Štev. 1. Cene edne številke dinar Poštnina v gotovčini plačana. 3. januara 1926. Leto XIII. NOVINE prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Amé-riko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Novine se naročijo i plačajo vu »Upravništvo Novin«, v Črenšovci, Prekmurje. Rokopisi se ne vračajo. Glasilo Slovenske krajine Izdajateo Novin je : KLEKL JOŽEF, vp. pleb, nar, poslanec v Črensovcih, Prekmurje. UREDNIŠTVO Novin je v M. Soboti, Tajništvo SLS. Fafle-kova hiša. Sem še pošiljajo rokopisi i oglasi. Cena oglasov je: cm2 75 par, ki naroči l|4, ali 1|2 strani, dobi za edno objavo 25% popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom se računa cm2 1 0 D., v »Poslanom« pa 2*50 Din. Takso za oglase plača uprava lista i da pri večkratnoj objavi vsem oglasom od 5% do 50% popüsta. Naročnikom! V novom leti Vam bomo iz M. Sobote dostavljali, dragi naročniki. To pa zato, ar je tiskarna v D. Lendavi Predaleč od naših gornjih krajov i zato se v teh redno ne more list do rok dobiti. Drügi zrok, zakaj smo šli v Soboto je, šparanje. Ne samo sobočka fara, štera si vsaki tjeden odnese Novine taki z tiskarne domo, nego i drüge fare majo to priliko. Skoro vsaki tjeden bo hodo Što v Soboti, ki se lehko zglasi v tiskarni i širiteli odnese ali odpela Novine domo. Z tem prišparamo vnogo na poštnim, štera je velika, ár se računa za domačo pošiljatev od ednoga falata Novin 25 par poštnine, to je na leto plačano zvün zavijanja (pakivanja) samo za Pošiljanje po pošti tű doma 13 Din. To Poštnino bar deloma da znižamo Smo se odločili da Novine v Soboti štampamo. Mamo pa še drüge Zroke za to i to te najvažnejše. Sobota je središče Slovenske Krajine, je takrekoč ognjišče vsega našega prebivalstva. Da to pri svojem ognjišči, v M. Soboti najde svoj krščanski list i da te list tü najde svoj narod, kje se te najbole zbira i kje se najbole izpostav-Ija raznim nevarnostim, i da list narod üvü v središči vči, vodi, pa reši nevarnosti, zato smo prišli sem. Poleg toga važnoga zroka sporedno ide Še eden i te je pitanje urednikovo. Po novom tiskovnom zakoni najmre poslanec ne sme biti urednik političnoga lista. Ne smem biti zato tüdi jaz. Pa čeravno bi smeo biti, ne bi mogo duže biti. ar so me zobje čaša že potrošili. Prek petdeset let je zletelo nad mojov glavov, leta puna betegov i drügih nevol. Ta leta so mi moči potrošila, ne morem telko delati kak sam dozdaj. Delo v cerkvi, poslanstva težki križ, M. List, Kalendar pa upravništvo Novin je za dosta za mene. Uredništvo Novin morem odložiti tüdi iz-toga zroka. Zato sam si potom svoje višešnje cerkveni oblasti priiskao drügoga Urednika, g. Jerič Ivana, kaplana, v Ljutomeri. On bo stanüvao vsaki tjeden en-dva dni v M. Soboti i tü opravo uredniške posle. On, ki je sin našega ljüdstva, ki je pretrpo vse grozote na bojišči i vse teš koče siromaškoga dijaka, ki je Predlani v zreloj mladosti od 33 let Pristopo pun potrebne znanosti i pobožnosti prvič k božemi oltari, pravim, te Jerič Ivan bo, Vam dragi Slovenci, vu Vašo vsestransko zadovoljnost vrejüvao naš krščansko-poli-tični list Novine. Z tem vüpanjom ga izročim njemi v vrejüvanje, Vas pa vse najlepše prosim, da ga pri teškom ali pre-važnom posli iz cele moči podpirate. Vzemte zato na znanje, da je Vredništvo Novin v M. Soboti, v Tajništvi SLS. v-Faflekovoj hiši. Na te naslov naj piše vsaki, ki pošilja kakši spis, glas ali Oglas za Novine. Oglase pa sprejme tüdi prekmurska tiskarna v M. Soboti i uprava Novin v Črenšovcih. Upravništvo Novin pa ostane še nadalje v Črenšovcih. Na te naslov naj piše vsaki, ki si Novine naroči pošlje naročnino, ali javlja kakšo spremembo. K-tomi naznanimo ešče to, da cena Novin ostane doma, kak je bila, letos najmre na posamezni naslov 30 Dinárov na sküpni naslov pa 25 Dinárov Naročniki dobijo za to ceno če le mogoče vsaki tjeden štiristranske Novine i nd leta kalendar za polovično ceno. Pravim vsaki tjeden štiristranske, če bo več naročnikov, kak je letos bilo. Če jih ne bo več moramo Novine, kak letos i v novom leti ednok na mesec dati na dve Strani. Ali vűpamo Se, ka do toga ne pride. Potrebno je nadale, da si Širitelje pri vsakoj danoj priliki dajo Novine z štampanje domo pri nesti ka nede trbelo vsaki tjeden poštnine plačüvati. To dvoje če vpoštevate, dragi naročniki dobite Novine vsaki tjeden na štiri stranej do rok za gornjo ceno. V Ameriko je cena Novin štiri dolare. Za to ceno se njim pa pošlje ešče Marijin List pa Srca Jezušo- voga tüdi, t ie Novine, M. Listi Kalendar sküpno kosov 4 dolare. Poštnina je draga dve fep,vShi pd ednoga falata Novin samo na tjeden, od M. Lista. i kalendara pa več se močnej more pakivati amerikanske pošiljalke se more zavijanje tüdi dragše plačati v štampariji, zvüntoga Valuta tüdi kaplje, zato prosimo od amerikancov štiri dolare za Novine, M. List i kalendar. Cena M. Listaj ostane na sküpni naslov 10 Din. Na posamezni naslov 15 Din mora plačati. To pa zato, ar se M. List indri tiska kak Novine i zato se more posebi zavijatii posebi Poštnino od njega plačati. Vsi naročniki M Lista pa, šteri ga majo na sküpni ali posamezni naslov, dobijo knjemi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga. Gda Vam to, dragi naročniki, naznanim, Vam želem popolen blagoslov Srca Jezušovoga v tom novom blaženom leti. Črenšovci, 1925. decembra 31. KLEKL JOŽEF izdajateo »Novin«. Ka nam je v l. 1926 potrebno? (Novoletna finančna politična premišljevanja). Polni nezadovolnosti, obvüpani zavolo žalostnih gocpodarskih razmer jemlemo slovo od l. 1625 in se podajemo v Novo leto čakajoč, da se bodo v Novem letu gospodarske razmere zbogšale. V 1. 1925 smo ječali pod težkimi davčnimi bremeni, šterih hesmo zmogli naše gospodarstvo je propadalo v 1. 1925 nesmo ne za en stopaj napredüvali, pač pa za vnogo. vnogo stopajov nazadovoli. Penez je postao redka prikazen v kmečkoj hiši, pač pa eksekutor vsakdenešnji gost. Kmečki gospodar, ki ne do sedaj znao, kaj je dug, se je morao zadužiti, što je imel stare prihranke, morao je segnoti po njih in za plačilo davkov uporabiti zneske, štere si je Vnogokrat od vüst prirrgao, da bi imelo za slučaj nepredvidene nesreče kamči malo pomoči, da bi za slučaj betega in onemoglosti ne bil navezani na miloščino. Predirani davki so vzeli veselje do dela so zadüsili podjetnost, so glavni vzrok, da draginja nešče padati, nego da obstoji še naprej, da celo pri nešternom blagi še raste. Kde leži krivda? Što je zrok teh nesznosnih razmer? Kriva je vlada, ki vodi popolnima zblodjen,, finančno politiko, štera ne glede ne gospodarske razmere davkoplačevalcev Od 1. 1923 do današojega dneva se je vrednost denarja zvišala za več ko 40%, posledica toga bi morala biti, da bi se državni izdatki znižali za več ko 40%, da pi se davki znižali za več ko 40%, da bi se draginja znižala za več kak 40%. A kaj smo doživeli ? Znižala se je cena zrnji, živini in lesi za več ko 40%. cena specerijske-rni, oblačilnemi in železnomi blagi, štero mora kmet küpüvati v štacunaj, je ostala ista, draginja za to blago je ostala, davki in drüge državne dajatve (carine, trošarina) so se celo povišali. Vlada je proračun (državni potroši) za 1. 1922/23, ki je znašao 6.934 milijonov Din; povišala za 1 1926/27 na 12.900 milijonov Din., Zmagovalec Jernej. (Spisao polski Sènkiewicz.) Naš junak se je pisao Jernej Slavec. Meo je pa to navado, da je na Široko odpro oči in debelo zijao, gda ga je šo kaj pitao, zato so njemi pa dali cono ali priimek: Jernej Zijač. Preveč malo je bio podoben lepomi ptički slavci ali Slavičeki, ar je dio jako nepriličen i priprosti. Zavolo teh slabih düševnih lasnosti so ga ešče lüdje zali: Bedasti Jernej. S tem priimkom so ga najraj zvali vsi, i tudi pod tem imenom ga bodo kesnejši narodi najbole Poznali, čiravno je njegovo pravo ime bilo Bartek Slovik (slovenski ; Jernej Slavec). V Poljskom jeziki je malo razločka med imenoma: človek in Slavec (Pravi se czloviek= človek in slovik = slavec) Nemško vüho pa cilo ne čüje nikšega razločka, zato, pa Nemci v imeni „civilizacije“ »barbarska« slovanska imena radi prestavlajo na svoj »kulturni« jezik. Te mali razloček med dvema imenoma našega junaka je bio vzrok, da se je nedavno pri vojaškom zapisavanji dogodo sledeči razgovor med častniki i našim Jernejom: »Kak se Pišeš ? -- je pitao častnik Jerneja. — Slovik. — Šlovik ? ... Ach ! ja. Gut. *) *) Dosta Polakov je, prle bilo pod Nemci’ tak tudi naš Jernej. Nato je častnik zapisao; ,,Mensch“, (to je Človik.) Jernej je bio iz vesi Pognebin. Dosta vesnic v kneževini Poznanskoj i v drügi deželah poljske države nosi to ime. Jernej je meo, zvün par njivic, hiže in par krav ešče ednoga konja pa ženo Magdo. To je zadosta za ednoga siromaka, zato je Jernej živo zadovolno i mirno, kak pravi edna Poljska narodna pesem: "Konj belec — žena Magda, Ka Bog dati šče — to i tak da." Njegovo živlenje je zaistino tak teklo, kak Bog ravnao, in bi živo mirno do smrti, či nebi nastala vojska, štera ga je grozno prestrašila. Razglasilo se je, ka trbe idti k vojskom zapüstiti hižico, verstva in vse dati ženam v skrb. Lüdje v Pognebini so bili zvekšega jako siro-mašk". Po zimi je navadno Jernej hodo delat v tovarno i si s tem pomagao pri gospodarstvi — kaj pa naj zdaj začne ? Što zna, kda se vojska s Francozi dokonča ? Gda je Magda prečtela Jernejovo pozivnico (behivó) se etak začela čemeriti. — Da bi je nevola odnesla, naj bi šli! da bi li oslepnoli ... Čiravno si bedasti . , . itak mi je žao za tebe ; Francozi ne bodo meli smilenja nad tebov; glavo ti odrežejo ali ti pa kaj drugoga včinijo ! . . Jernej je čüto, da žena istino ma. Bojao se je Francozov kak hüdoga düha, Zatoga volo 2 NOVINE 3 januara 1926. to je za 86%. Posledica tega povišanja je bila, da so se morali povišati vsi stari davki in upeljati novi davki, kakti komorski davek, davek na ročne delavce in davek na plače uradnikov, 500% doklade na zemljiški davek in 30% doklada na druge direktne davke. Povišala se je z 20 junijem t. 1. carina za več ko 100% povprečno, še celo cena soli se je v zadnjem časi povišala. Kmet dobi polovico menje za svoje pridelke kak prvle, plačüvati pa mora. vnogo višje davke, zato se smemo čüditi, či je nastopila splošna gospodarska kriza, štera se poostruje od meseca do meseca. V 1. 1925 je splošna nezadovoljnost dosegla svoj vrhunec, vlada je morala uvaževati to nezadovoljstvo, kda so celo sreski poslanci iz vladne radikalne stranke na ves glas zakričali in trdili, da so davki nemo-ralni, da so krivični, ar jemljejo ljüdstvi mož nost za življenski obstoj in vničüjejo veselje do dela. Vlada se je morala podati in dovoliti nešterne olajšave pri obdačenju. morala pa tüdi misliti — na šparanje v državnem gospodarstvi. Dober gospooar špara z vsem, ka njemi pride v roko; isto mora včiniti i Vlada štera upravlja državno vrednost, ki obstoji iz dveh velikih imanj; Belje in Topolovec in vnogo malih, iz več stojezero plügov državnih logov, 22 rüdnikov premoga, železa in soli, treh tovarn (fabrik) za svilo, dveh drž. tiskani, dveh bank, več tovarn za preproge, vezenine itd. v vrednosti več milijard Din, ki razpolaga z davčno močjo državljanov. Či ešče gospodarsko vzdržati in Počasi napredüvati kmet, obrtnik in delavec, či šče država urediti svoje finance mora se voditi finančna politika, ki brezobzirno izloči vse nepotrebne izdatke, ki vsikdar in Vseširom vse One činitelje, ki vodijo državno gospodarstvo, opominja na šparanje, ki očivesno in glasno povdarja; V šparanji je naša rešitev! VLAD. PUŠENJAK. Naše sküpno delo v tom leti. Vsakše velko delo navadno ide počasi naprej, dokeč ne pride do popolnoga razvoja. Tak je bilo dozdaj z našim Martiniščom, Že dve leti se počasi razvija. Zdaj je prišlo tak deleč v svojoj potrebščini, ke se more dovršiti v tom leti. Što bi dvojio, ka je Zidanje Martinišča ne velko delo ? Velko ne samo kak stavba, zidina, nego velko posebno v svojem nameni, v svojem vzvi-šenom cili. Kakši pa je cio Martinišča ? Pomagati v vsakšem tali prekmurskim dijakom, da poleg svojega včenja postanejo dobri, pošteni krščeniki, pravi lübiteli domovine i doségnejo tisti stan, šteroga jim je Bog odločo, da bodo istinsko Bogi dopaclivi, svojemi narodi na düšni pa telovni hasek. To je tak zvišeni, tak sveti cio, ka vsaki dober krščenik more biti iz dna düše veseli, či pri tom kaj pomaga. Vnogi so dozdaj pomagali kelko so mogli, Vnogi bi lejko dali več, bili pa so i ešče zdaj takši, ki pravijo, ka je to ne potrebno. S tem novim letom pa si moremo to delo tak k srci zeti, kak bi sami sebi povali hižo. Či si eden sirmak spovle hižo za več jezer, dosta ležej si spovlemo vsi vküp Martinišče. Ka se je dozdaj nabralo je komaj deseti tao toga, ka je potrebno, da se stavba postavi pod streho. Dobili smo novi, lepi, obširen prostor, vsega dva plüga. Zdaj bi mogli včasi voziti les, potem pesik,, cigeo itd. čiščémo včasi, na sprotoletje zidati v jesen pa notri iti. Vse to se pa nemre začnoti, dokeč ne vemo, kelko penez mo meli. Zato je pa podpisani odbor skleno, ka se s tistim navadnim nabiranjom henja i se včasi začne ono nabiranje, da pride na düšo samo 10 Din. Odbor določi nabiratele, ki do s posebnimi polami šli od hiže do hiže po celom Prekmurji. Zato pa prosimo vse, naj že zdaj vküp devlejo, ka gda nabirateli pridejo, včasi dobijo, zapišejo i naprej odidejo. Pametno bi bilo, da bi vertinje, matere, vküp devale za vsako žensko glavo pri hiži 10 Din., oča, vért pa tak za možke glave. Tak bo tüdi dobro i pravično, či bogatejši dajo kaj več, ar se najdejo sirote, štere nedo mogle dati po 10 Din. V božem imeni, v čast sv. Martini Začnimo to velko, to sveto, to potrebno delo. Gda pridejo nabiratci, te se Spomni na reči sv. Pisma : ,,Pri vsakšom dejanji naj bo veseli tvoj obraz." (Sirab, 35, 1.1.) Odbor za Zidanje Martinišča : g. Ivan Bašša župnik i predsednik, g. Jožef Radoha, blagajnik, g. Jožef Klekl, poslanec, g. Jožef Horvat, župnik, g. Alojz Pavlič, katehet, g. Ivan Jerič, kaplan, g. g. Dr. Pr. Bratina, komisar, g. Rudolf Pregelj, profesor, g. Janko Sever, profesor. Novo leto. Končali smo, da bi lehko na novo začnoli. Pravzaprav ne začnoli, nego nadelüvali. Ar naše delo se ne začenja i se ne končava, nego se vleče naprej, dokeč naš cil ne dosežen. I gda je naš cil dosežen? — Na to ne lehko odgovoriti. Mogoče te, gda ves prekmurski narod s svojim pisanjom osvedočimo, da smo na pravoj poti, ar zagovarjamo postopanje i delüvanje, štero ma svoj fundament na večnovelavnih krščanskih navukaj i da to delüivanje podperamo. S tem je cil samo na pol dosežen. Naše delo. mora iti tüdi nadale. Če smo ves prekmurski slovenski narod zbüdili i ga 'pridobili za sebe moramo gledati da ostane büden i naš. Zato njemi moramo posvečüvati tüdi nadale skrb. I to vsigdar na vednak način, tak da v našem deli ne pravoga nehavanja i za-čeojanja. Prestopili smo prag novoga leta. Prestopili smo ga s trdndv vdov, da ne omahnemo, nego vzdržimo vse tüdi najvekše težave. Omahnoti ne smemo, ar delamo za narod. Istina, lübezen do prekmurskoga ljüdstva, štero jé večkrat izpostav-leno nevarnomi zapelavanji nepoznanih tihincov, šteri se njemi v prvom hipi prijazno nasmihava-jo, potom pa se njeni z norčevanjom zareži jo v obraz, če so je spravili ua led, nam ne dopusti, da bi henjali i se nj vdali počitki, kak pa da bi delali. — V hipi gda smo prejeli za novo pero, se obračamo na ves prekmurski slovenski narod. — »Novine« so prekmurske! »Novine« so Slovenske! I ka bi pravzaprav morali djati na prvo mesto: »Novine« so krščanske. Stem trojim je vnogo povedano, — vse je s tem povedano. Mi smo Prekmurci, mi smo Slovenci, mi smo krščeniki. Kaj sledi z-toga? Da izmed nas nihče ne bi smeo bili brez »Novin«. Pred par deset leti nesmo meli listov. Toga nesmo niti preveč občütili. Ar dokeč človek kakše stvari ne spozna, si je ne zaželi i tüdi ne čüti, da njemi fali. A če stvar spozna, i vidi da je za njega dobra, nemre živeti brez nje. List je v dnešnjoj dobi potreben. Što ne čte, ne ve, ka se po sveti — v državi — godi i se nemre v razmere vživeti. Nigdar ne trden. Zdaj ga pridobi te, potem premoti drügi i tak prevesla vse stranke. Nazadnje od samoga blodjenja postane pijan i njemi poslane vseedno, što ga ma v rokah. A v istini ne vseedno, ar narod sam odloča o svojoj prihodnjosti. V preminočem leti nas je bilo do 4500. Zadosta je. A mi nesmo zadovolni. Prekmurcov (Slovencov) nas je okoli 70 jezer. Ali nas ne bi moglo biti več tüdi pri „Novinaj“. Ne bi bilo preveč, da nas je 5, 6, 7 celo 8 ali 9 jezer. »Novine« so krščanski, prekmurski, slovenski list, zato naj ne falijo v niednoj krščanskoj, prekmurskoj, Slovenskoj hiši. Glasi Slovenska Krajina. Uredništvo in upravništvo „Novin“ žele vsem cenj. naročnikom blaženo i milostipuno novo leto. Najdena je ženska zlata vöra pred dvema mesecoma v Beltincih. Najšla jo je poštena sirota, ki je to javila upravništvi Novin v Črenšovcih. Lastnik naj se na upravništvi zglasi i plača siroti 10 procentov potom upravništvo naroči najditelici, da jo zroči lastniki. Shod naše stranke je bio v Črenšovcih 26. dec., na šterom so g. poslanec Klekl Jožef na želo interesentov razložili začasni agrarni zakon i toga pravilnik s posebnim pogledom naküpüvanje te zemle. Na shodi so bile zastopane občine : Črenšovci, Odranci, Žižki i Trnje. Na želo občin bode eden od našiva poslanca ešče razložili te zadeve. Urednik Novin 1 Mar. Lista se prisrčno zahvali za vsa božična novoletna želenja i pozdrave ! Vrejli Širiteo Novin i Marijinoga lista Gomboši Peter iz Šalamenec je 8. dec. v 69 leti svojega živlenja premino. Bio je goreči častilec Marijin, zato se je ravno na njeni svetek preselo v večnost po svoje najem, šteroga njemi gvišno izprosi Marija, ar je z razširjanjom krščanskoga štampa širio njeno i njenoga Sino čast. Za poplavlence v Murskoj Soboti je na prošnjo g. poslanca Jož. Klekl darüvao 1000 dinarov, štero vsoto so g. poslanec izročili g. okrajnomi glavari Lipovšeki. Država. Za popravlanje šol je ministrstvo dovolilo 5 miljonov dinarov. Na Slovenijo pride komaj dvajsetpeti deo, Novi predpisi za vožnjo po cesti. Člen 33. zakona za dvanajstine (državne potroše) določi, da bodo mogla vsa kola, naj že motorna ali z živinov vprežena, voziti po desnoj strani ceste, levo stran pa nihati prosto za kola, štera vozijo iz nasprotne strani, Te predpis vala za celo državo. Da se bo srečavanje ležej vršilo, opom-nimo da se vsaki naj toga drži, ár bodo prestopke ostro kaštigali. Dozdaj je najmre v navadi bilo, se k sebi ogibati, Odzdaj pa se bomo morali ne samo odsebe ogibati, ne sploj voziti na desnoj strani, tak ka ostane sredina ceste prazna. Zmrzno je v temnici v Osijeki Milan Grotiž. Med lüdstvom je velka nezadovolnost, ar so prej v temnicaj niti v najhüšoj zimi ne kürili. ga je bolelo pri srci. Kaj ma on opraviti s Francozi ? Po kaj i zakaj naj ide — v strašno tujino, gde ne niednoga dobroga človeka ? Či človek sedi v Pognebini, se njemi vse tak po-časno vidi; či pa pride zapoved, da trbe iti, tedaj vidi, da je doma najbole. Toda pomagati si nemremre ; kaj je, to je, treba iti. Jernej je obijno ženo, potem pa deset let staroga sina Franceka, plüvno debelo, se prekrižo in stopo iz hiže, Magda pa za njim. Slovo so vzeli eden od drugoga, nego ne preveč prijazno. Magda i Francek sta jokala, Jernej je pa mrmrao: ,,No, le tiho, no!" — i tak so prišli na cesto. Tü so vidili, ka se po celoj vesi ravno tisto godilo kak pri njih. Vsa ves je prišla vküp; cesta je puna moškov, ki morejo iti na vojsko. Zdaj idejo na postajo, žene z decov pa za njimi. Vsem je bridko pri srci; samo ništerni mlajši majo kratke pipice med zobmi i se delajo vesele; edni so že zarana pijani, drügi spevlejo z hripavim glasom : ,,Skžineckoga roke in zlati prstani, Več ne do na vojnike s sablov mahali”. Tü pa tam kakši Nemec iz pognebinskih naseljeni ko v tüdi napne svoj »Wacht am Rhein«. Cela ta pisana truna lüdi na sredi štere se bliščijo bajoneti žandarov, se vala s kričanjom i hrupom mimo potov do konca vesi. Žene držijo za šinjek svoje vojake i jočejo; edna Starka kaže svoj žuti zob i se močno preti z rokov nikam daleč v sve. — Drüga se čemeri: »Bog naj vam poplača naš joč!« Čüjejo se glasi: »Francek ! Katica! Jožek ! z-Bogom !" Psi lajajo. V-cerkvi zvoni. Župnik sam moli molitev za vmerajoče, ar niti ;den iz teh, ki zdaj idejo na vojsko, ne pride več nazaj. Vojna pobiva vse, nazaj pa ne dá. Plügi ležijo na polji, ar je Pog-nebin napovedao vojsko Franciji. Ne se je mogeo zjediniti z Napoleonom III. in zato si je vzeo k srci pravice španskoga trona. Zvonenje zvonov sprevaja trumo, štera je že daleč od vesničkih plotov. Pridejo do križa: vsi možki se pobožno odkrijejo. Zlatožuti prah se zdigava po cesti, ar je lepi sühi den. Na obeh straneh ceste šumi dozorevajoče silje s težkim klasovjom, i se nagible pod vetričkom, šteri nigda nigda rahlo pihne. Pod sivov nebov lečejo škorjančki, i vsaki prepevle po svojoj viži, ar se oni nikaj ne brigajo za človeške žalosti. (Dale). 3. januara 1926. NOVINE 3 Veliko kad je napravo Fr. Medved pintar v Tacni blüzi Ljubljane. Napravlena je z lerovoga lesa. Naročila jo je edna tovarna (fabrika) v Siski. Drži pa 50 jezer litrov, to je približno 893 ako-vov. V to bi šlo zelja, ka bi se nikak kisilo držao, či ne bi meo klobasov poleg. Svet. Oznanüvalec ničevosti sveta, V Londoni se je pojavo pred nedavnim na vulici mlad človek brez kranščaka, a proti močnoj zimi oblečen samo v lehko letno odelo. Stao je na sred ceste i držao zna-tiželnim predgo. »Grešna ljüdska deca, ví šteri dvojite o bivanji Stvoritela, ne gübi-te malih ostankov vere, šteri so vam še ostali! Vse blago, štero ma najbogatejši človek na zemli, vsi diamanti i drügi dragi kamni vseh indijskih poglavarov, vsi tisti penezi, šteri leži v privatnih kasaj angleškoga krala, ne vreden niti plehnatoga groša v prispodobi s tistov radoščov, štera v večnosti čaka tiste, ki verjejo." — Okoli govornika se je nabralo vnogo ljüdi. Gda je mladenec svoj govor še ednok ponovo, je potegno iz žepa zavoj bankovcov Bile so banknote po 20 funtov i to do 60—80 komadov. Iz kaštulice je potegno špico, jo vužgao i se pripravo da zažgé peneze, kak svedočanstvo svojega navuka, da zemelske dobrine ne valajo nikaj. V pravom časi se je dvema policajoma posrečilo zabraniti, da bi včino svojo nakano. Najvekše hűdo. Vekši casar je ednok pozvao k sebi vse modrijane svojega carstva i jim postavo pitanje: štero hüdo je najvekše? Eden je odgovoro, da velka, nemočna starost, gda človek nemre nikaj i je na nevolo sebi i drügim. Drügi modrijan je pravo, da je najvekše hüdo siromaštvo. Tretji, če človek vmerje brez dece. Eden med njimi pa je odgovoro: Najvekše hüdo je, gda je človek že pri kraji življenja, a nemre najti niti ednoga (dob- roga) dela štero je včino. Odliküvana zavolo metle. Za časa zadnje svetovne vojne se je pripetilo, da se je meo pelati bivši nemški casar skoz varaš Metz. Oblasti so zapovedale, da morajo biti vse vulice, po šterih se bo casar vozo, čiste. Po toj zapovedi je prišeo Stražnik tüdi k nekšoj Justini Hofmann i joj zapovedao, naj pomete hodnik pred svojov hišov. Žena pa je stražara odtirala z rečmi: »Tisti vaš casar še telko ne vreden, kak moja metla!" Žena je bila zavolo teh reči obsojena na 6 mesecov voze; to je tüdi prestala. Zdašnja francoska Vlada pa je Justini Hofman pripoznala visiko Odlikovanje. Prislovica v našem kraji pravi, da je Bog gospodstvo v drüžini razdelo med možom i ženov tak, ka naj mož gospodari vse ove dni v tjedni, samo v petek žena. Nešterne ženske pa so se ne mogle včakati petka i so nastopile svojo oblast že v četrtek. Bogi se je to za preveč vidlo, zato so ženske zgübile tüdi svoj petek. Od tistimao majo vse dni oblast možki. Pred kratkim pa je iz Afrike pisao anglež Fr. Rodd, da je najšeo tam rodovino Tuaregov, gde je ravno naopak. Moški so zakriti kak na Törskom ženske. Vogledi idejo ženske i v drüžini odločti-jejo kak naj se deca včijo. Smrt naše domačinke v Ameriki. »Slovenec piše, da je v Illinois v Ameriki Vmrla Veronika Glavačova. Rojena je bila 1. 1885. Bila je vzorna katoličanka, mati sedmero dece i dobra Vertinja. — Ponarejeni dolari. Amerikanske oblasti opominajo, da kroži dosta 10 do-larskih bank. Ljüdje naj bodo pazlivi. Zavolo prestopka prepovedi, da v Ameriki nesmejo piti vpijanlivih pijač, je bilo obsojeni od začetka prepovedi pa dozdaj 150 jezer 762 zatožencov. Vsi za-toženci vküp so plačali 30 milijonov dolarov kaštigo pa dobili 12 jezer let voze Velka nesreča na ladji. V vodini Skaldi se je edna angleška ladja tak močno zaletela v amerikansko, da jo je k mesti presekala. Kapitan ladje pa pet novinarov se je vtopilo, ostalih pet pa je rešila edna belgijska ladja. Za 7 miljon šeststojezer dinarov ponarejenih bank so vzeli vkraj od dva tühinca v Novoj Gradiški. Prišla sta v Novo Gradiško z nakanenjom, da bi nekaj svojih bank vödala. Pitala sta za nekšega trgovca. Ar sta se ba nekaj naopačno oponašala i je policaj to opazo, so jiva litaki prijali. Vendar pa sta imela srečo. Kmica je bila, pa sta jo med potjov na policijski urad pobrisala. Smolo sta pa mela pri tom, ka sta svoje kofre na kolodvori nihala. Te so preiskali i najšli goripovedano šumo bank po jezero dinarov. Zvršila so se pozvedavanja i vse kaže, ka sta ftička v zvezi z drüžbov, štera je ponarejevala banke pa so jo ne-davno v Maribori dobili. Ponarejene jezerske banke je lehko spoznati. Papir je bole trdi od pravih, se sveti pa farbe so bole temne. Odpravili so slovenski jezik na osnovni šolaj na slovenskom Primorskom. Taljanski uradni list javi, da je ministrski svet v Rimi skleno, da bo vsej šolaj učni jezik samo taljanski jezik. S tov nared-bov je taljanska fašistovska vlada vzela zadnjo drobtinico pravic našim Slovenskim bratom. Da se vsaki Človik ma pravico izobražüvati v svojem maternom jeziki, to ne trbe posebi praviti. To pravico pa, stero si že vsako dete s sebov na svet prinese, na brezsrčen način tlačijo. Vsaka krivica pa se kaštiga na tisto, msto jo dela Štev. 684/25 RAZGLAS. Podpisana uprava razpisuje po nalogu Velikoga župana mariborske oblasti v Mariboru z dne 9. decembra 1925, L. br. 2497/22 dobavo živil in vseh drugih potrebščin za bolniški zavod za leto 1926 in Sicer: 1. Dobavo mesa in drobovine vseh vrst, 2. kruha, samo beloga, 3. mleka, 4. moke in mlevskih izdelkov vseh vrst, 5. specerijskega blaga in viktualij 6. drv, trdili in mehkih. Popis potrebnih količin navedenega blaga, nadalje obči in posebni pogoji za dobavo blaga se dobijo v pisarni navedene uprave. Ponüdbe opremljene s kolekom 100 Din. se morajo izročiti upravi najpoznej do 7. januarja 1926. v zapečatenem ovítku z zunanjo oznako : ,,Ponüd-ba za dobavo ... po razpisu z dne 21. decembra 1925, Štev. 684/25 ponudnika N. N.« V ponud-bi je navesti tüdi popüst na določene ali tržne cene, katerega pa ni istovetiti s predpisanimi odtegljaji. Vsak ponudnik mora položiti kavcijo v višini 10% vrednosti enomesečnega prometa. V slučaju sprejema ponudbe ostane kavcija v shrambi uprave bolnice, kavcijo nesprejetih ponudnikov se vrnejo istočasno z obvestilom. Ponudniki, ki morajo biti jugoslovanski državljani, morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po otvoritvi dotočne ponudbe. UPRAVA JAVNE BOLNICE v Murski Soboti, dne 21/XII. 1925. Podpirajte "NOVINE"! Mali oglasi. NA ŠAFARSKOM pri Raskriži je k odaji ali se da z arende lepo posestvo. K posestvi spada: gostilna, 3 i pol oralov zemle, vrt, 2 orala senožeti, velki sadovnjak, eden oral goric i en oral šume s hrastovinov za doge, podseke, deske itd. itd. Küpci naj se zglasijo pri VOZLIČ VIKTORI na Šafarskom. Tesani les za rušte, deske, late. štafelni, fostni, mostnice, cement, apno drva itd. dobi se po najnižji dnevni ceni začne se po novem letu, sprejema vse naročila različnega lesa. Joško Černjovič Soteska ulica 71. VELIKA KAVARNA. SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim gostom in prijateljem VELIKA KAVARNA Meolic MURSKA SOBOTA. SREČNO, BLAŽENO NOVO LETO ŽELI vsem svojim odjemalcom trgovina Brata Brumen Murska Sobota. Srečno novo leto želi vsem svojim prijateljem in znancem CVETIČ JANEZ trgovina 'z manufakturnim blagom Murska Sobota VESELO NOVO LETO i zdravje v njem želi vsem svojim prijatelom, ki njemi voščijo živeti. ALOJZ MENCIGAR, mlinar, Krašče. 4 NOVINE 3. januara 1925. BLAGOSLOVLENO, BLAŽENO, VESELO NOVO LETO ŽELEJO : BAUER SAMUEL gostilničar Črensovci svojim gostom Trgovina A. HIRSCHL Murska Sobota. IZIDOR HAHN trgovina z papirjem in šolskimi knjigami PREKMURSKA TISKARNA Murska Sobota KR. HIRSCHL in SINOVA Murska Sobota. KOCET IVAN trgovec Črensovci svojim odjemalcom. KEMÉNV MARKO Murska Sobota. FRANJO HIRSCHL upravljajoči ravnatelj, Prekmurske banke d. d. Murska Sobota BARNABAŠ ERDÖŠY trgovina z papirjem in igračami v Murski Soboti št. 180. prej vodja tiskarne BALKANYI-ja (poleg pošte in rim. cerkvi.) Gabor Štefan trgovec Črensovci svojim küpcom. RADUHA i KOLENKO trgovina Adranci svojim küpcom. ČEH & GÁSPÁR trgovina z mešanim blagom Murska Sobota HORVÁTH ALEKSANDER trgovina z gotovo obleko Murska Sobota. ŽERDIN MARTIN trgovec Žižki svojim odjemalcom SIDONIJA NOVÁK slaščičarna Murska Sobota. Slovenska KJIGARNA v Murski Soboti. PAVEL FLISAR urar in trgov, mechaničnih in tehničnih potrebščin Murska Sobota. HORVÁT PETER stolar Žižki svojim naročnikom. KARDOS JOZEF trgovina z železom Murska Sobota JURIJ SUKIČ klobučar Murska Sobota. PÉTERKA IVAN trgovina z železnino „k kosi" Murska Sobota. BRATA ŠIFTAR & HAHN veletrgovina Murska Sobota. A. KIRÁLY trgovina s klobuki, perilom in kratkim blagom Murska Sobota (Bergerova hiša.) LUDVIG BENKO trgovina manufakturom Murska Sobota t BRATA KÜHAR trgovina z mešanim blagon Murska Sobota. GOSPODARSTVO. 1. Zrnje. 100 kg. pšenice 250 Din., ,, ,, žita 175. „ „ ,, ovsa 175 ,, ,, ,, kukorice 160 „ 2. Živina. govenska: teoci: svinje v Zagrebi 1 kg. 16—18 D. 14 D. 20 Din. v Ljubljani ,, 16—18 D. 14 D. 20 Din. 3. Krma Sena m. 90—125 D., slame m. 70—100 D. Zagrebečka borza. dne 30 decembra 1925. Amerikanski dolar, 1 dolar D 55*45 Schiling D 7 90 Čeho-Slov. krona, 1 K D 1*66 20 kronski zlat D 205 — Francoski frank, 1 frank D 2'— Madjar. K. 100 (nova em.) D 0 075 Švic. fran., fr. D 10‘85 Talijanske lire, 1 lira D 2 25 Zürich: Dinar, 100 Din Šv. frcv 91925. K odaji je: edna lokomobila 12 HP. na potačaj; druga lokomobila pa 4 HP., i edna mlatilnica I. m. s. Nadalje 2 motora na sirovo maslo za pogon mlatilnic. Oznanjeni stroji se dobijo po fal ceni. Resni kupci se naj zglasijo takoj pri FRANC NORČIČ v Bakovcih št. 140. p. M. Sobota Slovenska banka d. d podružnica DOLNJA LENDAVA. plača najbolje dolare :- in zlate peneze -: Ovlaščena banka za trgovanje z devizami iu valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije. Naročnina ino oglasi se sprejmejo za ..Novine pri ERDÖŠI BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rimsko katholičanske cerkvi ino pošte. Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago III: je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige društva postanejo lehko kat Slovenci, moški oi 16 do 50. leta, ženske od 16 do 45, leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol, i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštvo 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo .Novine" v Šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črenšovcih, Prekmurje, Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drűštvi. Drüštvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. vöri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago III. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj, j . Odbor za leto 1925 : , Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Mi-hal Grüškovnjak, tajnik Stefan Hozjan, podtajnik Martin Horvat, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Mihal Gjörek, nadzorni predsednik Štefan Gjura, računo-voditela Štefan Ritlop i Nači Markoja, paziteo društva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar. SREČNO NOVO LETO žele vsem svojim lüdem DOMA JOŽEF stolar Trnje. SREČNO NOVO LETO žele vsem pristašem Slov. Ijuds. stranke TAJNIŠTVO Slov. Ijuds. Stranke v M. Soboti. Odgovorni vredniki JERIČ IVAN, kaplan v Ljutomeri. Tisk: PREKMURSKA TISKARNA v Murski Soboti.