Za 40-letnico tragične smrti narodnega heroja Jožeta Moškriča, dramatika, pesnlka, družbenopolitlčnega in društvenega delavca. pripravlja prof. Milan Dolgan izdajo njegovih izbranih del. Iz že doslej zbranega bogatega gradlva objavljamo četrti prizor 1. dejanja doslej *e neobjavljene Moškričeve so-cialne drame s petjem v dveh dejanjih (v petih slikah) DANI SE ČETRTI PRIZOR. MOSER — BOBER — JERAJ MOSER: Da, zelo uvideven človek je. Kako se že piše? DULAR: Zalar! MOSER: Saj res, Zalar. Torej, gospod Dular, pogovorite se z ostalimi delovodji in pazite, da se ne bo preveč hujskalo med delavci. DULAR: Storimo, kar je v naši moči. (Odide) MOSER: (Telefonira) Halo, Strokovno zvezo prosim! Halo tukaj Moser. Zdravo, gospod Žunič! Pri nas bo skoraj gotovo prišlo do spora, ker pa z Bobom ni mo-goče govoriti, Vas prosim, da pridete Vi. Da, da! Torej pride-te? Prav! Hvala. (Druga števil-ka) Halo, Delavska zveza tam? Pozdravljeni, gospod Zalar, Tu ravnatelj Moser. Pri nas bomo morali omejiti obratovanje in za malenkost znižati plače. Ker pa je z Jerajem težko govoriti, zato vas prosim, da pridete in se po-govorimo, kako bi se to uredilo, da bi delavstvo preveč ne trpelo. Prav! Pričakujem vas! Klanjam se! (Odloži) JERAJ: Gospod ravnatelj, v imenu de-lavstva, organiziranega v De-lavski zvezi, protestiram proti načinu postopanja z nami. BOBER: PravtakojazvimenuStrokovne zveze. MOSER: Ne vem, kaj pravzaprav mislita, gospoda. JERAJ: Vašo okrožnico! Odgovorilo bo nanjo delavstvo še danes. Midva samo protestirava proti načinu, s kakršnim hočete izve-sti svojo namero. Tu so delav-ske organizacije, tu su zaupniki, tu je kolektivna pogodba. Vi pa greste preko vsega. Tega mi ne bomo trpeli. BOBER: Čemu imamo kolektivno po-godbo, čemu zakon o zavaro-vanju delavcev, če mislite, da lahko kar na svojo pest diktirate delavstvu delovne pogoje? MOSER: No, glede tega sta tahko pomir-jena. Nimam namena, da bi kar na svojo pest nekaj diktiral de-lavcem. Obvestil sem obe orga-nizaciji in ju klical na pogajanja. Z njima se bo podpisal spora-zum — če pride do njega, seve-da. JERAJ: Nisem dobil nikakega obvestila. BOBER: Tudi jaz ne! MOSER: Obvestil sem centrali. JERAJ: Čemu centrali? Te bi obvestili že mi, če bi imeli za potrebno. Brez našega pristanka je vsak sporazum tako iluzoren. BOBER: Zato lahko greva. Zadnjo be-sedo bo imelo delavstvo, in kar bo ono reklo, to bo držaio. MOSER: Upoštevajte in tudi delavstvu dopovejte, da smo bili zaradi iz-jemnih gospodarskih razmer prisiljeni storiti ta korak in da bomo skušali to čimprej popra-viti. To bo tako veljalo samo za-časno. JERAJ: Vemo, kako je s takimi zača-snimi ukrepi. MOSER: No, seveda, če se razmere ne bodo pokvarile, potem tega ne bomo mogli storiti. Sicer pa, to je za posameznika malenkost. JERAJ: Za vaše letne dohodke je sto tisoč malenkost, a za delavca je to polovica njegovih dohodkov. MOSER: Polovica dohodkov? Kako to ra-čunate? JERAJ: Povsem pravilno. Če bi name-sto po osem ur delali le po pet ur, zgubimo s tem tri ure od osmih. To res še ni polovica. Ker pa hočete znižati mezde za en dinar od ure, bo pa to zneslo nič manj kot polovico. MOSER: Ker ste tako pametni, pa vi po-vejte, kako naj nadoknadlmo milijon dinarjev izgube, ki smo jih imeli to leto? JERAJ: Gospod ravnatelj, o izgubi lahko govorite komu drugemu, ki ra- zmer ne pozna, meni ni treba. Dobro vem, da je bila proizvod-nja tovarne kljub skrajšanemu delovnemu času na isti višini kot v lanskem letu. Priznam pa, da je prodajna cena nekoliko padla, toda to ste že nadoknadili s priganjaškim sistemom, ki ste ga uvedli v tovarni. Če pa so v resnici dohodki podjetja letos nižji, kot so bili lansko leto, za-radi tega še nikar ne govorite o izgubi. To bi bil kvečjemu neko-liko manjši dobiček. MOSER: No, sedaj hočete vi več vedeti kot jaz. Tu stoji črno na belem. JERAJ: Če bi tudi belo načrnem, ne ver-jamem. Papir prenese vse. A če bi ludi navsezadnje bilo res, kar pravite, bi še vseeno bilo bolj človeško, če bi reducirali plače tam, kjer gredo v tisoče. Če je podjetje res tako v škripcih, zakaj ne znižate plač gospodom ravnateljem, podravnateljem, upravnim svetnikom in general-nim tajnikom, ki jih je cela vrsta. Tu bi se dalo v resnici doseči iz-datne prihranke, tako da bi bila vaša namišljena izguba kaj kmalu pokrita. MOSER: Menil sem, da ste resen dela-vec, s katerim se da govoriti, a sedaj vidim, da ste demagog in predrznež. JERAJ: Seveda, če si upa nekdo pove-dati v obraz resnico, ki je nepri-jetna, potem je demagog in pre-drznež. MOSER: Kaj pravzaprav hočete?! JERAJ: Umaknite okrožnico! MOSER: Kaj vam pride na misel? BOBER: S tem kršite kolektivno pogodbo in na to bomo odgovorili s pro-testno stavko. MOSER: Tako? Vi grozite? BOBER: Branili bomo svoje pravice. MOSER: Poskusite, mogoče vam uspe. JERAJ: Mogoče. MOSER: To bomo šele videli. JERAJ: Torej vztrajate pri svoji okrožni-ci? MOSER: Na vsak način. Tega menda ne mislite, da jih pišem za kratek čas. JERAJ. Prav! Pojdiva! BOBER: Klanjam se! (Odideta) NAŠA SKUPNOST - 25. MAJ