejše za pripravo kandidatov, posebno .podeželskih, ki v nekaterih strokah niti slutiti ne morejo, o čem bodo vprašani, kar pripravo za izpit zelo obte-žujc. Svoje poročilo je predsednik zaključil 'z apelom na člane komisij, da se zavedajo velikega vzgojnega pomena mojstrskih izpitov in pomagajo vsak po svojih močeh k izpopolnitvi najkoristnejše pridobitve novega obrtnega zakona v cilju zboljšanja materialnega in družabnega položaja rokodelstva. Zanimivemu in poučnemu predavanju so vsi navzoči pazno sledili in predavatelja nagradili z živahnim pritrjevanjem. V debato so posegli gg. Vahtar, Novak, Kuinerc in Verzel, ki so med drugim izrazili mišljenje, da naj bi Maribor dobil samostojno izpitno komisijo in bi se čim .prej ob sodelovanju strokovnjakov s šolniki sestavila nujno potrebna slovenska obrtna terminologija.. Vsi so izražali svoje zadovoljstvo, da se je sklicala konferenca, in željo, naj bi se take konference vršile pogosteje. Ali se da jecljanje odpraviti? Rdzne metode. — Uspešne metoda dr. Lowa. — Presenetljivi uspehi. — Tečaj v Mariboru Človeški govor je krona stvarstva, ponos in odlika vsakega človeka. Od načina govora je često odvisna usoda posameznikov, govor je odločilnega pomena pri eksistenci in napredovanju poe-dinca. Spretno in učinkovito izražanje daje človeku videz samozavesti in sigurnega nastopa. Sicer pa je prav govor ona sila, ki nam daje možnost prodreti v bistvo sočloveka. — Nasprotno pa delajo ljudje, ki nimajo brezhibnega govora, vtis negotovosti in se le težko uveljavljajo v življenju. To pa zaradi dveh razlogov; ker nimajo sposobnosti glad- ta nedostatek vsiljuje čuvstvo manjvrednosti. Opažamo, da so ljudje, ki imajo govorne hibe, običajno zaprti napram soljudem, ujedljivj in daje vse njihovo vedenje vtis nezaupanja, oziroma prikritega sovraštva do vseli, Jcojih govor je čist in gladek. Poleg tega pa morajo ljudje z govornimi napakami veliko pre trpeti. Iz njih se norčujejo, često zaradi govorne napake ne morejo dobiti službe, ne morejo se uveljavljati v svojem poklicu itd. Govorne napake izvirajo ali iz nepravilnosti organizma, najbolj pogosto pa PRAVI DOMAČI IZDELEK motnje nastopajo zaradi preklanega neba, preklanih ustnic, oteklih bezgavk, zaradi brezzobosti itd. Take napake se dajo odpraviti z uspešnimi operacijami. Težje pa je odpraviti napake psihičnega značaja. In med temi je ena najkompli-ciranejših — jecljanje. Pogosto izvira jecljanje že iz detinskih let. Dete jeclja že po naravi, oziroma ne govori tako, kot odrasli človek. Take motnje najlažje odpravi že v tej dobi skrbna inteligentna mati, ki mora biti otroku vzor pravilne izreke. Vendar prav tu greši marsikatera mati, kateri se zdi ljubko in srčkano, če otrok govori »po svoje«. — Jecljanje nastopi lahko tudi pozneje zaradi strahu, padca itd. Za odpravo jecljanja psihičnega značaja, je vsaka zdravniška pomoč brez koristi. Razni zdravniki so napravili eksperimente z operacijo, a uspeh je vedno izostal. Kakor pri vseh nesrečah, so se tudi na račun jecljačev okoristili že mnogi, ki so »iznašli« razne »aparate«, ki naj bi odpravili jecljanje. Taki aparati so izredno dragi, uspeha pa ne dosežejo ni-kakega. Nekateri so skušali odpraviti jecljanje s hipnozo in sugestijo, masažo jezika, obsevanjem itd. Vendar vse skupaj ni prav nič pomagalo. Originalna je metoda zdravljenja s petjem, ki se opira na dejstvo, da jecljači pri petju ne jecljajo. Tudi ta metoda se ni obnesla. Presenetljiv uspeh pa je zabeležil v tem oziru metoda dr. Lowa. Dr. Low je v raznih krajih prirejal tečaje za odpravo jecljanja in uspehi so bili povsod presenetljivi. Dosegel je na tem področju velike uspehe tudi pri kroničnih jecljačih in velik je krog ozdravljencev, ki se s hvaležnostjo spominjajo dr. Lowa. Ko ie priredil tečaj v Ljubljani, se ga je udeležilo preko 50 pacientov. Težke in naporne naloge odpravljania jecljanja po metodi dr. Lo\va pa se je lotil.tudi naš znani kulturni delavec g. Vilko Mazi v Ljubljani. Banska uprava mu je dovolila prirejati po poedinih krajih tečaje za odpravo jecljanja. Privatna iniciativa g. Mazija je vsekakor vredna velikega priznanja, posebno če pomislimo, da drugod države same, na svoje stroške prirejajo take tečaje. G. Mazi je priredil že več tečajev in povsod je kot njegov predhodnik dr. Lb\v, dosegel presenetljive uspehe. Nedavno je priredil tak tečaj tudi v Mariboru. Obiskovalo ga ie 12 pacientov, mladih in starejših. G. Mazi je povabil ob pričetku tečaja zastopnike tiska, ki so se lahko sami prepričali o govornih motnjah nekaterih pacientov. Prav tako pa jih je povabil tudi ob zaključku tečaja. Uspeh je bil odličen. Pacienti so govorili umerjeno, gladko, brez vsakih motenj. Človeku se zdi vse skoraj čudežno. Jecljanje je torej ozdravljivo, vendar ne z dragimi sredstvi, ki jih vsiljujejo razne tuje tvrdke. Jecljačem pomaga kh ko samo strokovnjak. In ta je poleg dr. Lowa prav gotovo tudi njegov učenec £. Vilko Mazi. "°*t* kega in jasnega izražanja in ker jim prav iz motenj psihičnega značaja. Organske Moderna kuharica. »Štefka, pri nas zajtrkujemo ob osmi uri.« »Dobro, gospa. Ampak če ne bom že nokonci. nai me gospa ne čakajo.« Gospodarske vesti čas in način obiranja sadja Razglas ljubljanske banske uprave Ker se še vedno pojavljajo pritožbe, da sadjarji prezgodaj obiraijo sadje, ki je namenjeno za izvoz, se opozarjajo na okrožnico banske uprave, ki je bik' .30. julija razposlana vsem sreskim načelstvom in kmetijskim ustanovam in se glasi: Sadjarstvo postaja od leta do leta vedno važnejši vir dohodkov našega kmetovalca. V dravski banovini se proizvaja na tisoče vagonov žlahtnega sadja, od katerega se ga mnogo izvaža v tujino. Obiranje sadja pa je pri nas v mnogih primerih skrajno pomanjkljivo. Zato izgubi naše sadje na trgu ugled in veljavo. Čas in način obiranja mnogo vpliva nai kakovost pridelka. Prezgodaj obra no sadje ni dobrega okusa, rado gnije, se grbanči in izfolapeva vodo. Z nepravočasnim obiranjem so zato kmetovalci znatno oškodovani tudi na množini pridelka, kajti plodovi pridobijo na teži prav zadnje dni dozorevanja. Tudi pri prevozu je treba sadju posvetiti največjo paž-njo, ker se nepravilno vloženo sadje ob-tolče in skvari. Sadje za svežo uporabo se mora brezpogojno obirati z roko. Pri branju sadja, namenjenega za izvoz, je potrebno posvetiti največjo pažnjo pravočasnemu, t. j. ne prezgodnjemu obiranju, da pride na tuji trg v čim boljšem stanju in sposobno za potrošnjo. Tako je treba paziti, da se slive za svežo uporabo ne obirajo prezgodaj, ker take slive so neokusne in malovredne. Slive za svežo uporabo se naj obirajo takrat, ko so zadosti zrele, vendar še čvrstega mesa. Tako, da pridejo na tuji trg sveže. Slive se naj obirajo z roko tako, da ostane v plodu pecelj in voščena prevlaka nepoškodovana. Prezrele slive niso dobre za svežo uporabo, zato se ob priliki eksporta ne smejo deklarirati kot slive za svežo uporabo. Slive namenjene za predelavo, n. pr. za sušenje ali za marmelado, se morajo obirati šele takrat, ko so popolnoma zrele in okrog peclja uvele, ker takrat imajo v sebi največ sladkorja, od katerega je odvisna kvaliteta suhe slive in marmelade. Orehi se smejo obirati šele takrat, ko razpoka že zelena lupina na plodu. Plodovi se naij po možnosti operejo v 2% lugovi vodi, nato izmijejo v čisti vodi, zažveplajo in posušijo. Hruške in jabolka se naj obirajo šele takrat, ko so drevesno zrele. Namizne hruške in jabolka je treba brezpogojno obirati z roko, da osta ne pecelj nepoškodovan. V interesu naših sadjarjev in sadnih trgovcev se priporoča, da se jabolka ne obirajo pred sledečimi termini: beličnik okoli 15. julija, beli astrahlan okoli 20. julija, charlamovsky (izgovori šarlamov-ski) okoli 25. julija, grafensteinc (izgo- vori grafenštainc) in prinčevo jabolko okoli 20. avgusta, pisani kardinal okoli 25. avgusta, rdeči jesenski kalvil okoli J. septembra, »Jakob Lebel« in rumeni žlahtnik okoli 5. septembra, ananasova reneta in ribstonski peping okoli 10. septembra, gdanski robač in lansberška reneta okoli 15. septembra, boskoobski ko-smač, bauinanova reneta in jabolko pre-okusno okoli 20. septembra, dolenjska voščenka, kanadka, bojkovo jabolko, zlata parmena, koksova oranžna reneta, zeleni in rdeči ščetinec okoli 25. septembra, ontario, zukalmailjevka okoli 30. septembra, rumeni bellefleur (izgovori bel-fler), londonski peping in šampanjska reneta okoli 1. okt., porenski krivopecelj in carjevič okoli 5. oktobra, bobovec, štajerski mošancelj, jonaban, karmeli-tarca in tafeljček okoli 15. oktobra, \velschbrunner (izgovori velšbruner) in rdeči železničar okoli 20. oktobra. Prezgodnjega obiranja sadja zagrešijo večkrat tudi sadni trgovci, ki kupujejo nezrelo sadje, da izkoristijo morebitno dobro konjunkturo. Z ozirom na težavni gmotni položaj naših kmetovalcev je razumljivo, da se marsikdo da pregovoriti, kar pa je v njegovo škodo in v škodo našega narodnega gospodarstva. Kraljevska banska uprava naroča zato, naj kmetijski referenti stalno poučujejo sadjarje o pravilnem obiranju in ravnanju s zrelim sadjem in naj opozarjajo kmetovalce in sadne trgovce na stroge predpise pravilnika o kontroli svežega sadja', namenjenega za izvoz. ni, marveč tudi z madžarskimi iz okoli-1 ce Blatnega jezera in z južnotirolskimi vini, ki jih je razpečavalo po vsem alp- j skem trgu z vinom. Njegovo gospodar-, sko moč izpričujejo najboljše nakupi j konkurenčnih mariborskih vinskih pod- i jetij Ipen in Thun v Cankarjevi ulici,: njegovo kvalitetno delo pa priznanja na raznih razstavah doma in v tujini, kjer je bila tvrdka Pugel 6c Rossmann odlikovana z raznimi diplomami in kolajnami. Po prevratu se je delokrog Pugel & Rossmannove trgovine z vinom zožil zaradi protekcionistične trgovinske politike srednje Evrope. Današnja veletrgovina pa trguje predvsem v naši banovini, in sicer z vsemi podravskimi vini. Pugel & Rossmann veleirgo-z vinom Veletrgovina z vinom Pugel & Rossmann n,a1 Trgu Svobode je najstarejša med mariborskimi veletrgovinami z vinom. Njen začetek sega celo v sredino 19. stoletja in je bila na mestu današnje Pugel & Rossmannove vinske kleti nekdaj vinska klet grofov Brandisov. Leta 1883. pa je postala današnja veletrgovina z vinom Pugel & Rossmann obenem z drugimi večjimi mariborskimi trgovinami z vinom sestavni de! nove takratne štajerske vinotržke družbe v Gradcu. Zaradi gospodarskih pretresov se je omenjena družba razšla in je mariborsko vinsko podjetje postalo zopet samostojno. Že naslednje leto 1884. pa so ga kupili A. Sclileicher, J. Pugel in J Rossmann ter ga vodili skupno pod imenom Kriehuberjevih naslednikov do leta 1895., ko je podjetje dobilo današnji naslov. Od prvih početkov pa do današnje dobe je ostalo podjetje Pugel & Rossmann središče mariborske trgovine z vinom. Trgovalo ni samo z domačimi vi- Posledice zadržanega izvoza sadja. Posledice zadržanega izvoza našega sad ja se zlasti težko občutijo v ptujskem okraju, ki mu je letos razen nekih okolišev sadje prav dobro obrodilo in ima vedno prvenstveno vlogo v pridelovanju štajerskega sadja. Žalibog pa je velik up, ki ga je tukajšnji krnet polagal v rodno letino letošnjega zgodnjega sadja, splaval večji del po vodi zaradi nerazumljivega zavlačevanja dovoljenja za izvoz. Sadje pripravljeno za izvoz, se je začelo kvariti in kmet, pa tudi marsikateri sadni trgovec, ki si je nagromadil sadja, je moral in še mora dajati sadje za vsako ceno. Škoda, ki je na ta način nastala, je ogromna. Vendar je to dober nauk za bodočnost, ko bo naš kmetovalec moral rabiti več previdnosti in sadja ne bo prerano trgal. V tem preranem trganju je glavna napaka, ki jo je zagrešil. Nekaj krivde pri teni pa imajo tudi sadni trgovci, ki so kmete pripravili do preranega trganja sadja, čeprav niso bili popolnoma sigurni glede dovoljenja izvoza sadja, in tako povzročili nepopravljivo škodo. Če bi kmet čakal s trganjem do takrat, ko bi ne bilo več izvoznih ovir, bi tolike škode, kot je v res-nici, nikdar ne utrpel in bi danes mogel svojo pozno obrano sadje še vedno s pridom vnovčiti. Pridobljene izkušnje pa bodo U.liko uporabili jeseni, ko bo dozorevalo pozno sadje. Da bi izgubili tržišče zlasti v Nemčiji, se ni bati, ker naše sadje, če bo le dobro sortirano in pakirano, si bo s svojo neprekosljivo kvaliteto kaj kmalu pridobilo nazaj eventualno izgubljene postojanke. mači vse svoje znanje, sai nas na domačih tleh niso razočarali. Nasprotno pa tudi lahko trdimo, da bodo jutrišnji gostje na tekmah pokazali vse svoje znanje. Jamstvo za tehnično dobro igro ; ;e tu. Moštvi se bosta borili zagrizeno. Železničar se hoče revanžirati. To so torej rimi momenti, ki nam bodo zagotovili tekmo, ki si je naše občinstvo želi. Kot uvod v jesensko sezono se ic Železničarju posrečilo pridobiti za gostovanje kar dve moštvi, varaždinsko Slavijo in SK Celje. SK Celje je zadnji mesec porazil 1SŠK Maribor in SK Železničar in to s precejšnjo razliko golov, SK Celje. razpolaga z mlado, dobro enajsto-rico, ki je letos dosegla izredno lepe uspehe. Drugi jutrišnji nasprotnik je varaždinska Slavija, ki igra v varaždinskem nogometu važno vlogo. V prvi tekmi ob 15. uri se bosta srečala B-moštvo SK Železničarja in var ž-dinska Svoboda, v drugi ob 16.30 uri pa A-moštvo SK Železničarja in SK Celje. Obe tekmi bosta n:: novem igrišču SK Železničarja «b Tržaški cesti, in sicer ob vsakem vremenu'. Prvo tekmo bo sodil g. Vesnaver, drugo pa g. Kopič. Nogometni turnir ob prilili! proslave 15-letnice ISSK Maribora. Nogometni odsek ISSK M ribora bo v dneh 8. m 9. septembra priredil na svojem igrišču nogometni turnir, na katerem bodo naj-brže sodelovali ASK Primorje. SK Ra-pid, Čakovečki SK in ISSK Maribor. Šport Ma- MARIJ SKAIAN: 135 Roman Iz prazgodovine človeštva. Nt. j c pa ni genila. Stala je pred starko m ni vedela, kaj naj stori. Predramil jo je šele odločni starkin ukaz: »Pojdi!« Tedaj se je Nefteta zdrznila, se okre-nlla in zbežala kakor blazna proti izhodu iz podzemlja. Arikdinila je strmela nekaj časa za njo, nato se pa obrnila k mumiji Asarhadana in Ofirije: »Samo vidva sta še moja, večno moja in mi ne moreta pobegniti, ker vaju oklepa misel zadnjega spoznanja, nedoumljiva živim. In sta z menoj eno samo, ne-razdružljivo, neločljivo, silno in večno doumetje vsega. Med menoj in med vatna ni več razlike, vrnili smo se v celoto, v plamen Njega, ki je vesolje...« XXXI. Nefteta je bežala kakor brez uma iz votline Oscnčja. V svoji boli ni niti videla niti doumela grozot, ki so se zgrinjale okoli nje v strašni temini, katero so razsvetljevali samo izbruhi ognjenikov in zublji gorečega mesta. V tem grozotnem, krvavo-rdečem svitu je brzela po stepah. skoti gaie otani&vcav okoli vznožja proti višini nad planoto piramid, od koder je vodila široka pot na dvor. Grmičevje ji je trgalo oblačila in trnje se ji je zadiralo v bose noge, a ona se za vse to ni zmenila in tudi bolečine tli čutila. Tekla je dalje in dalje in v njeni glavi je živela le ena sama misel, misel nanj, na faraona faraonov. Pozabila je na vse, kar ji je bil prizadejal, nič ni več mislila na ponižanje in krivice, nič več na Evalasto, na ječo in vse ostalo. Hotela je le spet nazaj k njemu v neki silni veri, da se mora vrniti čas njene sreče, noči in slave ob njegovi strani. V konec ni verjela: Arikdinilina modrovanja so se ji zdela blazna. Njena mladost se ni mogla vživeti v misel smrti in zadnjega konca. Grozote, ki so divjale okoli nje, so se ji zdele le nekaj trenutnega, nekaj takega kakor noč, ki ne more trajati večno in mora za njo spet priti jutro zlatega solnčtiega svita, rosnih livad in speva ptic po gajih. Konec vsega? Ne, to sc ji je zdelo blazno, nenaravno in zato nemogoče. Vsega ne more biti konec: nje, faraona-, dvora, Sc-mi&irisa, AtLanUde • • • Dve nogometni tekmi v riboru Na igrišču SK Železničarja nastopita jutri varaždinska Svoboda in SK Celje proti dvema moštvoma SK Železničarja. Bilo bi odveč, pisati o tem, kako potrebna je našim železničarjem rehabilitacija po zadnjih neuspehih. Z gotovostjo lahko pričakujemo, da bodo pokazali do- Saj morajo vendar ostati tla pod nogami, pa nad se tudi trese zemlja, naj bruhajo ognjeniki, naj gore hiše in palače. Ta tl,a so stala tisoče let, nihče ne ve od kdaj, kako bi mogla sedaj naenkrat izginiti? In kam? »Blaznost, strašna blaznost...« si je ponavljala in drevela dalje. Pod njo so se na planjavi dvigale proti nebu mogočne terasne piramide, obžarjene od mestne strani po grozotnem krvavem žaru podzemskega in nadzemskega ognja. Zrak je bil vroč, prenapolnjen z dimom, pepelom in soparo. Zajedal se ji je v pljuča in jo dušil, da je težko dihala, a utrujenosti ni čutila. Potem se je pred njo odprla pot proti dvornemu parku in jo ponesla nasproti tako hrepeneče pričakovanemu cilju. Njene ranjene, krvaveče noge so vedno hitreje pozirale razdaljo in jo naposled požrle vse do dvornega obzidja, ki se je še vedno v z p e nialo mogočno skoraj do kron najvišjih dreves. Hitela je vzdolž zidu do znanih ji malih vrat, a bila so zaprta. Zaman je trkala, zaman klicala stražo, naj ji odpre. Ni je priklicala. Nikjer ni bilo žive duše. Bežala je dalje proti Kali, ki je divje pluskala čez bregove in se penila, ko da bi vrela. Tam v bližini brega so bila velika vr* 'ta, vodeča s ceste k piramidam. Tam bo morala biti straža, tam j,o VSEM BRATSKIM EDINICAM' Sokolski meddruštveni odbor poziva članstvo vseh mariborskih in bližnje okoliških bratskih edink', naj se polnoštevilno udeleži na glavnem kolodvoru slavnega sprejema gostov. Sokolsko društvo Hoče bo vprizorilo jutri v nedeljo ob 15.30 uri v svojem domu otroško igro »Sirota Jerica«. Vabimo vse Sokole in Sokolu naklonjeno občinstvo, zlasti pa mladino, naj se pri* reditve polnoštevilno ude’eži. Seia načelnikov mariborskih sokoisUiH društev bo v 'ponedebek 3. t. m. ob )9. uri v župni sobi v Narodnem domu. Pozivam vse načelnike, načelnice in njih namestnike bratskih društev Maribnr-matice, Maribor I„ II., III.. Tezno m studenci, da se seje zaradi važnosti polno-številno udeleže. — Načelnik MO- _ Od rok gre. • *;li- Morebitni kupec v atelieju: 1 orej • ke gredo?«* Umetnik: »Tako, da je strah. Om 'e' den jih ie šlo trideset in pet.« Kupec: »Za Boga, ali je vzel vs.e etl satn ljubitelj?« Umetnik: »Da. da, en sam, namreč oi-rič.« bodo slišali, in ji bodo odprli. Toda bilo ni nikogar. Nefteta se je obupana zagnala v vrata, ki niso bila zapahnjena m so ; sc voljno odprla, da ie zletela v par », se opotekla in padla na trda, s peskom posuta tla. Pobrala se je naglo Kakor veverica in zbežala dalje P° paiku proti dvoru. Sredi drevoreda vitkih palm je nenadoma zasopla obstala. Nasproti ji ^ prihajal moški, poskakoval je kakor pri plesu, krilil okoli sebe z rokama, ko da bi hotel zleteti v zrak in mrmral neraz- 1 umljive besede. Nefteta se je zdrznila. Dasi so bile kretnje temne postave tako nenavadne, so se ji nenadoma vendarle zazdele znane in možgane ji ie prešinila instinktivna misel: »On, veliki, faraon faraonov ...« Planila je proti njemu, razprostrla roke in kriknila v sreči in bolečini: »Milost, o veliki, najdražji!« Temna moška postava je obstala, nehala kriliti z rokami in se zastrmela vanjo. Favoritka jo je dosegla in spoznala, Bil je on, veliki. Semiš Ofiris. Pogledal jo je z izgubljenimi, brezizraznimi očmi in se zasmejal: »Me ne poznaš?« je dejala zdvojentf Nefteta. Tvoja sužnja sem, tvoja...« {Se bo nadaljevalo.? USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranilnih ylog 60 milijonov dinarjev Rezervni zaklad 9,668.000 Din HRIBOR. MII DOl Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje oglas i Razno dam v NAJEM. EV. PRODAM zaradi preselitve dobičkanos-no obrt (prosta obrt). Pismene ponudbe na upravo Pod »Rentabilno«. 3669 JOS. TICHY INDRUG. Konces. elektrotehnnično po-djetje. Maribor. Slovenska “l. 16, tel. 27—56, izpeljuje el.ektroinstalacije stanovanjskih hiš. vi!, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga do kon-kurečnih cenah. TA PET NIK Oskar Wistan, Koroščeva ulica 4, se priporoča. Gre tudi na dom. 3602 LICITACIJSKI ZAVOD sprejema predmete za prodajo na javni dražbi. Dražba dne 3. in 4. septembra. 3606 V SRČNIH, FINANČNIH IN POSLOVNIH ZADEVAH dobite vsa pojasnila od astro-grafološke specijalistke vsak torek in petek od 15 —19. ure. Mme. Felicitas, Sodna ul. 26, III. nadstr., vrata 8. 3611 SPALNICE politirane. najmodernejši vzor ci, iz mehkega in trdega lesa ter razno drugo pohištvo po znižani ceni prodam. Priponam se za vsa mizarska in pohištvena naročila. Mizarsko podjetje Rudolf Kompara, Aleksandrova cesta 4S. 1641 PREDELAVO ŽIMNIC na domu prevzame najceneje Ferdo Kuhar, Vetrinjska ulica 26. ■'934 RABITE DENAR? Prodajte staro obleko v Grajski starinarni. Plača najboljše! Zamenja tudi lepe pte-Proge za obleko, 3583 HALO! KAM? V nedeljo, 2. septembra na trgatveno veselico v gostilno »Novi svet>< (pri Studenškem gozdu). Tam bo dovolj zabave. Za dobro jedačo in pijačo .se priporoča gostilničarka. 3675 VELIKO IZBIRO OTOMAN, n>adrae, žičnih vložkov, kancev, naslonjačev nudi najce-neje r. Novak, Vetrinjska 7, Koroška 8. 3620 HALO! HALO! V nedeljo popoldne v gostilni »Trst« nasproti bolnice, koncert; podoficirski ples, dobra kapljica, prvovrstna zabava. Sc priporoča gostilničar Henrik Lakoše. 3642 Šolske torbice aktovke, nahrbtnike itd, v veliki izbiri priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova cesta. 13. 3624 NE POZABITE MADRACE, tapecirano pohištvo, obnoviti, dopolniti, posteljno perje s paro prečistiti. Spalni divani po konkurenčnih cenah pri Jagodiču, Vojašniški trg. 3640 Maribor, Aleksandrova 40 prodaja in kupuje hranilne knjižice in ostale vrednostne papirje proti takojšnji gotovini. družabnike išče za veletrgovine in industrije. Infcaso menic, čekov in faktur iz vršuje promptno in solidno. Zveze financijske in trgovske za tu in inozemstvo preskrbuje. Za odgovor priložiti za Din 3'— znamk. SPALNICA in šivalni stroj, »Singer-, poceni na prodaj. Vetrinjska ul. 22, Skof._________________3637 PRILIKA! Za hiše in stanovanja 16 oken, solnčnih zaves (rolete), 90 do 110 širine (novih) zelo poceni. Vprašati Vojašniški trg 1. 3641 OTROŠKI VOZIČEK globok, skoraj nov, prodam. Vprašati: Delavska ulica 30, pritličje. 3649 ZELO DOBRO VINO »Jeruzalemčan« letnik 1932. naprodaj. StroBmajerjeva ul. 28-11, soba 8- 3650 SOBO in kuhinjo oddam njimi stran ki s 1. oktbrom. Vprašati v upravi »Večernika«. 3653 DVA PSIČKA opičji pinč in spic na prodaj. Meljska c. 22. 3656 Preselitev Naznanjam, da opustim slaščičarno na Grajskem trgu št. 6 in se preselim v Slovensko ulico 20 ter prosim cenjeno občinstvo, da me počasti z obiskom tudi tam. Milan Koser, Slovenska ulica 20 Kupim ZLATO. zlatnike in platino kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija. zlata. Orož-lova ulica 8. 2642 KNJIGE za 111. razred meščanske šole kupim. Vrazova ul. 6, pritličje levo. 3644 KUPIM KNJIGE za F. razred klas. gimnazije. Ostanek, Ljubljanska banka.’ 3639 Hiter iLenvd železnina Maribor Aleksandrova cesta št. 34 s e Priporoča s kavcijo 25-000 Din (hranilna knjižica) dobi takoj službo. Ponudbe na upravo pod »Zavarovalnica«. 3663 Prodam ŠIVALNE STROJE, kolesa in otroške vozičke proda po ugodnih cenah Alojz Ussar, Trubarjeva ul. 9-1. 2540 OTROŠKI VOZIČEK zelo poceni na prodaj. Naslov v upravi lista. 3634 PRODAM PLETENO ZIBKO otroško posteljo iz črešnjcve-ga lesa, malo in večjo »ša-mot« peč, skobelnik, lopato, kramp. Tomšičev drevored, Sldmšekova 3-II. 3660 Sobo išče 1SČEM SOBO s štedilnikom-. Angela Krej-ner. Krčevina 26, Ribniško selo. 3646 Sobo odda LEPA OPREMLJENA SOBA v mirnem delu mesta, na zraku in soncu, s krasnim razgledom na Pohorje in Kozjak, z uporabo kopalnice, se odda takoj. Naslov v upravi »Večer nika«. 3463 ODDA SE TAKOJ PRAZNO SOBO z električno razsvetljavo in s posebnim vhodom. Stritarjeva ulica 5, I. nadstr. 3610 Citajte »Veternik! 2 DIJAKA ALI DIJAKINJI sprejmem takoj v popolno oskrbo. Naslov v upravi. 3604 DVA DIJAKA ali gospoda sprejmem v vso oskrbo. Koroška c. 17-1, desno 3629 KUPIM KNJIŽICE Spodnještajerske posojilnice v Mariboru. Ponudbe na u-pravo »Večernika« pod »Kupčija«. 3648 DVA BOLJŠA DELAVCA sprejmem na stanovanje in hrano. Frankopanova ul. 15, dvorišče, levo- 3655 Posest HISA, enodružinska s krasnim vrtom, najlepša lega, 10 minut od Glavnega trga na levem bregu proti izplačilu takoj naprodaj. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »160.000 Din«. 3567 UČENCA sprejmem. Vprašati v trgovini z mešanim blagom Jakob Preac, Tattenbachova ul. 3-3651 Pouk POUK POSAMEZNIKOV V TRGOVSKI STROKI: Najboljša in najcenejša izo-H. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. 3505 NEMŠČINO govoriti in pisati se vsakdo hitro nauči po moji metodi. H. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. 3506 POSREDOVALNICA Godina Ivan išče stanovanjsko hišo v ceni 500.000— 600.000 Din. Plačljivo gotovini. Pogoj dober donos. Sprej meni tudi grajščinska manjša posestva, vile, hiše itd. 3612 IZREDNA PRILIKA! Posredovalnica Ivan Godina, Maribor, Tatteinbacliova ulica 19, nudi naprodaj veliko izbiro različnih posestev,'stanovanjskih in trgovskih hiš, lokalov, gostiln itd. 3613 SOBO in kuhinjo oddam takoj dvema mirnima osebama. Pobreška cesta 21, blizu Magdalene. 3616 KABINET opremljen, separiran, poceni oddaro. Magdalenska ul 79. .3621 PRAZNO SOBO iščem v bližini mesta s 15. septembrom. Naslov v upravi lista. 3628 DVE OSEBI (tudi dijakinji) vzamem v lepo sobo s separ. vhodom in kompletno oskrbo. Klavir. Sodna ul. 14, vrata 6. 3635 GOSPODA ali gospodično sprejmem v prijazno sobico, eventuelno s hrano. Pobreška cesta 9-1. 3658 Stanovanje ■ HIŠICO z vrtom prodam za 14.1)00 Din. Vprašati dopoldne Jože Vošnjakova ul. 21-11. 3627 HIŠE PRI MARIBORU od 20.000 Din. dalje, posestva, Limbuš, Radvanje, Krčevina, Rošpoh od 24.000 Din. dalje, veleposestva, 94 oralov, Din. 320.000, graščina. 247 oralov, 1,200.000 proda Posredovalnica, Maribor, Slovenska ul 26. 3638 Službo dobi UČENCA sprejme Robinšak. produkcija čevljev, Slomškov trg 8. 3601 MISS EDITH OXLEY diplomirana v Cambridge in Parisu, daje angleški in francoski pouk, Krekova ul. 18-11, od 1. oktobra dalje. 3614 NEMŠČINA, FRANCOŠČINA po hitri, lahki, zanesljivi metodi. Naslov v upravi. 3623 IŠČEM INŠTRUKTORJA absolventa realne gimnazije za Vsakdanji pouk dveh fantkov. Loebl, StroBmaierjeva ul. 28-1. 3630 Hrano odda SPREJMEM TAKOJ dva gospoda ali gospodični na dobro domačo hrano, mesečno 400 Din. Aleksandrova cesta 57, pritličje, 2. 3659 Albert Vicel Trgovina s kuhinjsko opremo hišnimi potrebščinami,emajlira no, pločevinasto posodo, porcelanasto, kamieninasto in stek leno robo Maribor Gosposka ulica št. 5 MtMM—IMMIMt Kupujte svoje potrebščine pri nailh inserentlh i DVA DIJAKA ali dve dijakinji sprejme učiteljska družina v popolno | oskrbo. Stritarjeva 29, pritličje. 3560* Oglejte si v »TRPINOVEM BAZARJU" prodajo ostankov Lepa svila od Din 10’— naprej. - Pohitite dokler traja prodaja. Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulice RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR ■ Majifooff varna naložba denarja, ker jamil za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s telim svojim premoženjem in z vso svojo davčno mož/p — - Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno S D r e i e m a w,°9e »n knjižite na tekoči račun PftHruvnira ■ fiFI IP nasproti polle. prej * 111- po nalugodnejiem obrestovanju * OOlliZmCo« t Južnoštajerska hranilnica Stran 8 Mariborski »V e 5 er n Ilc« Jutra V M a f i b o r 11, dne 1. IX. 1934. a—I—— Vrsta 2402-00 Telovadne copate z krom-podplatom za telovadbo v šoli in „SokoIu". Zenske Din. 35.-, moške Din. 39.- Veletrgovina z vinom flUtl fi IKSHII Maribor Trs svobode št. 3 priporoča cenjenim odjemalcem in občinstvu svojo veliko zalogo vina v sodih in steklenicah. Vrsta 5651-28 Pol-čeveljček za otroke do 4 leta, črne iz laka rujave iz boksa. St. 27-33 Din. 69.- 7rsfd Zelo pripravno obutev za nemirne močnega platna in gumijastim'pdoP'a 35-38 Din. 29.-, moške Din. 39.- Vrsta 3962-22 Visok čeveljček z rujavega boksa za fante in deklice, pripraven za slabo vreme. St. 34-38 Din. 69.- Vrsta 6622-09 Močan čevelj z usnjenim podplatom najbolj pripraven za šolarčke. Isti za dijake od it. 34-38 Din. 89.- rVakiičtri i- Vrsta 4624-60 Dek iski pol-ceveli za vezat in močnega boksa ali laka pripraven za slabo vreme irvJzlete, Vrsta 316? Močan ceveli z kravjeg usnja/ trpežnim gu mijastim podplatom, zelo priPraven za šo-larče Št. 34-38 Din. 5f NOGAVICE Z A_, J O l O ! Dolge nogavice iz sukanca ze . > močne, v črni, rujavi 'n drap bas J po Din. 8.-, 10.- in 12.- Drobnarija k čevljarn; krpa 2.-, žlica za obuvat 3.-, kukica 1.-, krema v vseh barvah A.-, kopita moška in ženska 5.-, lufa vloški otroški 3.-, ter ženski in moški 5.-diopriev. Izdaja konzorcij v Ljubljani; predstavnik izd^Hia in urednik: RA DIVOJ REHAR v IVniilcru. STANKO DETPf A v Mariboru. iskii Mariborska tiskarna d. d., p* parfumerija, pletenine, papir i.t.d. Maribor Vetrinjska ulica štev. 26 v Mariboru odda takoj domača velika zavarovalnica. Re-flektanti, kavcije zmožni, naj pošljejo ofert na upravo lista pod »Kavcija 25«. 3643 Suefll premog Budinščina, Ivanopolje od 1000kg naprej 100 kg Din 38’-kocke Din 36’-. - Ladanje Dolnje Din 25'- 3167 Josip Govedi«! Prešernova ulica 19 Telefon 26-96 Vrsta 45301-03 Lahka in poceni platnena obutev za šolo po lepem vremenu. St. 27-34 Din. 19.-, 35-42 25- Vrsta 5460-00 Za Vaše otročičke udoben in lahek čeveljček v katerih se im bode nogica pravilno.razvijala. St. 24-26 Din. 49.- Vrsta 3222-02 Pol-čevelj z gumijastim podplatom, skozi leta priznan kot zelo dober in praktičen za otroke. St. 34-38 Din. 69.- od 15. do 23. septembra 1934 Razstav* lisaste in planinske plemenske živine od 15. do IS. septembra Ogled 3* zadružne svlnjereje. — »Štajerski les“« Obramba pted letali. Sejmske izkaznice se dobijo pri javnem zastopstvu Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor* Gosposka ulica 25 3490 s krasno, klimatsko ugodno, prahu prosto lego, v lepem naravnem parku. Udeleževanje tudi v tenisu in športu, jezikih, glasbi. Mesečno S. 160*—. Natančnejše podatke da direktor R. Horneck, Graz, Biirgergasse 4; prospekti se dobe pri upravi lista.