Pravila (društva ska založnice.) (Konec.) §. 23. Znlogo ustanovnikov ostanejo njihova lastina. po pravilib om'jena, in se sniejo v društveno blagajnico splačati a!i naeukiat ali po 5 gold. na misto.. %. 24. Zaloge ustanovnikov so zastavljene koj po zali>ž'n.ju za zajme, ki si jih društvo izposodi, in se razvrsujo po drušivunih irm.kih, ako ne zadostujc društveno preuiožjnje za poplačanje vs-h dolgov in zalog. Zatorcj se zabijvži na vsakeui zaož lem listu, da veja nja odstop, zasiavij;'nje ali drugo obkiadanje le brez škude za prednost Uruštvenih upuikov. §. 25. 0 prošnjali za zajine se sklepa ob opravilnih dneh, in odbor sme odreči prošnje brez navedenja uzrokov. Z.asti se moia oilbiti prušnja: o) Čj je prosilec Š3 dolžjn na k e i poprpjšni zajem, ali č: je kedaj v škodo spravil svojcga poroka; 6; čj se oduur ne more zanesti, da bo prosilec po svo- jili os bnih razinurah, zlasti po svoji kreditni zaupjjivosti o prave... času zaj^m povruil. § 26. Kad^r se denar v zajjin da, se mora takoj podpisati ali do.žno pism.) ali meniiua, oboje s tiiu pristavkom, da sme društvo zavarovanja tirjati, 6; se mu zdi potivbno. Razun tega niora se kar od zač 'tka drušivu postaviti porok, ki je kot plačnik z do žuikom nerazdej.vo zavezan tudi zastran zavarovalne pravice, ali se pa inora društvu kar od začetka nekaj zastaviti Odbur prasodi, ali zadostuje porok, ali je pa treba zastave. §. 27. V zajjin dava društvo lena šest mesecev; k večjuiu enkrat sme odbor podaljšati obr.ik še na šest mesecev, in to le s pi ivolj^njem poroka, če je kteri podpisan. §. 28. Določ^ne obiesd od zajma mora dolžnik koj pri zajemanjii, ali pri podajšanju obroka naprej plačati. Odbor določuje od časa do časa visokust teh obresti, ozhajš s;j na njihov namen: da se ž njimi plačujejo dolžue obresti, upravilni stroški ter da se dos že neki dobiček. §.29. Dobiček. Iz obresti vsih oddanih zajmov se konec leia odštcjejo dolžne obresti za zajine društvu posojene, in upravilni stroški. Kar preostaue, je aruštveni dobiček; iz njega se mora napraviti matica (reservna zaloga), in ves dobičjk mora matici priraseati, dokler ona ne Uoseže deset odstotkov vsoh ziijinoi', drušivu posojenih. §. 30. Matica, kteri pripadajo tudi pristopnine. je nedotakljivo društveno premoženje v ta nameu, da se iz njega poplačajo zgube, ki bi izvirale iz zgube oddanih zajmov, ki se ne dajo iztirjati, ali iz druge uesreče; toda načeta matica se mora koj do višine, v §. 29. določene, zopet pomnožiti. §. 31. Ako je matica dospela do pravilne višine, sme občni zbor prekomerni dobiček obračati v druge občno koristne namene, ziasti ga potrošiti za gospodarski in duševni naprudek Slovencev, posebno v ski okolici. §. 32. Kako nebajo pravice in dolžnosti udov ? Pravice in dolžnosti udov nehajo: a) po izstopu, b) po i/.ključbi, c) po smrti uda, d) po društvenem razpadu. §. 33. Izstopiti smejo udje le konec leta in po pretekli trimesečni odpovedi. §.34. Izključiti se smejo po odborovem predlogu vsicd sklepa občnega zbora udje, ki niso spolnili svojih dolznosti proti društvu kljubu danemu opominu. §. 35. Društvo se razide ali po sklnpti občnega zbora in s privoljenjem večine vseli ustanovnikov, ali kedar drtištvo ne moro več spolnovati svojih dolžnosti o pravem času, če je tedaj prisiljeno, svoje premožanje v denar preobrnoti in likvidirati. §. 3^. Jedno leto po izstopu, izključbi ali smrti kterega uda sme še društvo njega ali njegove dediča Tožiti za izpolnitev društvenih do'žnosti, aknravno ostanejo izločeni udjj ali njih dediči upnikom zavezani tudi kasneje takisto, kakor so bili zav^zani ob času ločitve ali sinrti. Po preteklem letu pa smejo tudi izločeni ude ali njih ded.či tirjati od društva pisrn -no obljubo, da bode društvo samo dolg:>ve odraj>alo u nikom, a.i, če jim nebi htelo drušivo da i take objubs, smeja tirjati likvidacijo vsega preinož 'nja in vseh dolgov. §. 37. Kedar je omenjjno leto preteklo, in o tem letu po občnem zboru poteriem račun kaž;. da se ni rrrba lotiti zaloga (§. 24), ali konči ne vse zainga. še le takrat dobijo izloč'-ni ustanovniki ali njih dcdči na:aj ali vso zalogo, aii oni de ež zaloge, ktcrega se ni truba bilo lotiti za varnost vseh doigov. Di matice niinajo niti izločeni udja niti njih dediči nobene p avice. § 38. Likvidacijo opravi odbor, naj se zgodi po driHtvenem razpadu ali na zahtevaje upnikov alidruštvenikov, razun če bi sodnia drušivo eksckvirala. Odbor naj takrat zapišj in zbere vse d:uštveno premoŽ3nJ3, in naj ga razd'li m«d drušcvene upnike, potem zaloga m^d ustanovmke, vso ž njihovim privolJHiijem. Ako se dolgovi ne morejo izplačati iz vscga premoženja z matico vred, nlti ne iz zalog, takrat so zavuzani vsi udja nfrazdeljivo se svojim diug;m prein ženjem društvenim upnikom za one dolg^ve, ktere jo društvo naredilo za časa, ko so društveniki bili. Ako pa ostane nekaj premož >nja razšlemu društvu po plačanih dolgovili in zaiogah, tsdaj naj poslednji občni zbor v smislu § 31 skieno o lem premožeuju. §. 39. 0 državnih pravicah in dolž lustih med udi ter m'd drušivom in udi razsodi vsel j sodnija; o notranjih društvenih zadevah in dotičnih prepirih pa odločuje občni zbor.