n Ntjrtčji doTCiuki ▼ Združenih dritvah Vd[ia m ne leto - > I Za New York cdo leto Za inozemstvo ccfto leto $7-00 17.00 J List rstovetiskihidelavcev y Ameriki. TELEFON: CHELSEA S87I Entered u Matter. September 21. IMS. at the Office st Ne« Tuk. N. Y-. Act ef ef Much S. 117» : OBIUIA Wll NO. 171 — STEV. 173. NEW YORK, FRIDAY, JULY 25. »M. — PETEK. 25. JULIJA 1930. = VOLOMi XXXY1XL — LETNIK JQEXTUL POTRESU V ITALUI JE SLEDIL GROZEN TORNADO OFICIJELNO JE BILO DOGNANO DA ZNAŠA ŠTEVILO SMRTNO PONESREČENIH NAD TRI TISOČ V Bene ven to okraju sta se pojavila dva nova potresna sunka. Vihar je povzročil ogromno škodo v bližini potresnega ozemlja. — Število mrtvih znaša baje 3700. — Prebivalstvo strahoma pričakuje nadaljnih katastrof. DEL. KOMISAR SOVRAŽNIK DELAVSTVA Organizacije v North Carolini se konečno prebujajo. — Naravnost drzen izziv visokega u-radnika. PREISKAVA B0LJŠEVIŠKIH POSVETOVANJA Z GANDHIJEM TREV1SO, Italija, 24. julija. — Danes se je pojavil v osrednjem delu Italije močan ciklon ter povzročil ogromno škodo. Neki kmet je bil ubit, nad petdeset oseb je bilo pa več ali manj poškodovanih. Najbolj so bili prizadeti okraji Volpaga, Nervisa in Susegna. Ognegasci in člani Rdečega križa so odšli na pomoč. BENVENTO, Italija, 25. julija. — Napol poblaznelo prebivalstvo sta še bolj preplašila dva o-tresna sunka, ki sta se pojavila sinoči. Ljudje žive v neprestanem strahu, da se bo ponovila katastrofa, ki je opustošila v sredo južni del centralne Italije. Poročevalcu United Press so povedali, da je vsled potresa najmanj milijon ljudi brez strehe. Manjka jim živil in hrane ter hodijo od vasi do vasi in iščejo sorodnikov. Natančnega števila mrtvih ne bo mogoče tako kmalu dognati. Nekatere statistike ugotavljajo, da je bilo usmrčenih najmanj 3700 oseb. Sinoči je dospelo poročilo, da sta uničeni mesti Acednia in Aquillona. V prvem mestu je izgubilo štiristo, v drugem pa tristo oseb življenje. Preko dežele piha neprestano močan vroč veter, :n farmerji se boje nadaljnih katastrof. Pravijo, da se zemlja še ni popolnoma pomirila. RIM, Italija, 24. julija. — Italija je začela šele danes spoznavati, kako strašne posledice je imel potres, ki se je žavršil v sredo. Uradna poročila javljajo, da je povzročena škoda vsekakor večja kot se je dozdaj domnevalo. Števila ranjencev ni bilo mogoče niti približno preceniti. Reševalna dela vrši vojaštvo in člani Rdečega križa. Pomaga tudi fašistična milica. V štirih opustošenih provincah, Avellino, Poten-za, Foggia in Benevento tabore nesrečniki na poljih. Najtežavnejša naloga je pokopavanje mrtvih. V mnogih krajih so bila pokopališča prenapolnjena še predno so vse pokopali. Ljudje so morali voziti mrtvece na pokopališča sosednjih mest in vasi, in tega žalostnega sprevoda ni bilo ne konca ne kraja. Zvonenja se ne sliši, kajti cerkveni stolpi so tako razrahljani, da se je bati, da se porušijo oziroma, da popadajo zvonovi iz njih. Važno vlogo vrše zrakoplovi. Neprestano letajo nad opustušenim ozemljem in signalizirajo, kje bi bila pomoč najbolj potrebna. Časopisje objavlja podrobnsti o sili potresa in razdejanja, ne sme pa objavljati številk glede mrtvih in ranjenih. V ozemlju, kjer se je završil potres, se je mudilo dosti ameriških turistov, toda soglasno z izletniškim uradom, so ostali vsi nepoškodovani. V zunanji urad prihajajo izrazi sožalja iz vseh delov sveta. DELAVNOSTI Položaj je zelo resen, in časopisje je dobilo nalog, naj molči. — Izid pogovorov bo ostal tajen. — Nacijonalisti odklanjajo sporazum. Predsednik direktorija, Peter Bogdanov, je za-pretil s splošnim bojkotom, če ne bodo preklicane obtožbe proti njemu. GREENSBORO, N. C., 24. julija. Potem ko so že več let le stiskali v žepu svojo pest napram vsem napadom državnega komisarja za delo, Franka Grista, so sedaj delavci v Nort Carolini odločeni, da se enkrat za vselej iznebe tega predr-zneža. Grist navaja iz "Manufacturers Record", da je vedno lahko dobiti "ceneno delo". Državna delavska federacija je vedno skušala deliti mnenje, katero črpa Grist iz tega organa. Komisar bi mo.al vendar imeti vsak nekaj razumevanja za delavsko varstvo. Grist je otvoril svoje letno poročilo z naslednjo nesramno izzival-nostjo: — Če imajo tvorniski delavci kaj razumevanja, kaj so njih najboljši interesi, potem bodo pokazali organizatorjem in agitatorjem gluha u-šesa ter vzeli vedno, kar morejo dobiti ter delali za vsako plačo, dokler se ne bodo razmere v splošnem izboljšale. Na nekem velikem zborovanju so sprejeli delavci izjave Grista z žvižganjem. V sodišču v Greensboro se bodo borili proti eksmisijam delav-, cev. Pri včerajšnjem zaslišanju pred posebnim kongresnim odsekom, da se preišče dozdevne komunisiične spletkarije v deželi, je izjavil predsednik aveta ravnateljev, Peter Bogdanov, da je onemogočen vsak na-daljni obstoj v rusko-ameriškin trgovskih odnošajih, če ne bodo o-značene kot izmišljene vse trditve, katere so bile dvignjene proti družbi Amtorg da vrši ta organizacija komunistično propagando. Bogdanov je ponudil dokaz, da so vsi dokumenti, katere je baje "razkril" prejšnji policijski kcmisar Whalen, podle ponaredbe. Družba Amtorg je lansko leto kupila za $175.000,000 blaga v Združenih državah ter je v tekočem letu skoro podvojila tu sklenjene kupčije. NAJVEČJA SUŠA V POL STOLETJA Farmer jem velikega dela Združenih držav preti velika izguba radi splošne suše. — 10,000 konj poginilo v Iowi. POONA, Indija, 24. julija. — Več kot štiri ure so trajali pogovori, katere je imel Mahatma Gandhi, vo-' dja neodvisnosti Indije, z liberalnimi voditelji v tukajšnji jetnišnici. Pogovor je imel namen, da se u- . sne že ni bilo pol stoletja, i ravna kompanjo državljanske nepokorščine, katero je započel M. Gandhi. Konferenca se je vršila v Jeroda jetnišnici, kjer bo ostal Gandhi se nadalje. Kaj se je vršilo na konfe- ( vati farmerje pred resno izgubo WASHINGTON. D. C., 24. julija Vremenski urad je naznanil, da trpijo iztočni in centralni deli Združenih držav velikansko sušo, kakr- V vseh prizadetih okrajih je padlo do 49 odstotkov manj dežja kot v rednih razmerah. Le neposreden dež more obvaro- ZIVLJENSKI CILJ ANGL. KRALJA COOUDGE BO SPISAL 9 NOVO BESEDILO WASHINGTON, D. C., 23. julija. Calvina Coolklsa bodo naprosili, naj spiše novo zgodovino Združenih držav, če privoli, da ne bo kipar j>rav nič popravljal besedila. Prejšnji predsednik je napisal zgodovino Združenih držav, vsebujoeo 500 besed, da se jo vkleše v skalnati spomenik. Mr. Borglum je izklesal spomenik ter popolnoma izpre-omenil besedilo. Prejšnji predsednik je izjavil, da besedilo ni njegovo. VATIKANSKO MESTO, 24. julija. — Papež bo poslal v potresno ozemlje posebnega delegata, ki bo skušal dognati, kako naj se organizira pomožna akcija katoliške cerkve. Pap^z namerava prispevati za prizadete iz svojih lastnih sredstev večjo vsoto denarja. NADAUNE ŽRTVE VROČINE Včeraj popoldne ni vladala v New Yorku tako strašna vročina kot tekom zadnjih par dni in vreme je bilo kljub vsemu še znosno vroče, a vendar sta umrli tudi včeraj še dve osebi -na posledicah strašne vročine prejšnjih dni. Zjutraj je znašala vroč na od sedemdestih do 75 stopinj. Najvišja vročina je bila dosežena popoldne, ko je kazal toplomer 84 stopinj. MEHIKA IŠČE PODATKOV GLEDE TARIFE MEXICO CITY, Mehika 23. julija. Ministrstvo za industrijo, trgovino in delo je dalo svojim agentom po vsej deželi naročilo, naj zbirajo mnenja mehiških eksporterjev glede učinkov zadnje ameriške tarifne zakonodaje. Tukajšnji listi so včeraj popoldne napovedovali, da bo izbruhnila tiflcaj ekonomska kriza, in 300,000 mehiških delavcev, ki žive sedaj v Združenih državah, bo prisiljenih zapustiti deželo ter se napotiti domov. Vlada Ortiz Rubija bo najbrž naprosila ameriško vlado, naj omili pristojbine, ki se tičejo Mehikancev. POLJSKA PREGANJA ŽIDE Besedilo memoranda, katerega so poslali poljski vladi glede zapostavljanja Židov so objavili danes. Mem o rad um opisuje težki ekonomski položaj Židov na Poljskem ter trdi, da je kriva tega poljska vlada, ki ekonomsko zatira Žide. renči, ni znano. Noben nepoklicani se ni udeležil konference. Jajakar, eden voditeljev, je pozneje apeliral na časopisje, naj ne omeni ničesar, kar bi lahko škodilo konferenci v njenem sedanjem kočljivem položaju. Napačna beseda bi lahko po-I vzročila škodo, katere bi ne mogli nikdar več popraviti. Oba liberalca sta imela pozneje tudi pogovor z gospo Sarojini Nai-du ki je bila do svoje aretacije naslednica Gandhija v vodstvu kab-panje za civilno nepokorščino. Današnii pogovor bo sledil včerajšnjemu predno bosta oba liberalca zopet zapustila Poono, da se napotita v Alahabad. V Alahabadu se bodo vršile konference s Panditom Nehru. ki igra tudi veliko vlogo v indijskem gibanju za neodvisnost. Jasjakar je priznal pred vsemi, da mu ni predložil Gandhi nikakih novih predlogov za podkralja Irwina; Gonilne sile indijskega kongresa vztrajajo pri tem. da niso prav nič upravičene sedanje govorice o miru. Pašniki so posušeni in živino morajo krmiti z zalogami, ki bi bile sicer prihranjene za zimo. Celo odporne rastline tobaka so se pričele sušiti. V Iowi je poginilo vsled vročine ] nekako 10,000 konj. PALESTINSKA CARINA ZVIS1NA JERUZALEM, Palestina, 23. julija. — Vlada je z odobren jem koloni jalneg a tajnika sprejela več odredb, ko jih namen je koristiti palestinskemu poljedelstvu. Ena teh odredb določa, naj se poveča uvozne pristojbine na (pšenico, moko ter druge stvari za petdeset odstotkov. Neraftniranega olivnega olja ni mogoče uvažati do nadaljnega obvestila. NEZAPOSLENI V NEMČIJI BERLIN, Nemčija, 23. julija. — Soglasno z oficijelnimi statistikami je biLo dne 15. julija vpisanih 2,770,000 moških In žensk, ki nimajo nikakega dela. To je še enkrat tako visoko število kot ob istem času zadnjega leta. i Največje povišanje prihaja iz po-1 renskih in westfatekih provinc. KRIZARKA HINDENBURG DVIGNJENA LONDON, Anglija, 23. julija. — Več kot enajst let potem, ko je bila ponosna nemška mornarica potopljena pri Scapa Flow, je bil uspešno dvigrfjena ter je krov povsem prost vode. To je bilo največje delo te vrste. Že dvakrat poprej so spravili križarko na površino, a ker se je nevarno gibala, so jo zopet spustili na dno. Sedaj pa upajo, da jo bodo lahko spravili v Mills Bay, na Orkney otcfiah. GOZDNI POŽAR UNIČIL DOSTI ŽCANJEKUHOV HAGEFSTOWN, Md.. 22. julija. Dosti žganjekuhov v Blue Ridge pogorju v Mary lan d u in Virginiji je bilo uničenih, in kuharji žganja so morali bežati na vse strani tekom zadnjih treh dni. Ognjegasci so zaduhali močan vonj po gorečem alkoholu. Skoro en teden je divjal požar po vsem pogorju ter uničil dosti taborišč v sekciji, ki je znana radi kuhe prepovedanega žganja. KOVINARSKI DELAVCI STAVKAJO PARIZ, Francija, 22. julija. — Skoro polovica delavcev v kovinarski industriji krog Lille stavka, ker so delodajalci zavrnili njih prošnjo za izboljšanje plač. Delavci stavkajo, ker niso zadovoljni z novo ure ditvijo. NEMŠKI LETALEC UBIT LONDON, Anglija. 22. julija. — Tragedija je posegla vmes na He-ston aredromu. ko je bil ubit Wolff Diedricth von Reders, ki se je hotel udeležiti tekme. Bil je na mestu mrtev, ko ga je zadel propeler. Kralj Jurij ti želi združenega krščanstva. —-Pozdravil je anglikanska stremljenja, da se razširi vero. LONDON, Anglija, 24. julija. — V svoji pjslanici članom Lambeth konference je izrazil kralj Jurij u-panje, da se bo posrečilo zopet ustanoviti združeno krščanstvo. — Veliko zadovoljstvo mi daje, — je rekel kralj, — da lahko pozdravim škofe anglikanske cerkve. m«xl katerimi se nahajajo ne le škofje iz moje lastne dežele, temveč tudi škofje iz Združenih držav. Ko zre.a nazaj na pričetek Lambeth konference, konštatiram z zadovoljstvom, kakšen napredek je zaznamovala anglikanska cerkev tekom enega stoletja. — Pred enim stoletjem je bila to vera le enega kraljestva, a danes je razširjena preko vsega sveta. — Spominjam se. kako je bilo pred desetimi leti, ko sem sprejel člane šeste Lambeth konference. — Stopili so pred svet z idealom enotnosti in prošnjo, naj ne opuste nikakega poskusa, da se pregradi vrzel cerkve. — Z veseljem slišim, da ni bil ta pcziv zaman. Moja resna želja je, da nadaljujete s svojim dobrim delom. — Rane. katere je zadela vojna, niso več tako vidne kot takrat, ko ste se zadnjič sestali tukaj. — Človeštvo pa ni pozabilo, kaj mu teži srce. Očetje naše cerkve bodo storili prav. da prestavijo današnjemu svetu težkoče, ki še vedno tarejo nas vse. Naročite m na "Gkaa Naroda" —i največji slovenski dnevnik v Zeničnih Olivno olje kot mazilo. MADRID, španska, 22. julijja. — Manuel Pinol, član sevillskega občinskega sveta, se je vozil danes v Madrid ter rabil olivno olje kot edino mazilo svoje kare. Dosegel je izvrstne uspehe. Proizvajalci olivnega olja so naprosili vlado, naj pospeši uporabo olivnega olja kot mazilo, da reši problem * nadprodukcije olivnega olja. in ADVERTISE 'GLAS NARODA' SMRT STAREGA VETERANA Thomas Gallagher, najstarejši železniški veteran dežele, je umrl včeraj*na svojem domu v Flushing f vsled srčne hibe, povzročene od' strašne vročine zadnjih par dni. Gallagher je stopil v službo pri Long Island železnici leta 1860. Rojen je bil na Irskem ter je prišel v Ameriko zelo mlad. Nikdar ni bil resno bolan ter je dosegel starost 101 leta. Preživela sta ga dva sinova ter hčerka, pri kateri je živel v zadnjem času. MRZLI VAL V ANGLIJI LONDON, Anglija, 22. julija. — Dočim se širi po vsej Ameriki strašna vročina, je doživela Anglija najbolj neobičajni poletni mraz v sedanjem poletju. Včeraj zvečer je vladal tukaj mraz kot ponavadi novembra meseca, in toplomer je padel na 45 stopinj. Ob desetih zjutraj je bila temperatura ▼ Londonu le 55 stopinj. Slini nalivi so se pojavili v iztočni Angliji. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdanih potrdilih. 'Naslovljen ci prejmejo toraj denar doma, brez zamude časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat ▼ raznih slučajih tudi na sodni j i v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo Din H 500 Sj iooo K 2500 5000 10,000 $ 9.35 $ 13.50 $ 46.00 $ 91.00 $181.00 V Italijo Lir 10«..................9 5.75 200 ____________$11.30 300 ______$16.80 500 __________$27.40 1000 ________$54*5 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, z& $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri -velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazume-te glede načina nakazila. Nujna nakaiila Izvršujemo po Cable Letter sa pristojbin« 75 center. SAKSER STATE BANK SZ CORTLANDT STREET NEW TORBE, If. I Telephone Barclay 0380 —> 0381 j LARGEST ILOTKIfa DHL! tm O. IHDVG COMPARI IA Oorponttoa) S Peter Zgaga XanET: 1*1*0« »I IU W. ink of ibovt officers: Now York City, M. I. "3LAI KAIODA (▼■Am 9t tftn roopte) Shtj Day Kxcopt Sundays ud Holidays. So tetrt leu Ta Inn—tstvo m c*k> teto-f7 M Za pol Iota__$3 50 Subscription Yearly 96.00. Advertisement cm Agreement. Psi nitrpli okoli 30 ovac. Odkar so v Sloveniji upeljali velike. volkom podobne pse, nemške ovčarje, ali kakor jih napačno imenujejo tudi volčje pie ali volčake, se slišijo .vedno pritožbe o raztrganih ovcah in uničeni divjadi. V največ primerih dolžijo kosmatinca medveda, čeprav v mnogih takih krajih ni hodil ae skozi stoletja, j Ker mora biti vedno krivec, pa ob- ! sodijo tistega, ki ga ni nihče videl, j B3lš pred letom dni se je to dogajalo v kamniški okolici- Prvotno ni. da so ovco usmrtili, i Ker se je to precej pogosto po-' navijalo, se begunjski lovci zopet i šli na delo, dokler nista bila uni-| čena še ostalo, roparja. Samomor 12-letnega dečka. V Nadbišecu pri Sv. Barbari v Slov. goricah se je obesil komaj 12. letni Janezek Kronfogel. Malo čudno se sliši, a je vendar resnično. In kaj je pognalo otroka v smrt? Mati je nebogljenca nekoliko oste-la. kar ga je tako razkačilo. da je "O las Naroda" Izhaja vsaki dan lmemll nedelj to praznikov. podpisa in osebnosti ss ns priobčujejo Denar naj m blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. da ss nam tudi prejtnje bivallftčs ntunl, da hitreje najdemo naslovnika. • šesto* so trdih, da prihajajo iz Štajerske ! v hlev ^ si tamkaJ zadrgnil večji psi, da ti morijoo vse. Ali kar 1 vrv okr°e vr*tu. Ko je šla mati čez naenkrat pa so že odkrili medveda I 5 minut v hlev P° krmo za ®vino Živahna domišljija je postala ta- DELAVCI NAPRODAJ Skoro vsepovsod jmj Ameriki so zavladale slabe tie-lavskr razmere, ki obetajo postati še slal&e. Tovarne zapirajo vrata, «"e pa obratujejo, obratuje j«* po dva do tri o bolje poleti, zdaj so pa že žareli tolažiti irhojje in pomilovanja vredne brezposelne z jesenjo in zimo. B ' Posledica te^a je, da je postalo delo strahovito poceni. Delavec stoji na razpotju: — ali naj se izstrada do smrti, ali naj gre delat za sramotno nizko plaeo, da si za silo napolni želodce. Mezde padajo neprestano. Petdeset centov na uro je za navadnega delavca že sijajna plača. Toda koliko jih je, ki zaslužijo po petdesel centov na uro? Mezde so se znižale na štirideset, trideset centov uro in so ponekod še nižje padle. Razmeroma na dosti slabšem stališču so bančni ko močna, da so bili mnogi globoko užaljeni, če si trdil, da škodo delajo psi in da je dvomljivo, če se sploh kak medved nahaogt v bližini. Koncem koncev se je odločila oblast, sklicala vse okoliške lovce na veliki pogon medveda, ki ga sploh ni bilo. Obrekovanje medveda so izkoristili tatovi in pomagali psom pri uničenju cvac. Da je bilo bolj verjetno, da škodo povzro-ča medved, so celo na neko smolnato smreko prilepil nekaj črne, i posestniki so ostali brez krova. Ško- je našla 'tamkaj svojega sina-edin-ca že mrtvega. O kakem zločinu »i govora, ker je bil otrok edini sin dobro situira-nih starišev. Velik požar v Slovenski Bistrici. V Vrhlogu pri Slovenski Bistrici je izbruhnil v hiši posestnika Bra-čoča velik požar ki. se je naglo raz širil tudi na sosednja poslopja. Zgorele S3 tri hilše, več gospodarskih poslopij, skednjev in hlevov. Trije na dlake, češ, da si jo je medved izpulil. ko je plezal na drevo. Medved ki so ga smatrali krivim in se klati že par let po Karavankah, pa se ni zadrževal v okoli«! Kamnika, marveč je kopal mravlje in nabiral gobe po gozdovih blizu Ljubela. V lotošnji pomladi je pa zavrtalo o takc/zvanem kmečkem strahu v bližini Begunj na Gorenjskem. Vsak dan so našli raztrgane ovce. Tudi tukaj so že sumili medveda. Ah ker tamošnji lovci niso bili preveč lahkoverni, so zadevšči-no premotril točneje. Po sledih in po poročilih gozdnih delavcev so ugotovili, da ovce trgajo tri psi. ki prihajajo najbrže iz Tržiča. Ti psi pa so preganjali tudi srnjad. V par dneh se je že posrečilo enega izmed roparjev dobiti pod cev, iz katere ga je doletela zaslužena kazen. Ostala dva sta za nekaj dni opustila krvavi posel. Ko sta se čutila bolj varna, sta zopet šla ropat. Kakor prvi. sta tudi ta dva plen zasledovala tiho. Navad- }>isarniški uradniki, torej proletarci, ki se morajo dolga j no sta žrtev tiho zaiezia, nato pa leta mučiti po Šolali in morajo hoditi na delo v osnažeuiiii skočila živali za vrat in ji pretrgala .... ... ! vratn° žile. Včasi. ko so bili še vsi č evljih, zlikanih hlačah m svezib ovratnikih. . triip __ raztmflli in _ da znaša okoli 400,000 Din. Dopisi. S pota. Dcsedaj sem poročil parkrat z divjega Zapada, danes se pa oglašam z obrežja velikega "sladkega" morja, kot pravijo Lake Superior. Opomniti pa moram, da ima to jezero včasi večje in nevarnejše va-lovje kakor ocean. Marši kak par-nik je že treščilo ob pečine in ga razbilo. V Duluth, Minn., je zaspal za ta svet 26-letni mladenič John Marke vič. Rojen je bil na Ely, Minn. Po štiriletnem bolehanju ije podlegel sušici. V St. Marys bolnišnici se nahaja bolna na pijačah hčerka ob Neznane družine Leo Kuharja z Gilbert, Minn. Nadalje so v isti bolnišnici: John Zbašnik z Virginia, Minn., ki je srečno prestal operacijo. Naročil mi je. naj pozdravim njegove Eden največjih problemov prejšnjega stoletja je bilo suženjstvo. lineoln ga je odpravil, toda le navidez. Suženjstva je št* vtvlno vee kot preveč. * Prej so prodajali sužnje na trdili, zdaj jih prodajajo po rasnikih in delavskih posredovalnieali. Amerika je svobodna dežela in v t-iki deželi hi morala mnogoštevilne prijatelje. Rojak trije roparji, so plen raztrgali in vse j snajder s Chishoim. Minn., je imel uničili, večkrat pa so bili zadovolj- POMOČ JE POTREBNA! več operacij. Odrezati so mu morah levo roko. Z dobrim uspehom se zdravi rojakinja Johana Koče- , var s Chishclm, Mirm. Izrazila je željo, da bi se mogla udeležiti konvencije K. S. K. J., katera bc avgu- Hnda nesreča v železniški službi. Pri izvrševanju svoje dolžnosti se je na kolodvoru v Karlove u ponesrečil železniški nameščenec Milan Kohn. Ob priliki pregledovanja kompozicij vlaka ni opazil, da se z nasprotne strani približuje drugi vlak. ki ga je zgrabil in pritisnil tako. da mu je bila desna noga popolnoma zdrobljena in so jo morali amputirati. Kchn je bil sicer tudi na prsih in na glavi poškodovan. Grozna tragedija starke se je pripetila v Ilici v Zagrebu. Tovorni vlak je pripeljal v tamkajšnjo pivovarno več vagonov blaga. V trenutku, ko je lokomotiva privozila v ograjeni prostor pivovarne, je prišla pod lokomotivo neznana stara žena. Vlakovodja je skušal naglo ustaviti vlak. a bilo je že prepozno. Dve kolesi lokomotive sta povozili nesrečno ženo in ji odrezali desno nogo in roko ter zdrobili tudi levo nogo. Pozvana je bila takoj reševalna postaja, ki je nezavestno ženo prepeljala v bolnico usmiljenih sester, kjer je izdihnila na operacijski mizi. Identiteta nesrečne žene se ni mogla ugotoviti. Toča povzročila ogromno škodo. Po uradnih podatkih znaša škoda, ki jo je povzročila toča v Sisku in okolici milijon dinarjev. Vasi Se-lo. Grede, Dužica. Stupna in Jaz-lenika so najbolj prizadete. Površina uničenih posevkov znaša o-koli 1800 katastralnih oralov. Občinski uradi prizadetih vasi so napravili skupno prošnjo, da se prebivalstvu letos davki znižajo. Slovenec utonil pri kopanju na Lapadu. Zagrebške "Novosti" poročajo, da je na Lapadu pri Dubrovniku uto-l nil kuhar tamošnjega hotela "La-j pad", 25-letni Franjo Lockner. ro-| dom iz Slovenije. Skočil je s čolna v vodo, takoj nato pa se je pojavil , na površju in s slabotnim glasom j i zaklical na pomoč. Še predno so mu priskočili na pomoč, je izginil pod vodo. Njegovega trupla še niso našli. Zdi se. da ga je v vodi pri-: jel krč, ni pa tudi zklj učeno. da ga je zadela srčna kap. Zopet samomor v Zagrebu. Davi se ije zastrupila z oetovo kislino 20-letna služkinja Anka Žcluk iz Osijeka. V brezupnem stanju so je prepeljali v bolnico, kjer se ije kljub takojšnji zdravniški po- Eksplodiral šrapnel, ki so ga rabili za obtezevanje aktov. V Baski Palanki se je v poslopju tamkajšnjega sreskega načelstva pripetila huda nesreča. V pisarni, v kateri sta se nahajala uradrnk Petar Josimovič in stražnik Gjuro Topalovič je eksplodiral star šrapnel, ki so ga v pisarni uporabljali za obteževanje aktov. Zaradi eksplozije je bil stražnik hudo poškodovan na glavi in prsih, dočim je bil uradnik le lahko ranjen. Eksplozija je bila tako močna, da so popokale vse šip? na oknih uradnega poslopja. Šrapnel je bil v pisarni že od leta 1918. Kako je prišlo do esksplozije. ni znano. Težka nesreča Mariborčana v Zagrebu. Na odru se je predstavljal silen orjak, ki je drobil s pisti konjske podkve in z rekama trgal palec debele verige. Še celo dva konja so bili privedli c dne kod. pa mu nista mogla raztegniti rek. Vse je strmelo in se čudilo njegovi nečloveški moči. Slednjič je vzel v pest debelo limono in jo stisnil, da je brizgnilo iz nje. Stisnil jo je še enkrat in še enkrat. Nato je pa rekel: — Slavna gc^pcda. totemu ki zamore iztisniti iz te limone le še kapljo tekočine. ciam petindvajset dolarjev. In je stopil z odra ter kazal začudenim gledalcem izžeto limono. Nihče se n; oglasil, nihče se ni drznil tekmovati ž njim. Kajti vsi so vedeli: — Presneto krepko je moral stisniti dedec, kajti kar tja-vendar bi ne ponujal petindvajset dolarjev. Nazadnje se je pa oglasil ^uhljat možiček ter mu reče. naj mu da limono. Orjak je zrl nanj z velikim pomilovanjem. Možiček ni tehtal več kot slo trideset funtov. — O Vam pa dam petdeset dolarjev. — je rekel slednjič. Če iztisnete ^e eno kapljo iz nje — ter mu je irrojil limono. Mcžičkovi suhljati, koščeni pr -ti so se ovili limone. Ni kdove kako stisnil, in glej — iz limone ni pritekla ena sama kap-; lja. ampak se je kar pocedilo iz nje. Koliko alkoholnih pijač se konzu- In še :n še. trikrat zaporedoma mira v Jugoslaviji. Orjak je izbuljil oči. kajti kaj ta- Po zanesljivih podatkih se je lan- kega še ni videl, sko leto konsumiralo v Jugoslaviji: j S kislim obrazom mu je plačal 62 milijonov litrov žganja v vredno- I stavo — petde?e: dolarjev — ter ga sti 124 milijonov Din. nad 100 mi- radovedno vprašal: lijonov litrov piva v vrednosti 1000 Kaj pa je vaš poklic, gospod? milijonov dinarjev, 358 milijonov ( S čim se bavite? litrov vina v vrednosti 3580 milijo- ( — Pri davkariji sem vslužbi — je nov Din. 40 milijonov litrov likerjev odvrni! možiček ponižno v vrednosti 2 milijard Din. vsega | ? kupa j 560 milijonov litrov alkoho- j * la v /vrednosti 7820 milijonov Din, I Pretekle dni okrog 1. popoldne se je pripetila pred glavnim kolodvorom težka nesreča. Voz električne železnice se je zaletel v nabito poln avtobus, ki jc privoz:! z Zrinjevca. Med potniki v avtobusu je bil tudi brezposelni knjigovodja Herman Kraus iz Maribora, ki je prišel v Zagreb iskat službe. Ko se je tramvaji zadel v avtobus, je vrglo Krau-sa s stopnjišča Prišel je pod tramvajski voz ter dobil tako težke notranje poškodbe, da so ga nezavestnega prepeljali v bolnico. Policijska preiskava je ugotovila, da zadene krivda foferja avtobasa ker ni vozil dovolj previdno. Šofrr je bil aretiran in oddan sodišču. | kar predstavlja nad polovico držav- ; nega proračuna. Na žalost zavzema glede konsuma alkchola jugo- J slovanska država šesto mesto na svetu. Pred jug. državo so samo Francija. Španija. Italija. Švica in Belgija. PRIJAZNA ŽELODČNA TONIKA 'Lo* Angelc*, n lahko ilif. trni. TRINERJEVO GRENKO d«rlujoO;i ir — poskusil st da VINO t»rij;i2n _ 1 Iz elevelandskih listov posnema mo sledečo žalostno novico: — Dne 3. julija ob 12. uri ponoči je hiti vrednost človeka visoko vzvišena natl dolarsko zna-|na?tala velika razsireiba v trinad-nieuje. Pa ni. Za primer naj navedemo naslednji slueaj. Neka newyorska posnVlovahiica za delo razpošiljati eirkuiarje s sledečo vsebino: sta meseca v Waukegan, 111. Bolniš- j moči ni kmalo zavedla. Vzrok njenega obupnega dejanja ni znan. misli pa se, da je zopet kriva nesrečna ljubezen. je žarela — Najbolj značilna '4razprodaja" tega leta se začne danes. Še nikdar niso bile tako čudovite vrednosti jm» tako nizki eeni. Te besede so natiskane z velikimi rdečimi črkami. Spodaj je pa-rečeno: — — Vsled zastoja v trgovini imamo na razpolago za takojšnjo oddajo na tisoče i zbornih pisarniških delavcev. Njihova prejšnja "vitMnost" ne pride vpo~ štev, kajti 4*prodati'* se hočejo takoj. — Knjigovodje. Samostojni in pomožni. Skoro vsi - ho vošči stenografije in pisanja na stroj. Prej od s£20 — na teden, zdaj od $15 — — Tajnice in stenografke. Iz vež bane ali začetnice, zmožne, čedne. Po njih je bilo tekom prosperitete veliko povpraševanje. Prej od $18 — $45. Zdaj od $13 — $30 na teden. — Strojepiske. Najboljša izbira v mestu. Natančne in hitre. Vredne tid $15 — $28 na teden. Zdaj od I $i2 — $23. — telefonirajte ali pridete osebno, če vas zanima ta nenavadni nakup! ..... Edina rešitev zanje bi bila močna unija. Toda žal, vzgojeni so v takem duhu, da suiatrajo delavsko unijo za nekaj nizkotnega. Ti napačni nazori jih pehajo še v večjo revščino in pomanjkanje. Članku smo dali naslov "Delavci naprodaj''. Naslov "^Vzroki bpljševi7Jma" hi tudi ne bil napa- stropni hiši, št. 3579 E. 81 Street, j v Newburgu. O. Kakor vse kaže, je povzročila to katastrofo zlobna roka. Poleg omenjene hiše se na-, . haja hiša in trgovina Mrs. Terezije | Jerič, vdove z 6 malimi otroci, od ! katerih je najstarejši 15 let. nai-mlajši >pa 5 let star. Eksplozija je bila tako silna, da je bilo v par minutah vse sosedno poslopje v ognju. Mrs. Jerič in otroci so se rešili iz goreče hiše v oblekah, v katerih so se nahajali v času kata- nico sta zapustila Mrs. Krebs s Chishclm, Minn., ter rojak Šušter- i šič z Eveleth, Minn. Na boljše se obrača rciakinji Stritar z Bo we. j Minn. Na Virginia. Minn., sem go- i vcril z rojakinjo Čampa. ki se je vr- | nila iz starega kraja. Povedala mi i 'Sporočite direktorju, da sem se ustrelil". V Novem Sadu je prišel pretekle je, da je v Sodražici umrl dobro- dni 27-letni blagajnik tamošnje po- znani rojak Louis Gnidica, ki je i bil več let na Eveleth. Minn. Pred vojno je šel v staro domovino ter i v svetovni vojni dosti prestal. Pozneje je kupil veliko pose-stvo, imel je gostilno, trgovino s suho robo i itd. Imel je tudi svoj lov. Iz vsega i tega blagostanja ga je potegnila ] smrt v 54 letu njegove starosti. Za- je izvrstna tor-ika. K t-v I.iKK i .Mar> iscii " Ak- r»tlii < v malih k<-li- rfnah, trikiiit dnevno. b'>«!-t>- daljni ItOlUtili v s** {H.i. t)* N'.'t., ih !<•• laičnih nti-'-o'tv. n^prebavnoati. zaprt-nii-e, plinov uit spunca iu- b<»!.-l«- iiii^-Ii. Vetik«» xdravn'kov iirijHiridJa t strofe. Hi^a je bila do tal uničena., x w „ ... . . pušča soprogo, sestro In vec bra- Orgamziral se je odbor iz tu-!*'" - ^ kajšnjih rojakov, kateri jd želi pomagati v teon kritičnem času. Bla-gajnfk odbora je Domen BlatniK,, bradega, 90-letnega Franka Lozar- dočim ima J tov ti Zaro aga baje vse ' življenje ni še nikdar kadil in ni še nikdar okusil kaplje opojne pijače. SLari Turek je bil že sedem ali osemkrat cženjen in njegova zadnja žena še vedno živi. Zdravniki, ki so ga preiskali, pravijo, da je tako zdrav, da zamore živeti ie najmanj dvajset let. Še dvaj.set iet življenja 2U sto-šestinpetdesetletnega starca, ali ni te nekaj strašnega? Kajti možak niti ne pije, niti ne kadi in je povrhtega še cženjen Dowritownska rojakinja je pripovedovala.: — Mudi se mi, iti moram, fantku moram dati cepiti koze. Je prišlo od dohtarja, da mora biti cepljen. Pravzaprav pa jaz v to nič ne verjamem. Je vse skupaj ena velika sleparija. Samo da dohtarji zaslužijo in da nas ciganijo, uboge ljudi. Tudi mojega starejšega fantka so cepili pred dvemi leti. Dva dolarja sem plačala, pa je ko j drugi dan padel po stopnicah in si zlomil roko. Ravno tisto roko, v katero je bil cepljen. Zato vem, da nič ne pomaga. * In Anglije prihaja zanimivo poročilo. Poročajo, namreč, da je neki Anglež iznašel pijačo, v kateri ni nobenega alkohola, pa je na vezi i c temu boljša kot vsaka alkoholna pijača. To je verjetno, ali pa tudi ne, kdo e je jamo za svoje nervozne mke. Veste gospodje, neki pisatelj jt dejal, da so najzanimivejše na /en »iti noge. Morda je to res Toda roke Ne vem. Kako mislite vi, zdi se mi pa. da so ženske noge u-darec s kladivom: moškega omami lahko ga ct*lo ubije, ali pa tudi 2Rri..i svoj cilj. Saj nismo vedno »možni napada. Roke so pa bolj ra- bo sila, jo pa popiham, si mislim Bo še več poezije. Snoei sem sanjal o vas. — ji pravim. — Poj dva, pripovedoval vam bom. Ona pa kakor Krjuša proč od mene. Odšla je, ne da bi črhnila besedico. Tu imaš svoj način se-najanja z ženskami. Mladenič z zamišljenimi očmi pe ni slišal. Mislil je baš na tisoč potov. vodečih k istemu cilju, in iskal j? med njimi najprikladnejšo. ske z diažestnimi nožicami, njiho-vt roke pa nimajo oblike, ne mikavno ti Toda pokažite mi žensko * krasnimi rokami brez nog Krasna- ruke so kaikor rapirji, ki s sigurnostjo prebadajo vaše srce. In ta ženska je imela krasne roke, noge in lase povrh. Prisegam pri bogov*h in Oirondinem smehljaju, da so njeni lasje živeli. Premikala se je počasi v nepremičnem ozračju: Kodri so jo obdajali kakor krila in njeno obličje se je /.delo fantastično. Bilo je obenem rjavo in bledo, živo in bo-l-stno.Tu pa tam se je pokazala v nenih potezah radovednost, toda takoj jo je izpodrinila nedostopna ot^žnoat. Njena rdečkasta uste-ca so se smehljala, pa zopet krčila v resno -krinko. Stokrat sem se ji hotei približati, pa nisem imel pc guma, nisem mogel najti primerne pretveze. Stopiti k nji ;n prositi jo za valček bi pomenilo u-ničitl ves čar teh trenutkov. Bilo >e nekaj. č.*sar še svoj živ dan nisem občutil. A vsako iskreno čustvo prihaja iz samih globin dus»e in hodi svoja pota. Sledil sem ji na razdaljo tr°h korakov. Hodila sva po hodniku, katerega stene so bile polne zrcal in prt dno se Je obrnila, sem se moral umakniti, če .sem hotel poslušati svoj notranji glaj. Prehodila sva bila gotovo že več kilometrov. Me je opazila? Ne vem. Ko sva pa približala zrcalu, se je tako nepri-čakodvano ustavila, da sem moral Kadar ste nadlegovanj vsled zaprtnice peljiva in skrivnostna je... Visok brunet z brado, razčesano po sredi, sedeč kraj pripovedujoče-ga. je nestrpno vkliknii: — No torej. kakšen je bil konec, je bilo kuj iz tega ali ne! Pripovedujoči je bil ogofčen nad t^kim vprašanjem, vendar je pa molčal. .— Ah kaj« je nadaljeval brunet užaljeno, — vsaj vsi vemo, kam take storije merijo. Konec je enak. Zasmejal se je, toda nihče mu ni pritrjoval. Junak pripovedovane zgodbe je zatlsnil oči in začel mešati že hladno kavo v skodelici. Kako se potu je v stari kraj id nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih j drugih stvareh. VsJed naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo pojasnila in pri pole prvovrstne brso- daii najboljša rocamo vedno parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Washing tona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev —mi vemo, da so ceste razkopane RESNIČNO obžalujemo katerokoli začasno neprijetnost, katero vam morda povzroča podzemsko konstrukcijsko delo, ki :e v teku v našem okrožju. Zavedamo se dejstva, da je zahtevala izvedba tega dela v tako velikem obsegu začasno zatvor-jenje dela cest, pod katerimi smo zaposleni. Toda zagotavljamo vam, d a storimo vse, kar je v naši moči, da delo pospešimo—ter da izdamo na teden $1,000,000 in da vzdržujemo posebno delavsko silo, broječo 10,000 mož v »o svrho v naši službi. V gostoobljudenih krajih se dela noč in dan. Da se promet čim-manj moti, se odpre vsakokrat le ena stran ceste. Če je le mogoče, je vsako delo izvršeno pred javnimi načrti izboljšanja in tlakovanja, da se izognemo bodočim odpiranjem cest. To konstrukcijsko delo je neizogiben in neobhodno potreben del velikega konstrukcijskega programa, določenega, da vam da boljšo električno službo, ki je mogoča v luči moderne strokovne znanosti. Prilagodenje in zanesljivost sta prva pogoja, da zadostimo v naši občini vedno na-r&ščujočim zahtevam za električno službo ter da zajamčimo obstoj te službe. Važna naloga tega dela je. od-stranjenje površinskih žic in drogov, kar izboljša izgled cest ter poveča vrednost zemljišč v soseski. Mi imamo vseprevladujoč ideal v tej organizaciji—da bo vaša električna služba na boljša, ki jo morejo proizvesti možje, denar in oprema. Sedanji podzemski konstrukcijski program je dokaz, da stremimo ostati zvesti temu idealu. BERLINSKE POSEBNOSTI The Xew York Edison System PitiiJtmi The York Edison Company Brooklyn Edison Company, The I uited Elec tric Light and Power Company Kcw lot k aud queens Electric Elgin und Power Company Tile Voitkers Electric Lig I* t and Power Company Inc. Brunet je pa energično nagnil gla-' in isti se ne pošiljajo več v stari vc nazaj, katkor bi pil vodko, in izpraznil je vrček piva. — Se en vrček! — je zaklical veselo in kakor bi z viška. Potrepljal je zamišljenega prijatelja pa rami, rekoč: — Tvoj način, kako si prišel do nje, je dober. Tudi jaz poskusim tako. Prišel si. kakor praviš, in zaklical "Krjušo!" In ona se je odzvala. Družba se je smejala. Tudi pripovedujoči se je smejal. Toda v srcu je čutS nekaj neprijetnega, kakor da se je nekaj strlo. JOHN DE KAY, PISATELJ IN PUSTOLOVEC SINČKA ZASTRUPIL ZAVOLJO METRESE - i Ih >viri»« iiiki Ti v* »-m U >!*>■»!, 'U Mr •trupi » »tMMI In tMilalwloat iaU-reji) IKisncJ« so vir»k l*»r:iu - 1 • na Nuga-Ti-im- m isti trki iti krvni lok U>lf|ni Kujrilli snovi. ojferuj« oli!»t| In mthur in prHU*n*> ntprrnioo. K<> n-j ti MtruiH i>ri'Ciunl Im »utHna, t*-!...!«-« Iti druMi »rfiHi priiluh* nut o mu/- in llvrl tri' litimi.. |lu*UlirJi< lil...' Ilrjhr .Suc>-T»iie >tijr dt»t>*-r a|it>titt tirana iaijf pi > tutvlja, uptuij« J.- ■•vrlljlvu in i»>' Itiii, trii tiuia»*.* auhun. isčri»uiui 1. |*-«h In r*|*l*.AtiU ~~ ;-r. .Ihj.i Zdravila. vaš Tr- t>-*" tnima v sab«l. rf. !l.- mu. naj l«li*(a lurui i u va* i«J n>fuvir(A pre-vali a —Adv t c e 1; a DR. KERNOVEGA BERILA je znižana Ad gleško-slovensko inouu SLOVSNB KNJIGARNI HAS NARODA si« vm is Minilo je dobrih deset dni, ko je srečal zamišljeni mladenič prijatelja z raačesano brado. Cijazil je ogromen rjav kovčeg. Kupoval in prodajal je knjige. Svojo osovraženo robo je spravljal baje belo hitro v promet. — No torej! — je vzkliknil porogljivo in srdito. — Dobro si mi svetoval. In ne da bi tratil čas z uvodom, članrkom in zaključkom, se je spravil na zamišljene oči in si jih pošteno privoščil. — Grem ti po nabrežju. Vse sem bil prodal m bil sem dobre volje. Kar zagledam čedno stvarco, dobro rejeno. Koienčki se vidijo in tako dalje. Igprehaja se. Jaz k nji Muročka, Muročka, pravim, si ti? Čital sem o tebi v knjigah Vrača se. V roki ima dežnik. Če kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od po to va-njem v stari kraj. Prošnja u permit se mora vložiti najmanj« eden mesec pred nameravanim odpotavanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka je najbolje, da v pros- > nji označijo naj se jim pošlje na. Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE STAREGA KRAJA IZ Glasom nove ameriške priseljeniške postav«, ki je stopila ▼ veljavo z prvim j ali jem, znaša jugoslovanska kvota M5 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajaj« samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljana v, možje a-meriškib državljank, ki so se pe I. juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni de prve polovice kvote. De droge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih ne državljanov, ki so Uli postavne pri-puščeni v te deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo sakser state bank B CORTLANDT STREET NEW YORK Mali Ogl imajo velik uspeh o Prepričajte se! Zadeva ameriškega "književnika" in milijonarja Johna de Kaya ki so ga aretirali v Solnogradu zaradi raznih goljufivih dejanj, zavzema čim dalje širši obseg in kaže, da se bo razvila v pravo mednarodno zadevo. Tostvarnega gradiva je zbrala solnograška policij a, ki ga je predala že tamošnjemu deželnemu sodišču, toliko, da ga ni več sama zmogla m da je pozvala z Dunaja in Berlina nekoliko znamenitih kriminalistov, da bi ji prišli na pomoč. Sicer pa takšnega poziva niti ni bilo treba, kajti komaj se je raznesla vest o Kayevi aretaciji, so začela policijska ravnateljstva najrazličnejših evropskih mest sporočati v SolnogTad izkušnje, ki so ijih imela z nenavadnim možakarjem. Budimpeštanska policija je na pr. sporočila, da je John de Kay izvršil leta 1920 celo vrsto velikih sle-parstev v Budimpešti, kjer se je izdajal za člana antatne komisije za razorožitev in ureditev meja napram Čehcslo vaški. Mnoge Madžarske magnate in veleposestnike, ki imajo svqja posestva na obeh straneh meje, je tedaj obrnažil za velike vsote, češ da bo meje "premaknil" tako, da bo njim v korist. Ko so ga razkrinkali, mu je uspelo pobegniti v Nemčijo. Policijsko ravnateljstvo v Lucer-ni (Švica) pravi, da so izdali v tem in v raznih drugih švicarskih mestih tiralice za Američanom in to zaradi rasnih prevar. Posebno dosti imajo povedati jugoslovanske varnostne oblasti v Dubrovniku na Sušaku in v Splitu. V Dubrovniku ni bil Kayu všeč vratar hotela, v katerem je stanoval. Zahtevaj je, naj ?a odpustijo in ko tega niso hoteli storita, je hotel enostavno "kupil" — z mehiškimi državnimi obligacijami revoiucijske Wade, ki so brez vsake vrednosti. Nekega dne je najel vse parnike v pristanišču, Z enim se je odpeljal na Suša k oziroma na Reko, vsi drugI so mu morali slediti-... prazni. In na koncu potovanja je ostal najemnino za parnike — dolžan. Čim je dospel v Solnograd, je c-stal istotako dottan prevosnino tvrdki Wildenhoferj e v i, ki ji je dal zvoaiU svojih znamenitih 40 kovčkov v najrazkošnejši hotel. Ta tvrd-ko je bila tudi fprva, ki ga je ovadila oblastim. Seveda se je policija pozanimala med preiskavo tudi za vsebino teh slerivnostniti kovčkov. In kar je v njih naila je prekosilo vsa pričakovanja. Domnevanih "milijonov v gotovini in papirjih" v njih sicer ni naila, pač pa celo množino najrazličnejšega — orožja, samokresov, pušk, municije, fantastičnih dvorskih in vojaških uniform, dokumentov, obrazov za potne liste mnogih evropskih držav s , — ponarejenimi žigi, tako da je mož lahko vsak čas predložil oblastim ponarejen potni list s potvor-jenim imenom in z navedbo kafcr-1 šnegakoli poklica ter drugih podatkov. Med uniformami je bil tudi knežji plašč, ki mu ga je poklonil iraški sultan Faisal I. Sploh je bilo med njegovim inventarjem mnogo spominkov na njegova svidenja z najrazličnejšimi evropskimi ter eksotičnimi vladarji, državniki in ve-likaši. Policijska preiskava pa je dognala, da so ti njegovi obiski po- i tekli večinoma drugače in zanj manj laskavo, nego je prej sam trdil. Poleg tega so razbrali iz njegovih listin, da je imel vse drugačne zveze, -ki ga postavljajo v še bolj čudno luč. Ugotovili so namreč, da je bil v stikih z vstaši v neki južnoameriški republiki. Vsekakor gre tu v prvi vrsti za političnega pustolovca v največjem formatu, kakršnih je bito le malo v človeški zgodovini. Še dosti zagonetnega in presenetljivega je na tem možu, kar bodo morah spraviti na beli dan. Preiskovalne oblasti bodo imele še dosti posla in marsikaj bo ostalo bržkone temnega. Med tem je zanimivo, da se je našel odličen književnik, ki je začel Johna de Kaya •braniti na vse kriplje. To je avstrijski pisatelj Andrej Lacko, ki so ga novinarji poselili, ker so vedeli. da je Kaya spoznal za časa vojne v Curihu, kamor \je moral pribežati radi svojih antimilitari-1 stičnih tendenc. Kaya opisuje kot sicer nervoznega in eksaltiranega, a genij ainega in — poštenega človeka. Že tedaj je bil silno bogat in se je 2 uspehom udejstvoval kot pesnik in pisatelj. Lacko je pokazal novinarjem tri knjige. "Svetovna zveza in narodnost", "Delo", "Svetovna trgovina in pot do miru", ki jih je bil napisal Kay v angleškem jeziku, a so jih prevedli tudi v nemščino. V eni teh knjig je slika Kayove-ga poprsja, ki ga je bil ustvaril veliki Rodin! Novinarji so menili, da ta Kay morda ni istoveten z aretiranim Kayem, a izkaza k> se je, da je prav isti. Lacko nikakor ne verufle, da bi bil Kay izvršil kakim slaba dejanja, a če ijih je, poten gotovo ne s slabim namenom in kvečjemu v neodgovornem stanju. Vse to bodo pač ntrtrflif ugotoviti 40-letni graverski pomočnik O. Felix Arnault je bil že šest let ločen od svoje žene in skrbeti je moral za 10 let starega sinčka Geor-gesa. Mož ie živel zadovoljno, čeprav ne v izobilju. Da bi mu bilo življenje prijetnejše, je vzel k s-?-bi kot metreso Marto Schmittovo. Sinčka je imel v reji na kmetih, sam je pa bival stalno v Parizu. Vsako nedeljo se je sinček vozil k j očetu v Pariz. Tako je šlo vse mir-| no svojo pot skoro dve leti. Letos ! začetkom aprila je pa Schmittova \ svojega prijatelja skrivaj nenadoma zapustila. Mož je bil ves iz sebe, iz obupa je začel popoivati in svojo metreso iskal po vsem Parizu. Sedaj se je pa zgodilo nekaj, kar je razburjalo stanovalce hišo, v kateri je Arnault stanoval. V noči od sobote na nedeljo je Arnaul-tova soseda o polnoči nenadoma zaslišala pretresljiv otroški krik in jok. "Papa me je zastrupil, papa je mrtev!" je kričal deček. Sosedje so »vdrli v stanovanje in našli Ar-nauta v postelji. Njegov sinček 'c bil oblečen in skušal prižgati luč, katere pa ni dosegel. Skočil je naproti sosedom, ipa se je opotekel in padel. Sosedje so poklicali policijo, ki je dala očeta in sinčka prepeljati v bolnico, kjer se je tudi sinček 'kmalu onesvestil. Policija jc našla v Arnautovem stanovanju tri prazne stekleničice, v katerih je bilo neko uspavalno sredstvo, škatlico belega praška in stekle-ničico močnega strupa, ki je pa bila naipol izpraznjena Čez 32 ur se je Arnault zdramil in zavedel tako. da so ga lahko zaslišali. Policiji je odkrito priznal, da i je hotel svojega sinčka zastrupiti, čeprav ga je oboževal. Oboževal je pa tudi svojo metreso, ki je •baje zahtevala, da mora sinčka kot glavno oviro odstraniti. Dejala je, da bi se vrnila k njemu, če bi ne imel sinčka. Arnault ji je verjel in hotel je ustreči njeni želji. Odpeljal se je .po sinčka na kmete, na povratku se je pa ustavil v lekarni, kjer je kupil močno u-spavalno sredstvo. Doma je dal sinčku veliko dozo uspavalnega sredstva in ga tako zastrupil, da je dolgo ležal v nezavesti, končno je pa umrl. Sam je vzel tudi nekoliko večjo dozo uspavalnega sredstva, kakor običajno, da bi svojo metreso prestrašil. Dejal je, da mu ne bo žal, da je sinčka zastrupil, samo da se vrne met resa k njemu. Met resa pa ni izpolnila svoje obljube, ker je ni mogla, kajti policija je njo in Arnaulta aretira-a. Oba prideta pred porota V hudem konkurenčnem boju si izmišljajo velemestni podjetniki vedno nove udobnosti za svoje odjemalce. Blizu Alexanderpiatza v Berlinu se je nastalnii "universal-ni brivski salon". Gost se lahko sleče v posebni kabini in dobi bel plašč. Med tem ko se ukvarja brivec ž njegovo glavo in gospodična ž njegovimi nohti, mu lahko zlikajo hlače in kravato, prišijejo gumbe, posnažijo čevlje in tudi popravijo podplate in pete. Po velikih kavarnah imajo mizice s telefonskimi avtomati. Gost lahko pije kavo in istočasno pokliče katerokoli številko telefonsko celico v veži. StenografUtke mu pridejo na zahtevo pisat pismo, trenutek pozneje ga prinesejo preprisanega na stroju. Neka kavarna na Leipzig-ers'.rasse je otvoršla v svojih prostorih celo poštni in brzojavni u-rad. Plesalna dvorana na Nuern-bergerstra^se je opremila sleherno mizico razen s telefonom še s cevno pošto. Vsakdo lahko vrže v svojo mizo pismo za poljubno drugo mizo. ki imajo vaaka svojo številko. Seveda je ta novost zlata vredna za ljudi, ki se radi zaljubijo na prvi pogled ali sklepajo znanstva. Toda kmalu se je izkazalo, da so nekatera pisma prenesramna. Ravnateljstvo je sprejelo nebroj pritožb od gospodov in posebno od dam. Zato je uvedlo cenzuro. Vsako pismo se odpre in se pošlje na naslov samo, če ne vsebuje nič nedostojnega. Ta modra odredba je t. koj razpršila vse pomisleke zoper novi izum, ki uživa veliko priljubljenost. Naposled so sledile še velike trgovine vzoru brivnic, kavarn in hotelov. Vsak kupec gre lahko obedovat, se kopat, telefonirat ali poslušat radio. Za otroke pa imajo vrtiček, k'tr se lahko i-grajo ped nadzorstvom izprašane učiteljice, med tem ko nakupuje gospa mama potrebne stvari. Trgovina samo pridobi s tem. da od-jemlie ženskemu svetu skrbi za o-troke in mu omogoča nemoteno izbiranje in ogledovanje blaga. ŽENITEV NADVOJVODE ALBRECHTA Edini sin krvavega Friedrirha Albrecht se poroči z 'ločeno ženo madžarskega poslanika v Sofiji Rudnavevo. rojeno von Lellbach. Ta dama se mudi zdaj na posestvu svoje matere blizu Šadbadke. Te dni je prispel tja Albrechtov zasebni tajnik, da priprav vse potrebno za poroko. Ženin in nevesta se poznata že dve leti. Pred dvema letoma se je seznanil Abrecht z gospo Ireno v Haagu, kjer je bil njen mož takrat madžarski poslanik. Kmalu je bil poslanik Rudnay premeščen v Sofijo, kamor mu pa izredno leipa soproga Irena ni sledila. Ta čas se je bi:a namreč 4ntim-no seznanila z Albrechtom in dala se je ločiti od moža, ki ji ni delal nobenih ovir. Takrat je bil namreč Albrecht še resen pretendent na madžarski prestol in nevaren tekmec mladega Ottona. Zato se je najbrž poslanik Rudnay udal v svojo usodo, ker ni hotel delati preglavic svojemu bodočemu kralju. Ta čas je preživljal Albrecht z lepo Ireno medene tedne v Avstriji. Gospa je imela s seboj tudi svojega triletnega sinčka, katerega se je nenadoma polotila spalna bolezen. Od njega jo je dobil tudi Albrecht. Ko je okreval, z* kar se je imel zahvalti v prvi vrsti ženi Ireni, se je ves izpremenil. Do bolezni mu je bilo ljubavno razmerje z Rudnayevo navadna pustolovščina. Tako sta sodila o sinovi ljubezni tudi roditelja Fried rich in Isabela. Albrecht je izjavil, da se s svojo ljubico poroči. Roditelja sta napela vse sile, da ga odvrneta od tega koraka, češ, da bi bile njegove a-spiracije na prestol s tem za vedno pokopane. Oče in mati sta mu dovoljenje za poroko energično odklonila. Albercht se je pritožil na "višjo" instanco, na samega poglavarja ro-dovine, za katerega je priznan mladoletni Otto. Poročano je bilo že v listih, da je odpotoval Albrecht k Otonu v Belgijo, prosil ga je dovoljenja za morgantični zakon in se v zahvalo odrekel aaplracijam na prestol. Otton je z veseljem sprejel prabratrančevo izjarvo in mu obljubil pod častno besedo dati dovoljenje za poroko takoj prvi dan, ko bo polnoleten. S tem so se srijai-nili tudi Albrech&ovi roditelji in tako se bo vršila 21. novembra Al-breehtova poroka na domu njegove bodoče tašče. r MEW TOM, RIBAT, JULY 29, 19M UMX8T noma daily m v. ft. s. RAZPOSAJENKA ROMAN II ŽIVLJENJA. Zm Glas Naroda priredil G. P. 3 * (Nadaljevanje.) — Kako naj ti oprostim, dragica? Prositi te moram, ker sem bil doaedaj tako nepreviden, da nisem niti mislil na to, da je zate vse to preveč! Vem, da sem ti preveč zaupal, da bi mogla ostati pri svoji div- in nemimi volji. Jaz nisem vreden, da me ljubiš, a postalo bo dru-ga*t. Ne smeš se več prena pen jati! — Ah, Will, — ali te ne smem več spremljati? — Ne, Eva, — na takih turah! — Will, tega ne prenesem • Zame je strašno ločiti se tako dolgo od tebe! — Potem ostanem pri tebi! Prijela ga je za roko. — Will, tega ne boš zdržal Mirno sedeti doma, dočim gledajo gore v sobo. tega ne boš prenesel! — Ti me boš naučila. Evi ca Tebi na ljubo se bom naučil. Pričela je zopet premikati svojo plavo glavico semintja. — Potem been veriga zate. Will. Postal boš tih ter pozabil tvoje smejanje. Ali ne vež. kako krasen In vesel Je ves svet, če zreš nanj z zadovoljnimi očmi? Le v svojih ljubljenih gorah si zopet povsem stari in radi tega jih ljubim, ker so tvoja domovina! — Eva, pri tebi -je sedaj moja domovina, šele sedaj spoznavam povsem natančno, kako draga si mi. Ne bo posebno težko ostati pri tebi. Ti si mi vendar najljubše na svetu! Kljub vxm bolečinam se je vendar blaženo smehljala predse. Nato pa so se zopet zmedle njene misli. Na njegovo vprašanje, kako se počuti, je odgovorila s par nerazumljivimi besedami in roki sta nemirno segali sem nitja, kot da iščejo nečesa. Polagoma in po poi$je so preminevale ure. Will Voirat Je sedel mrkega obraza poleg svoje žene ter čakal na zdravnika, ki naj bi ga rešil Iz tisoč skrbi. Sedaj Je prišla mimo njega njegova preteklost. Pred štirinajstimi leti, — star je bil takrat dvajset let, je zapustil po smrti svojih starišev domovino, da študira na nemških vseučiliščih. Bil je pameten in usposobljen človek in njegov študij, geologija in mineralogija. ga je zalo zanimal. Napravil je skušnje najbolj odlično in njegovo delo je vzbudilo v merodainih krogih veliko pozornost. Že po kratkem času so imenovali povsod njegovo ime in njegov sloves se je hitro razširil. Za ženske se je brigai le malo. Naenkrat pa se je pred d vem i leti zaljubil v Evo. Lepa deklica, e finimi udi ga je takoj prevzela. Prihajala je iz premožne trgovske družine. Voirat sam je bil bogat in nedviseti. Nrkake zunanje zapreke ni bilo med obema. Will je ljubil Evo na vroč in odkrit način, s katerim se ;e oprijel vsake stvari v življenju. Po kratki zaročni dobi je postala njegova žena. Is tihe, nekoliko hladne in pedantičnega oezračja domače hiše, je bila naenkrat prestavljena v novi svet in v nove kroge. On Jo je ljubil — to Je bilo zanj dovolj. Med raznimi minerali j ami in knjigami je zavzela svoje mesto v njegovem življenju. Zadostovalo mu je, da je bila tukaj, kadar jo je potreboval ter mislila njegovo ljubezen. Najbolj nežen pa je bil, kadar se je mogel ž njo klatiti po gorah. Takrat gs nobena stvar ni odvajala in potreboval je le Evo, da izrazi svoje notranje zadovoljstvo. Bila je krivica, velika krivica, da ni nikdar skušal prestaviti se v njen svet. Zahteval Je od nje. naj se poglobi v njegove interese. Vedno je bila na enak način ljuba in nežna ž njim in si vedno prizadevala prilagoditi se mu ter poj miti njegovo posebnost Se le sedaj, v vročem strahu zanjo, je spoznal vse to ter čutil, da si je s tem naložil težko krivdo nase, katero mora zopet popraviti. To bo tudi storil. V bodoče jo bo bolj spoštoval ter se skušal prilagoditi se njej. če je treba pri tem doprinesti žrtve, jih mora doprinesti. Tudi ona Je storila isto Kot njen mož je bil odgovoren '.a njen blagor in bolezen. Če Ji bo ta bolezen prinesla škodo, — njegova krivda je bila, ker se ni dosti brigsl za njo. Mogoče pa bo prešlo še vse dobro. Mogoče jo je napadla le majhna mrxliea Par dni počitka bo te spravilo vse vred. On bo vedeJ, kako ravnati V bodoče. Če bi zdravnik prišel! Ure so se viefcle kG« večnosti, počasi in svinčeno. Lica Eve so se pordečila. Njena koža Je bila suha in vroča in težko in naporno je dihala. Konočno Je videl Voirat dva moška prihajati navzgor po ozki cesti. Vzdihnil je. TO sta gotovo vodnik z zdravnikom. Ta bo prinesel rešitev Iz muke ln velike sile. Kak« pol ure pozneje Je stopil zdravnik .v sobo. Bil Je velik, koščen človek. s ožganim obrazom ter jasnimi, modrimi očmi. Pravi hribovski zdravnik. Miren, kratek ter brez običajnih fraz. WiU mu je takotj v polni meri zaupal. Po temeljiti preiskavi, se Je zdravnik vzravnal in Will je ^xjznal takoj, da ao ae uresničile njegove najhujše bojazni. Zdravnik Je ugotovil visoko pljučnico, ki je bila posebno nevarna ob slabem srcu bolnice. Lahko a rmsiite, kako Je bilo Voiratu pri srcu ob tej žalostni novici. Vprašal Je. če bi bilo primemo spraviti ženo v dolino? Zdravnik Je smajal z glavo. — Niti misliti tri treba na kaj takega, gospod profesor. Mi moramo Pričeti tukaj zgoraj boj proti mrzlici in pljučnici. — Ali mislite, da bo moja žena ozdravela? — je vprašal Voirat s stisnjenim glasom Zdravnik Je skomignil z ramami. — Fraa ne bom ratoil tukaj, gospod profesor. Jaz imam vzrok za skrb. ker Je vaša žena selo nežna. Ne zamerite mi odkrito besedo: Jaz smatram neodpusUjkvo lahkomiiljenost domnevati, da bo taka slabotna ženska prenesla take ure. Tega bi ji ne smeli dovoliti. Volrs| Je pogledal mrko v njegov obraz. — To vem sedaj tudi gospod doktor! Nekaj v njegovem tonu Je »»budilo sočutje zdravnika. — Is rotovža pride človek vedno modre j ši kot pa gre noter. Dosti plesa po gorah, ne da bi se poškodovali, v mnogih slučajih je od okoliščin. Ženske naj bi raj še opustile to. se ni čutil po teh besedah olajšanim in oproščenim. Postal je majhen pred umira seboj in bilo mu Je tako mučno pri srcu, kot na svoji vesti kak umor. ss J« prtJti temu Njegova gospodarska narava se je hotela spomsnju njegov« lastne krivde. Nič pa ni pomagalo. Mrzlični njegove žene pa Je neprestano tožil. J« storil vse, kar Je mogel storiti. Prostovoljno se je po-do prihodnjega Jutra PETELINJA BORBA V ŠPANIJI Neki švicarski diplomat opisuje v švicarskih listih petelinjo borbo v Španiji. Bilo je neke nedelje popoldne, ko s mi si hoteli ogledati petelinjo borbo v predmestju Seville Triani. Prišli smo v primitiven cirkus z zamreženo manežo, okrog katere so bile klopi kakor v vsakem cirkusu. Cirkus je bil poln moških. Španke namreč ne zahajajo na petelinje borbe. Pred je prinesel ravnatelj cirkusa chra petelina in ju vpričo gledalcev stehtal. Na prvi pogled bi človek ne mislil, da sta ti odurni živali res petelina. O-skubljenega sta bila do golega, samo na perutnicah sta imela še malo perja. En petelin je že stal v areni, iz-te-goval je oskubljeni vrat in mahal s krili. Kmalu so spustih v a-reno tudi njegovega tekmeca. Petelina sta se srdito spogledala ln spoprijela. Začela se je besna borba, ki je bila tem strašnejša, ker je vladala v cirkusu grobna tišina. Petelina nista dala od sebe nobenega glasu. Neusmiljeno sta se kiju vala po glavi in očeh. Kri je curljala obema iz glav, težko sta dihala in se opotekala ob bolečin, kljuvati pa nista nehala. V srditi borbi sta si razkljuvala celo kljune, toda odnehati nista hotela. Krutost in sadizem ljudi ne pozna nobene meje. Ob pogledu na okrvavljena petelina se nehote začudiš, kako je mogoče, da kulturni ljudje take reči ne samo trpe in gledajo, temveč se celo navdušujejo za nje. Mnogi gledalci so naravnost s sadistično naslado o-pazovali ubogi živalci, kako izkr-va veva ta v borbi. Sklepale so se visoke stave na oba petelina. Po petelinji borbi smo odšli na čašo vina, da splaknemo grozo te odurne človeške zabave. Trdno smo sklenili, da nikoli več ne pojdemo na petelinjo borbo, čudno je, da svetovno udruženje za zaščito živali šes ni posredovalo pri Društvu narodov, da bi se ta surovst preprečila. SKRIVNOST GOSU Skrivnost je stvar, katere ne poznamo in ne razumemo. Ko je pa spoznamo, ni več skrivnostna. Zdaj imamo že prav malo skrivnosti, razven ako jih hočemo imeti. V glasbenem svetu so največja skriv-* nost gosli — za dotičnega, ki jih ne pozna. V resnici pa ni nikjer tako malo skrivnosti, kot ravno v goslih. Dokaz, da v goslih ni skrivnosti, so instrumenti posebnih oblik: — trapec, trapecoid, četverokotnik, oblika kitare in še druge oblike nam lahko služijo, da naredimo brez- POZOR, ROJAKI Is IRjcaste, Is razvidna, kdaj! Tam Je aarsčnina peila. Ns Čakajte toraj, da ss Vas opsin taja, temveč ebnsvits naročnine ad direktne, ab pa pri čih nafti* CALIFORNIA Fontana, A. Hocbevar Ban Francisco, Jacob La COLORADO Denver, J. Bchutte Pueblo. Peter Cullg, John oenn. Frank Janesh, A. Saftlč. Balida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bajruk. INDIANA hibne gosli. Toda te oblike niso estetske in ne prikladne, zato nimajo bodočnosti. Kajti današnja oblika vijoline je kar najbolj prikladna, nobena druga je ne more nadomestita. Sicer pa ta oblika ni' ILLINOIS delo enega mojstra, temveč posku- j Aurora, J. Verblcb :1 • » Chicago, Joseph Bllsh, J. Bevčlč. Kretanje Parnikov — Shipping News — Indianapolis, Louis Banlcli šenj mnogih stoletij. Toda k skriv -nos ti! Čim več inteligence, tem manj skrivnosti. Stradivari je bil patri -cij, njegovi predniki so zavzemali visoka mesta v italijanski javnosti. Smemo trditi, da je bil najinteli-gentnejši goslar klasične goslar-ske dobe. Naobraženost mu je o-mogočila, da se je poglobil v bistvo vijoline, namreč da ni delal šab-lonsko, temveč je hotel spoznati, [ Joža Zelene, kaj dela. Ni mu zadostovalo dobro, iskal je najboljše in to njegovo, najboljše ni bila skrivnost, marveč skladnost. Njegovo delo se ceni kot najboljše delo klasične goslar-ske dobe. In ker je bilo delo najboljše, je tudi glas najboljši — Evo skrivnosti! NEPRIČAKOVAN PREOBRAT V ZADEVI UMIRANJA DOJENKČOV V LUEBECKU. Tragično umiranje luebeških dojenčkov, ki so jih bili cepili s pokvarjenim Calmetteovim serumom, je našlo nepričakovano pojasnilo, ki je samo predivjaško, da bi mu mogel človek verjeti na prvi mah. Vodjo luebeške bolnišnice za otroke dr. Klotza so namreč obtožili, da je vedel o pokvarjenosti v Luebeeku uporabljenega preparata, a je o tem molčal iz sovraštva do prof. Deyokeja, ki je bil luebeškemu zdr. uradu priporočil uporabo Calmet-teovega preparata. Oblasti sedaj to govorico raziskujejo in če je resnična, tedaj je umrlo 47 otrok samo radi rivaiitete med dvema znan-svetnlkoma, 23 nadajjnih otrok pa, ki so jih bili isto tako cepili, bo moralo podleči v krakem času. Za Stradivarijem je bil najfinejši v izdelkih J. B. Vuillaume, njegovi izdelki se približujejo Stradi-variljevim po glasu in izdelavi. Poznal je skrivnost, da morajo biti gosli izdelane kar najbolj precizno, kajti akustika zahteva popolno harmonijo. Sicer pa vidimo, da so vsake dobre gosli tudi nad vse skrbno zgrajene. Dobe pa se še vedno ljudje, ki verujejo v skrivnost, navadno v lastno škodo. So pa tudi taki, -ki skrivnost oznanjajo; to so večinoma šarlatani, ki apelirajo na lahkovernost. So tudi taki, ki vse življenje iščejo skrivnosti, tem je skrivnost potreba. lirs. F. Laurich, Andrew Spi liar. Cicero. J. Fablpi. Joliet, A. Anzelc, liary Bamblch, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank Petkovftek (n KANSAS Glrard, Agnes Močnik. Ksnss« City, Frank MARYLAND Steyer, J. čeme. Kitzmlller. Fr. Vodoplvsc. POJOČA ŽOGA Vsi prijatelji tenisa in posebno golfa dobro vodo, kako neprijetno je Iskati žogo, ki zleti po močnem udarcu v grmovje ali v travo. Včasih izgubijo igralci dolge ure s tavanjem po goščavi. Zdaj so na Angleškem prijavili nov izum, ki hoče odpraviti takšne neprilikt. Žoga je opremljena z dokaj zvitim mehanizmom: ne glasi se, dokler leti po zraku, a prične tako glasno tuliti in žvižgati, čim obleži nepremično. Če izgubi igralec žogo, mu je torej samo poslušati in jo bo kmalu našel. (Dalje pcihodnjičJ j i \ Na obisk v staro domovino zamore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki Je postavnim petem došel v te deželo. Kdor Je toraj namenjen potovati to lete, naj se pridrwxi enema naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potovaL To lete priredimo še sledeče isle te: Po Francoski progi s parnlkom "He de France" x preko Havre: v četrti poletni izlet dne 1. avgusta 1930 Na dalj ni Izleti po isti progi in z istim parnikom: 12. septembra..... PRVI JESENSKI IZI^T 12. decembra......VELIKI BOŽIČNI IZLET Po COSULICH progi preko Trsta prvi poletni izlet s parnikom "VULCANIA" dne f. avgusta Nadaljni islett po istf progi: - "VULCANIA — "VULCANIA" bra—"SATURNIA*1 VULCAN1A' Za cene, za pojasnila ln navodila glede potnih listov, vlzejevT per-mitov itd, pišite na najstarejše slovenske tvrdko, preko katere so že sto ln sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko Jamči za dobro in solidno postrežbo ln pa. kar je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. SAKSER STATE B 92 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Bardaj 0380 MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular, Ant. Ja~ nezlch. MINNESOTA Chlsholmn, Frank Ooofte, Frank Puce! J. Ely. Jos. J. Peshel. Fr Sekula. Eveleth. Louis Qouis. Gilbert, Louis Vessel Hlbblng, John Povts Virginia. Fra»k Hrvati ch. Sheboygan. Johr Zorman. West Allls. Frank Skok. MISSOURI St. Louis, A. NsbrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panian Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderlck. NEW YORK Gowanda, Karl Bternlsha. Little Falls, Frank Mssle OHIO Barberton, John Balant, Joe Hltt. Cleveland, Anton Bobek, Chaa Kar linger, Anton Simclch, Math. Slapnlk. Euclid, F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant ln J. Kumis Niles. Frank Kogoviek. Warren, Mrs. F. Raebar. Youngs town. Anton Klkslj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank Jakfts. Bessemer, Louis Hribar. Braddock. J. A. Germ. Broughton. Anton Ipavea Claridge, A. Yerlna Con em »ugh. J. Bresovoc, V. vanžek. Crafton. It. Maehek. Export, G. Prsne. Urala Japan* at, A. Bkerij. Farrell, Jerry okom. Forest City, Math. Kamin Greensburg. Frank Novak. Homer City in okolico. Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Panibek. Johnstown, John Polane, Martin Korosheta. Krayn. Ant. TauftslJ. Luzerne. Frank ^^ Manor. Ft. Demahar. Meadow Lands, J. KoprMek. Midway John 2ust. Moon Pun, Fr. Podmlliek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arb ln U. Jakoblch. J Pogačar. Presto, F. B. Demahar. Reading J. PssdMro. Steelton. A. Hrsn. Unity sta. In okoUeo, J. Skeril ft. Sehifrer. West Newton. Joseph Jovaa WlOock, J PekerneL UTAH Helper, FT. Krebe. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik Joe. Koren. Radne In okoUeo, Funk 2«. julija: Republic, Cherbourg. Eremen Bcl(«n!iind, Cherbourg, Antw#rp«i Minnekahda, Boulogne Sur Mer St. Louis, Cherbourg. Hamburg 30. julija: Aijuitiinia, Cherboui-g America, Cherbourg, Bremen New York, Cherbourg. ilsoiburc 31. Jul.Js: Dresden, Cheibou*-g. Bremen 1. avgusta: lie de Krart.-*, Havre Vulcanic, Trst Bremen, Cherl»ui jf. Aniwerii^n Voleuduru. IWulogt'e .Sur .M*-r. itut-terdum 2. avgusta: Leviathan. Cric.^unt Minnewaska, Chrrbt.urg 5. avgi'iu; Berengaria. Cberborg 6- avgusta: I President Harding. Ch*rb-,urg. Bra-men L»eut»chland. Cheri>our«. Hamburi 7. avgusta: Colurcbus, Cherbourg. Bremen S. avgusta: Maje.ttif, Cht-rl. jrg LaplaJid, Cherbourg. Ant«»trp^n N'ew Amsterdam. Boilo|jii»; aui Mer. Botteruam 9. avgusta: President R<^.sevelt. Cherberg. Rrf-m>-ri Milwaukee, Cherb-.urg, Hamburg Conte Grande. N a poli. Genu«* 13. avgusta: Mauritania. Cherbour* Eur-»pa. CherUjurg. Bremen Hamburg. Cherbourg. Hamburg 14. avgusta: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 15. avgusta: Paris, Havre Saturnia. Trst Homeric. Oirrb'»urg \\ estcnibnd, CherlKt'jrg, Antwer- pen Cleveland Chi-rbgne Sur Mer 25. avgusta*. " Reliance, Cherbourg. Hamburg 27. avgusta: lie urg. Br<-men Araerira. Cherl»ourg. Bremen New Yotk, Cherbourg. Hamburg Najkrsjia poi po ••■•raiol. V»»sa J® v posebni kabini ■ vasmi modsrnl ml udobnosti — Pijs^a in a la t q, francoska kuhinja. Isrsdao Disks e«n» VprsAaJts kct«,i «gako!1 poobla*£so«gs sgaata FRENCH LINE 19 »TATI tflnKKT NIW VO«K. N. V DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE. ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čitm samo vate članstvo, pač pa vti Slovenci v vali okolici« CENE ZA OGLASE SO ZMERNE m Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN ,