Trst-Ljubljana četrtek dne 4. januarja 1912.
Leto L
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
Uredništvo in upravništvo v Trstu: utica S. Franctsc# d'Assisi 20 — v Ljubljani: Poljanska cesta 7.
PuMitni številka 4 vinarje.
Naročnina v Trstu-Ljubljmi mesečno K 1.20; po poSli mesečno K 1.50; četrtletno K 4.50 ; polleta« K 9.—; celoletno K 18.— ; za no-zeniStvo celoletno K 28.—. Rokopisi se ne vračajo, neirankiroaa pisma se ne sprejemajo. Oglasi: S vinarje i mm. visokosti šesterostojp-ne vrste. — Za odgovor je priložiti znamko.
Modernizirani iztok.
Pred kratkim je prinesla pošta iz inozemstva dve zanimivi novici. Turškim poslanikom na Dunaju je bil imenovan kristjan Mavrojeni-bej in njegov svetovalec je tudi postal kristjan, Blek-bej. Zgodilo se je prvič, da jo stopil na mesto oficijelnega zastopnika turške države na tujem dvoru nemohamedan. Leta 1908 modernizirana Turčija je s temi imenovanji končno vendar opustila načelo, da bi zamogel biti predstavitelj njenega imena v inozemstvu samo mohamedan in s tem je tudi sam po sebi padel pojem gospodujoče vere. Tako je torej omogočeno, da pridejo na odgovorna mesta doma in izven države kristjani. Res je, da je že tekom celih treh poslednjih let prišlo v vsako ministerstvo kaj krščanskega, ali, da je postal kak ne-aiohamedanec minister, se ni zgodilo radi konstitucijonalno priznane jednakopravnosti vseh veroizpovedanj, ampak iz ozirov na krščansko zastopstvo v državnem zboru ki si	je znalo	pridobiti	moči in ugleda. Da pa
je	Turčija	poverila	toli važna mesta	v so-
sedni državi kristjanoma, je zelo značilno za tok časa in upati je, da zadobe ravno take pravice tudi Židovi, da pokažejo, če so taki diplomati kakor trgovci.
Ni pa manje zanimivo drugo dejstvo. Na Dunaju seje zopet zgodilo, da je sledil ta-anošnji kitajski poslanik Sen-Ju-Sing klicu iz domovine, ki mu je velel odrezati si kito in si	počesati	salonsko	evropsko frizuro,	kakor
se	spodobi	za diplomata nebeškega	kralje
stva. Šen-Ju-Sing si je dal odškmiti svojo dolgo kito in je vrh tega zavrgel svojo rumenkasto mandarinsko haljo, da jo nadomesti z evropskim odelom. Na prvi pogled se zdi brezpomembno, če si Kdo izpemeni toaleto in garderobo a pri Kitajcu je to drugače. Pomniti je namreč treba, da so dolgi lasje aa kitajski glavi simbol neverojetnega kon-servatizma, znak one kitajske starokopitnosti ki je držala tekom dolgih stoletij, da, nekaterih tisočletij 400 milijonski narod v spo-aah in verigah, da se ni mogel kreniti in slediti razvoju sveta. Dolgi lasje so pri Kitajcu emblem despotizma, znamenje sužnosti, v kateri je do zadnjih dni medlelo 380 milijonov Kitajcev, ker se je tako poljubilo 20 Milijonom nasilnih Mandžurcev. Sedaj pa so padli lasje in kaže se, da pade tudi — spo-nin na kito.
Preporod na Japonskem se je tudi pričel s takimi malenkostmi in v evropskih hu-»oristovskih listih sedemdesetih let je možno videti, kako &e Evropec norčuje s karikaturo »reformiranega" Japonca. Res je morda aerodno izgledal Japonec, ki same nadutosti in domišljavosti morda ni vedel, kako držati palico kako nositi rokavice, ali kaj zato ? To je bil pač početnik in Evropa ga je ravno posmešno motrila, kakor sedaj Kitajca A poglejmo, kaj je postalo iz Japoncev tekom kratkih štirideset let. Mislim, da ni treba kazati njihove veličine in »rumene nevarnosti". In kdo ve, če nam Evropcem že čez dobrih deset let ne bodo napovedovali uničujočih pogojev kitajskih diplomati v — fraku in laku. Potem pa gorje!
—	abe —
Ruski pisatelji kot heretiki.
(Iz Ruskega.)
Nekoliko dni je tega, ko je pokazala tudi ruska visoka duhovščina, da ne sovraži »oderne struje v umetnosti in književnosti aifi manje nego njeni rimski bratci, ki ne •pustijo nobene prilike, če treba iz že tako neslanih vzrokov rotiti in svariti pred rpro-
kleto moderno11. Do sedaj se je vedno mislilo. da pravoslavni veti ne preti taka po-gibelj kakor edino zveličavni in samopravi cerkvi rimskega sloga, ki se vedno boji, da jo bodejo »strupeni jeziki hrezvestnih hujs kačev* uničili, a sedaj so učeni cerkveni očeti na Ruskem pokazali, da je vera, ki jo nosi pravoslavni narod na jeziku, zelo preperela in črviva Saj si menda ni treba inače tolmačiti zanimivega zasedanja svetega sinoda ki že menda dolgo ni sklatil takega anahronizma ? Ruska javnost se sicer bore malo zanima za razne duhovske konference — kakor tudi pri nas — a sedaj so se razni listi vendar malo pobavili s posvetovanji teh očakov, na čelu žurnalistike pa ugledno »Russ-koje Slovo".
Pri sinodalnem posvetovanju, ki se je vršilo te dni v Petersburgu, je predsedoval preosvečeni nadškof Anton volinski. Tekom raznih stanovskih in verskih razprav pa je padla beseda .inteligentna herezija«, ki jo je v svoji vnemi zabrusit goreči škof Her-mogen. Ta parola je dala povod dolgoveznim prepirom in »učenim« debatam, ki so se mahom razvile in najbrže zelo poostrile, kakor je sklepati po pridušenih glasovih, prihajajočih iz posvetovalnice. Ni pa morda treba omenjati, da so bile razprave precej vodene in neslane; saj to ni drugače možno, če govori kdo o zadevah, ki so mu znane samo po imenu in po tem, ko jih je vlovil mimogrede od drugih ljudij. Prepirali so se vsi povprek. Najhuje so pa vdelavali nadškof Anton volinski —■ a ta naposled kot predsednik — škof Nazarij poltavski, škof Hermogen — kot provzročitelj debate — škof Mitrofan, višji duhovnik Bulkevič in končno razni misio-narji in menihi, kakor Ajvazov, Skvorcev in drugi. Tekom svojega dolgega in skrbno sestavljenega govora o ruskej književnosti je prišel častiti Hermogen na dan z dokazi, da je večina ruskih novodobnih pisateljev strašno krivoverska, da, celo brezbožna in — Bogu bodi potoženo — so baš najbolji pisatelji tako propali. Svoje trditve je podkrepljeval z navodi iz raznih del nesrečnih pisateljev, ki jih je zad la njegova sveta je*a. Seveda se mu je posrečilo dokazati resnobnosti in 'resničnosti svojih trditev vsem navzočim, vsem — do starega in častitljivega predsednika, očeta Antona.
Pisatelje, kot so Andrejev, Kuprin, Me-reškovski, Filozofov, Rozanov, Arcybašev, Gorki in Tolsti, je obdelal s par splošnimi frazami in lapidamimi pripomnjami in jih počastil z epitetom „hinavciM. Z nebeškim navdušenjem je pozival apostol Hermogen na križarsko vojno proti »izrodkom modernega narobe-sveta« in posrečilo se mu je, prepričati vse navzoče, da je najbolje sredstvo proti temu hudičevemu zlu prokleti novodobno strujo in jo pokazati javno kot strašilo. Zborovalci so mu seveda čestitali.
Vzporedno s tem perečim prašanjem so promatrali tudi pogubni upliv umetnosti in znanosti. Kajpada se ne morem obraniti sodbe, da poznajo ti možakarji „upliv znanosti ► samo v toliko, kolikor so slišali druge o njem govoriti. Naj že bo kakorkoli, oni so kratkomalo dognali, da je veda in umetnost pogubna. Do tod je šlo vse gladko. Ko pa so se nekateri spravili nad posamez e umetnike in znanstvenike, je postalo v dvorani neobično živahno, kajti prosvitljeni posvetoval« so se razdražili v več strank, ki so zastopala protivna si mnenja. Škof Hermogen, Skvorcov, Vostorgov in Ajvazov, ti so se pokazali tekom burnih prerekanj najbolj intransigentni in so kategorsko zahtevali, da merodavna oblast izobči iz cerkve in zadostno prokolne brezbožne mazače in pisače.
Morda bo — so modrovali — to pri teh več izdalo nego pri Tolstem.
Stari Anton je kot predsednk zborovanja dolgo potipežljivo poslušal čvekanja zelotov — saj to je njegovo zvanje — a slednjič je vendar uslal in izpregovoril na dolgo in široko, da bi gluha ušesa prepričal, da je zašel škof Hermogen v svoji neumestni vnemi predaleč. Čemu je — je rekel Antoa
— iztrgal iz spisov raznih pisateljev posamezne fraze, da bi tako podprl iu d kaital svoje trditve, ko vendar vsi vemo, da dobi beseda, izruta iz sosledja in zveze, prav lahka drug pomen ? Kako pride nadalje kdo da tega, da bi obsodil vsa dela kakega pisatelja in celo njegovo osebnost samo zato, ker je morda resnično našel v kakem spisu njemu n ugajajoč stavek? Da, če obsojamo Andrejevega in Koprina — je dejal nadškof Antoa
— potem tudi Kakaču, Puškinu, Lermontova, da, celo Gogolju ne bomo prizanesli. Taka ne bo šlo! Pač pa je treba najti drug izhod. Treba je, da se duhovščina pred vsem osebno upozna s pisatelji in njihovimi deli — to je gotovo zlobno akcentuiral — in da skuSa tako izvleči iz posameznika, kake nazore priznava in kako svetovno naziranje zastopa. Ko se bode to razjasnilo, bode lahko govoriti kaj več.
Kakorkoli so pametne njegove besede, se človek vendarle ne more spoprijazniti z njimi, tem manj, ker so nam Slovencem že znani načini in uspehi takih učenih raziskovanj. Rimska inkvizicija najnovejše izdanje nam je vsem predobro znana . . . Čudno, čudno. Včasih se je še lahko mislilo, da sama rimska fazona Gospodovih ver preganja razvoj in napredek, no sedaj pa vidimo, da sa se tudi okoreli sistemi bogomolja poveli za vzgledom rimskih inkvizitorjev. No, to je menda evolucija nasilja in duševne sužnosti, ki se v raznih razdobjih pojavlja in izginja. —
Častiti očetje, iz katerih je brez dvorna govoril sam modri duh, za sedaj niso postali sklepčni in zato so odložili sklep o tem perečem vprašanju za prihodnje zasedanje. Morda bo do tam vse pamet srečala, ali ba pa še celo sam preosvečeni Anton izgubil trezni premislek in se bo povel za ljubljanskim škofom Antonom, ki je — če se prav spominjam — zapovedal svojim zvestim, da naj natanko pazijo, kaj nasprotnik govori ia dela in če rabi papir katoliških ali brezverskih časnikov.	—	<*be —
Daničarska himna.
Daničarjem posvetil Bav-Bav.
Daničarji smo vrli, štacuno smo oddprli.
Le noter k nam hitite, tud’drugih pripeljite!
Intriga naš je ideal, klobasa, poln bokal.
Kdorkoli k nam se bo podal, nikdar ne bo mu žal!
So brihtne naše glave, in v njih so misli prave.
Tud' golfije š’ roke 'mamo, z jezikom gibat znamo.
Intriga itd.
So polne naše kase, imamo zlate čase.
Štacuna nova naša se krasno nam obnaša.
Intriga itd.
Blaga dovolj imamo in radi ga prodamo: predvsem radikalizem, potem demokratizem Intriga itd.
Prot’ farjem bomo vpili, pri miru pa pustili naklade Svete Vere — bojimo se zamere.
Intriga itd.
Kot mi bomo žvižgali, tako bodo plesali Slovenci na komando kankan in sarabando. Intriga itd.
Iz tega dol se vzame in vsak lahko verjame, da kar je nas fantičev, sikjer ni takih ptičev. Intriga it«l.
Zato pa k nam hitite in Jntrovce pustite 1 Idor neče z nami iti, dobil jih ho po r ...! Intriga itd.
DNEVNE VESTI.
Ad corrigendum. V prvih treh številkah našega v Trstu izhajajočega lista se nam je vrinila zelo neprijetna pomota, ki obstaja v tem, da smo nadaljevali z letnico in tekočo številko bivšega v Ljubljani izhajajočega „ Jutra". Konstatiramo, da je sedanje „Ju-tro“ sicer t popolni idejni zvezi s prejšnjim v Ljubljani izhajajočim * Jutrom", katere ideje reprezentira redakcija bivšega ljubljanskega „Jutra“, nikakor pa ni sedanje „Jutro“ v kaki gospodarski zvezi s prejšnjim. Toliko v pojasnilo našim čitateljem in prijateljem.
Kadilo v slovo. Kranjski deželni glavar p). Šuklje je torej zginil s površja in obe-mem menda za vedno tudi s političnega življenja. Mož je igral v našem političnem življenju skrajno čudno vlogo. Iz nekdanjega aatikrista in največjega slovenskega svobo-domiselca — tako ga je namreč imenoval svoječasno sedanji škof Mahnič v svojem glasilu „Kat. Obzornik" — se je prelevil v zagrizenega klerikalca in najstrupenejšega rainika naprednega gibanja. Njegov kameleonski značaj ni ugajal niti klerikalcem, ki
so sicer uavajeni na vse mogoče sumljbe koritarje. Šuklje je pri klerikalcih sicer dosegel karijero, kakor nihče dosedaj, toda vpliva ni imel nobenega Kot deželni gla*ar se je moral brezpogojno uklanjati vsem skle-om, katere je sklenila klerikalna stranka, uklje na tako hlapčevanje že od nekdaj ni bil navajen in zato je vrgel puško v koruzo in šel. Kaj ga je k temu privedlo, ne ve nihče. Toda z vso gotovostjo se lahko trdi, da je bil že do grla sit neznosnega klerikalnega terorizma in pustolovske klerikalne politike. Njegov odstop nam jasno priča, da je klerikalna stranka že tako zelo degenerirana, da moya priti enkrat do katastrofe. Klerikalce je Šukljejev korak silno izneoadil. Deželni glavar bi tako in tako moral počasi iti, če ne sam, bi ga pa k temu prisilili klerikalci sami. Toda tega pl. Šuklje ni hotel dočakati da bi ga vrgli ljudje, ki mu v izobrazbi ne segajo niti do kolen. »Slovenec* skuša sedaj vso afero oblažiti in pokriti s plajščem vso »nilobo v klerikalni stranki. Zato kadi pl. jukljeju na vse mogoče načine. Razumemo to kadilo v slovo. Kaditi je potrebno, potrebno, posebno da se prežene s kadilom smrad. In v klerikalni stranki je smradu dovolj. Veliko vprašanje je le, če bo mogoče ta smrad zadušiti.
Germaniziranje in sloveniziranje krajevnih imen. Gern aniziranje slovenskih krajevnih imen se neprestano in dosledno nadal uje po začrtani poti. V tein smislu delujejo posebno železnice in vsi c. kr. uradi. Zemljevidi, razne druge karte in seznamki vsebujejo take spa-kedranke, da jih ne razumejo niti Nemci niti Slovenci. Dobiček nima od tega nihče, najmanj pa uradi, ki forsirajo te spakedranke. Slovenci smo miren, potrpežljiv in ponižen narod in se zato za take »malenkosti" seveda ne brigamo. Imamo pač drugega dela dovolj. Toda gorje nam, če bo šlo vedno tako naprej. Na Spodnještajerskem in Ko' roškem skušajo Nemci dandanes iztrebiti že sleherno slovensko krajevno ime in so na tem pol u dosegli že velike vspehe. Faktum je, da že Slovenci sami skoro ne poznamo oziroma ne rabimo več svojih krajevnih imen. Ni čuda, če radi tega Nemci tako dvi* gajo svoje glave. V Radgoni je sedaj izdalo okrajno glavarstvo krajevni seznamek v katerem so tudi slovenska imena. To je graške nemške časopise tako vjezilo, da so popolnoma divji. Vsi listi energično protestirajo proti temu, da bi se ,nemška" krajevna imena prevajala v slovenščino. Vsa^ zadeva je sicer zelo smešna in nemško vpitje tudi ne bo imelo zaželjenega vspeha, vendar pa nam ta slučaj priča, kako oholi so postali Nemci na naši rodni zemlji radi naše malomarnosti. Oni pač dobro vedo, da se mi za take malenkosti ne brigamo. Ali bi ne bilo dobro, če bi se tudi mi malo pobrigali radi pačenja naših krajevnih imen.
Svetovni densrni trg proti Avstriji. Avstrijska vlada, odnosno finančni minister je dobil od državnega zbora pooblastilo, preskrbeti za 1. 1912 tri posojila, eno za 180 milijonov kron, drugo za 76 milijonov, (v svrho pokritja stroškov za gradnjo prvega avstrijskega dreadnautha) in tret je posojil« po 150 milijonov. Poštna hranilnica v zvezi z drugimi velebankami je, odnosno bo dala deloma potrebni denar; za drugi del pa je vlada hotela pritegniti svetovni denarni trg. Naenkrat pa je nastala proti temu velika protiagitacija na vseh inozemskih denarnih trgih, zlasti v Londonu, Parizu in Petrogradu. Ta protiagitacija je poslala vladi zelo neljuba in skuša v svojih vladnih časopisih zavleči zadevo na zunanjo politiko, češ, da se mora to smatrati za maščevanje Francije proti Av8tri,i, ker se ta še sedaj obotavlja priznati francosko-nemško maroško pogodbo.
Lega nazionale in mi. Lahi so najmanjši narod v Avstriji, a nikakor ne najslabotnejSi. Tudi med njimi je strankarski boj zelo oster, toda v boju s sovražnikom združijo vse svoje sile in ne poznajo strankarstva In ravno to jih tudi še vzdržuje. Kako požrtvovalni so Lahi v boju za svoj narodni obstanek, nam dokazujejo dohodki njih edinega obrambe-nega društva »Lega nazionale«. V Trstu samem se je nabralo minulo leto 269.880 kron; raznih daril je prejela družba okolu 100.000 kron. Kam gre ves ta denar, ve menda vsakdo. Ti tisočaki so namenjeni edino potujčevanju slovenske dece. Naša sveta dolžnost je torej, da se oklenemo naše edine obrambene Cir. Met. družbe in kolikor mogoče povečamo njene dohodke.
Občinske volitve v Žužemberku. Pretečeni mesec so se vršile v Žužemberku volitve občinskega odbora, ki so se na podlagi nove volilne reforme dokaj mirno vršile. Odbor se je nekoliko prelevil in so dobili gotovi možakarji in odborniki, med njimi tudi neki župan iz prejšnega stoletja, nezaupnico. Ker se za sedajne razmere ne jemlje v poštev, da bi v odboru še vedno kimala ravno ista oseba, ki ni tič ne miš in so tudi časi minuli, ko se je človek učil pisati šele tedaj, ko je župan postal, ni tedaj u-mestno sedanje obrekovanje ,izvoljenih odbornikov kar javno in z gotovimi izrazi, ki imajo svoj gotov odmev, kajti vsi ti „šu-štarji in berači* so pristni poštenjaki in je med njimi tndi en deželni poslanec, ki postane skoro gotovo :opet župan, neglede nato, če je sedaj ž njim njegov bivši oproda zadovoljen ali ne.
Boj za obmejno Občino Pernice. V Pernici pri Muti so se vršile dne 23. decembra občinske volitve. Občina je bila dosedaj v nemških rokah. Slovenci so se razven treh vsi do zadnjega vdeležili volitev. Zmagali so v prvem razredu, v drugem pa so vsled
LISTEK.
Nostradamus.
Šesto poglavje.
Pot k Skrivnosti.
„Vi in vaš brat!..“
,Jai in moj brat. Ljubila sva jo tako zelo, da je nastalo med nama smrtno sovraštvo. Naposled sva jo dobila v svojo oblast..."
„V vajino oblast! “ je omahnil Nostradamus. »Kdo vama jo je izročil ? Govori!"
»Izročila sta nama jo dva človeka, ki sta nama bila vdana . . . podkupljena . . .»
»Kako jima je ime ?" je kriknil Nostradamus.
»Kajetan de Romherolles in Jakob d’ Albon de Saint-Andre!"
Nostradamus se je ozrl s plamenečim pogledom v nebo. Strašna kletev se je dvignila iz globine njegovega srca ter mu izzvenela na bledih ustnicah.
»Vi in vaš brat", je povzel, »sta torej ljubila Marijo? In izročila sta vama jo Jakob d’ Albon de Saint-Andre in Kajetan de Roncherolles ? Saj tako ste rekli, ali ne?«
„Da! Oh, bojim se vas . . . zakaj me gledate tako čudno ? ... Oh, bojim se, ka kor prej v sanjah . . . Ničesar več vam ne povem !*
.Pomirite se“, je velel Nostradamus ►in nadaljujte. Kaj sta storila z njo, ko sta jo dobila v svojo oblast ?“
»Pijačo !“ je zahropel Franc z grozo »Da, še imava časa. »Bilo je tako: ker se nama je upirala, sva jo dala obtožiti čarodejstva in zapreti v Temple."
Nostradamus se ni ganil. Bil je podoben pošasti.
Toda ta pošast je jokala tihe, neme solze. Franc je gledal z grozo te solze, ki so mu padale na roko kakor skeleče kaplje. Sam pri sebi se je zaklel, da ne pove ničesar več, in vendar je nadaljeval že v istem trenotku:
„Z bratom Henrikom sva je posečala v njeni ječi v Templu, zdaj skupno, zdaj vsak zase. In ker se nama je upirala še vedno, sem ukazal naj jo denejo na natezalni-
co
»Natezalnico!« je kriknil Nostradamus, trgaje si prsi z nohti. „Kaj ! Tako šibko, krasno bitje na natezalnico ! Krvnik je tri njene uboge ude 1 In vi ste jo ljubili! In se je niste usmilili! ..."
Franc je turobno odkimal z glavo. No-
stradamus je ihtel. Vsa človeška in nadčloveška znanost mu je bila zaman v tem trenotku. Čutil je samo še neizmerno bol, ki mu je trla srce kakor rabljevi vijaki telo njegove ljubljenke. S krvavim pogledom je pomeril Franca in dejal s hripavim, jedvt razumljivim grasom.
„Nadaljujte in daj nebo, da bi imel moč, poslušati vas do konca !“
»Pijačo!- je hlastnil	Franc.	»Umi-
ram !“
Nadaljuj!“ je kriknil Nostradamus.
»Jetnica ni bila mučena . . “
Vzdihljaj mogočnega	veselja je	napel
Nostradamove prsi. Njegov pogled je postal manj divji. Strašna guba, ki mu je prepre-gala čelo, je izginila. Z instinktivnim gibom je	približal stekleničico	s	protistrupom k
Franceviin ustom. Ta	hip	pa je	Franc
dejal:
»Jetnica ni bila mučena, kajti ravno v trenotku, ko je stopil krvnik v njeno temnico, da jo odvede v mučilnico, je povila •-troka ..."
Divji vzkrik se je razlegel po sobani. Nostradamus se je vzravnal in odskočil. Zdelo se mu je, da se zdaj poruši ves zunanji in notranji svet. Nagel trepet ga je izpreletel od glave do nog. Franc ga je gledal s čimdalje hujšo grozo.
»asilstev in aepostavncsti od strani nemškutarjev propadli za en glas. Slovanska pooblastila je, predsednik volilne komisije Kri-stofel zavračeval kot neveljavna in hotel spraviti slovenske volilce eelo z orožniki iz v«Iiš5a. Sploh je predsednik postopal tako zelo osorno, da bi gotovo prišlo do spopada, ako bi ne bili navzoči orožniki. Nemškutarji so smeli voliti kar s tremi pooblastili, Slovenci niti z enim. Bile so takorekoč turške razmere. Slovenci so se proti izidu v drugem razredu že pritožili. Vsa čast zavednim slovenskim volilcem.
Nečuveno, a resnično je kar uganjajo nemškutarji v Slov. Bistrici za vsenemško propagando. Pri božičnici so delili otrokom knjižico „Jahrbiiehlein fiir die steirmarkische 3ugend“, ki vsebuje polno nesramnih napadov na slovenski narod. Učeni pisatelj te knjižice trdi, da je vsa naša zemlja pravzaprav le nemška. Da take zoper nas Slovence ščuvajoče brošure delijo od dežele plačani učitelji, je nekaj nečuvenega in to tembolj ker hodi v to šolo več kot polovica slovenskih otrok. Slovenski stariši. ali se vam še sedaj ne svita v glavi.
Našim cenjenim naročnikom in dopisnikom javljamo, da pošiljajo naročnino lahko naravnost na glavno upravo „Jutra“ v Trstu (Via S. Francesco d' Assisi 20), ali pa na upravništvo v Ljubljani. Dopisi naj se požigajo naravnost glavnemu uredništvu v Trstu (Via S. Francesco d’ Assisi 20.), lahko se pp pošlje o tudi našemu uredništvu v Ljubljani, kamor naj se obrača posebno ljubljansko občinstvo. V Ljubljani se nahaja uredništvo in upravništvo „Jutra“ na Poljanski cesti št. 7., I. nadstropje in ne več v ,,Učiteljski tlakami11.
Osebne vesti. Carinski asistent Josip Volarič je imenovan za carinskega oficijala v X. činovnem razredu. — Carinski blagajnik Josip Petrič pa je povišan v X. činovni razred.
Pevsko društvo „Trst“. V petek, dne 5. t. m. ob 8. zvečer redna pevska vaja v prostorih ^Delavskega podpornega društva* ul. Giorgio Galatti 2, II. Nar. Dom. Prosi se gg. pevce, da se gotovo udeležite te vaje, ker se bo vršil dne 16. t. m. „družinski večer11. Novi pevci dobrodošli.
Št. Jakobska čitainica. Danes zvečer ne bo predavanja.
Iz pisarne slovenskega gledališča v Ljubljani. Danes drugič Shakespearova veseloigra „ Vesele zenske windsorskea (za nepar). — V petek slavnostna gledališčna predstava v proslavo BO letnega jubileja narodne čitalnice v Ljubljani. Prostori so za goste reservirani. Priglasila sprejema ga. Češarkova. Predstava se vrši za lože in za sedeže izven abonne-laenta, da bo možno ugoditi vsem. — V soboto pop. opera ,Carmen“. zvečer drugič „Naša kri* F. S. Finžgarja. Na to predstavo opozarjamo zlasti goste z dežele in vsa diletantska društva, ki se udeleže v soboto do-po udne shoda dramat. društva v Ljubljani.
Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu grudnu 1911 je 194 strank vložilo kruna 52.676 in 38 vin., 178 strank dvignilo je 39.541 K 90 vin. Stanje hranilnih vlog je 2,051.360 K 56 vin., Stanje hipotečnih posojil 1,596.088 K 23 vin. Denarni promet v mesecu grudnu 1911 273.095 K 21 h.
Težka izguba. V Št. Uju v Slov. gor. je »mri dne 29. decembra g. Jožef Ferk, posestnik in slovenski občinski odbornik. Ferk je bil eden izmed najbolj vnetih slovenskih delavcev v tej ogroženi občini. Njegova izguba je za Slovence nenadomestljiva.
Vuzenica. Vlada je potrdila občinske volitve, proti katerim so se pritožili nemškutarji. S tem so Nemci zopet boljši za eno blamažo.
Vsled neprevidnosti ranjen z revolver-jom. Ko se je pred kratkim vlegel mesarski pomočnik Jožef Turner iz Maribora v posteljo, je predno je zaspal, še pogledal, če je nabasani samokres dobro zaprt. Pri tem je ravnal ž njim tako neprevidno, da se je sprožil. Kroglja ga je zadela v desno nogo. Ponesrečenca so težko ranjenega takoj odpeljali v bolnišnico.
Z bajonetom zaboden. Dne 24. decembra je nastal v gostilni v Sarodni pri Celju
med gosti prepir. V prepir se je kasneje vmešal tudi pisarniški oficijant Friderik Pre-singer. To je domobranca Lacka tako vje-zilo, da je zgrabil za bajonet in sunil Pre-ringerja v hrbet. Presinger je bil težko ranjen. Domobranca Lacka so izročili domobranskemu sodišču v Gradcu.
Sunj atsen- Juanšikaj.
Kina, U najstarejši in najkonservativ-nejši državni kolos med obstoječimi velesilami je kar na vrat čez noč postala Ijudo-vlada. Največje vloge pri ten nepričakovanem prevratu sta vsekako igrala dva odlična politika: teoretik Sunjatsen in praktik Juanšikaj. Ko je pred leti Juanšikaj uvedel nekaj najobhodneje potrebnih reform, ter na ta način hotel polagoma privesti Kino v kolo dvigajočih se držav, je dobil modro polo, ter moral oditi v pokoj, ker je bilo rečeno v dekretu da ga boli noga. Sunjatsen pa, ko je iz ječe pobegnil tik pred eksekucijo, je posvetil vso svojo moč, in ta je bila silno velika, enemu samemu cilju, osvoboditi svojo domovino. V Londonu so ga s cer vjeli z zvijačo na kitajskem poslaništvu, a se je rešil. Ko mu je umrla mati, so mu, da bi se od nje poslovil, pripeljali njeno rakev, okolo ladije na kateri se je nahajal, ker stopiti na domača tla ni smel. In sedaj sta ta dva velika moža na delu, da vsak po svojem načrtu udejstvita srečo domovine. Se jima mar posreči, kdo zmaga ? Na ta vprašanja odgo varja sedaj na hektolitre prelite tinte, a ne eden ne drugi ne more zagotoviti to kar za-trja. Sunjatsen je izvoljen predsednikom republike. V Mandžuriji so Japanci že začeli rogoviliti, Rusija rožlja z orožjem in v tej intonaciji je začel Sunjatsen vlad ti, ko se dinastija odpravlja iz Pekinga. Evropa mora seveda takoj na delo, da ne bo razočarana, ko bo na Kitajskem tisoče Sunjatsenov pripravljalo strahovito maščevanje nad Evropejci. Če zaide kitajska politika v to smer, gorje Evropi čez nekaj desetletij.
Italijansko-turška vojna.
Vesti o vojni, tam doli na afrikanskem pesku, so postale tako enostavne, da človeku že ni več mnogo ležeče na tem, kako se to pretepavanje v ostrejši obliki vrši. Danes poroča brzojav n. pr. iz Carigrada nekaj, kar točno po vseh predpisih preklicavani jutri dementira brzojav iz Rima. Zato se pa občinstvo preveč ne zanima za vesti prihajajoče od konfuznih poročevalcev. Italija enostavno zabranjuje poročati kaj neugodnega, ker bi v tem slučaju doma zavrelo. Protivojna stranka, ki obstoja iz socijalistov in drugih radikalnih struj v Italiji je namreč zelo močna, ter bi prva neugodna poročila izrabila, da začne z manifestacijami proti vladi, kar se tam po navadi konča z revolto v večjih ali manjših dimenzijah. Zlasti je še sedaj ugoden teren za kaj takega, ker ima veliko število družin po enega ali več mrtvih v vojni. Dasi se to prikriva, vendar je nevarnost, da izbruhnejo nemiri skoro toliki, kot o priliki Baratierijevega sramotnega poraza v Abesiniji. — Toda tudi v Turčiji so razmere razruvane. Še veliko bolj kot v Italiji. Gre samo za to, kdo ima večje momen-tane izdatke. To je pa na vsak način Italija. Zato se pa Turkom prav nič ne mudi zaključiti mir. ker si mislijo : naj se Arabci bijejo za Allaha, če se obnese, se obnese, nas to itak nič ne stane, ker niti če bi mogli ne bi poslali ne vojakov niti drugih pomoči; ker pa imajo sijajen izgovor, da niso mogli ničesar storiti, zato, ker Anglija, ki ima okupiran Egipt, ne dovoli transporta, so itak kriti pred opozicijo, ki je vsled terorističnega nastopanja komiteja za bratstvo in napredek (mladoturki) dokaj močna. Na obeh straneh so vsekakor pogoji za sklenitev miru dokaj ugodni. Ker pa istega še ni mogoče napovedati, prišel bo namreč iznenada, zato si oglejmo položaj na bojišču, ne po najnovej ših poročilih, ki so v navadi, nego po sodbi o položaju, kakoršeo je. — Predvsem moramo konstatovati, da so Arabci sila pre-
meteni, a Lahi so napram njim zaupljivejši ker so v to primorani, vsled glasnega protesta cele Evrope in civiliziranih narodov. Streljati kot pse si jih ne upajo več? morajo jih vsaj tolerirati, to pa šovenistični Arabci izrabljajo na ta način, da se ponujajo Lahom kot vodje po puščavi, ter jim vedno naklepajo kako prevaro. Lahi so »e motili, ko s« računali z Arabci kot narodnostjo, morali bi računati kot s pripadniki muslimanov, a z religijoznirai moliamedanci bi se ne bili odločili Lahi na boj. Na bojišču samem so pa tekom včerajšnjega dneva tako-le plesali.
V Tobruku je bilo nekaj malih prask med predstražami. Ker je ponoči sovražnik, tako poročajo Lahi, tudi poskušal napadati, se ga je s pomočjo reflektorjev s kanoni napodilo v beg. Izgub ni bilo ne tu ne tam. V Derni, je bilo samo malo srečanje med močno laško patruljo in pa med turško pred-stražo, ki se je umaknila k glavni turški armadi, dočim so šli Lahi svojo pot naprej. Turki so imeli tri mrtve in pet ranjenih, katere so Lahi pokopali in odvedli. V Bengasiju izborno deluje laška flota, ki je pri Tokri zaplenila eno egiptovsko jadrenico napolnjeno s kontrabando. Pred Ain-Zaro so spustili Lahi nekaj konjenice na rekognisciranje. Ker pa niso sovražnika nikjer opazili so se konjeniki vrnili. Domneva se, da so Turki šli v gorovje, kjer se organizuje nov poskus prodreti do Tripolisa, pod vodstvom Enver-beja, kar bi stalo Lahe mnogo žrtev, ker se turška armada besnih braniteljev šiloma vedno množi.
Razne vesti.
* Kje se popije na svetu največ kave ?
Največ kave popijo na Holandskem. Vsak popije povprečno 7 kg kave na leto. 5 in pol kg kave popijo Amerikanci. Nemci polovico in na avstrijskega patriota pride povprečno 1 kg na leto. Najmanj kave se popije na Ruskem, temveč pa vodke.
* Revolucija na Kitajskem. Pogajanja med kitajskim cesarskim dvorom in revolucionarji so se razbila. Z novim letom so republikanci zopet ponovili napade na cesarske čete. Republikanci so splošno vse zahteve cesarjeve odklonili in izjavili, da ga i-edaj smatrajo za čisto navadnega zemljana. N* Kitajskem je bil še doslej cesar neko posebno božansko bitje. O predsedniku najnovejše republike dr. Sunjatsenu poročajo, da je krščen in posebno vnet zagovornik in propagator Karl Marxovih socijalistiSnih idej ter nazorov amerikanskega časnikarja Henrika Georgeja.
* Napad bolgarskih revolucionarjev. Kakor iz Soluna poročajo, so bolgarski revolucionarji napali v Istipu orožniško postajo, ter z dvema bombama pognali orožniško vojašnico v zrak.
Mali oglasi.
AJJj, se zračna svetla soba s posebnim vhodom V/U.U.CI 2 opravo ali brez nje takoj ali s 16 janu-varjeni. Ahaelova cesta 6.
0. Bernatovič.
Največja zaloga izgotovljenih oblek. Solidna postrežba. Priznano nizke cene. Ljubijana-Mestni trg.
P. n. gostom, prijateljem in znancem kličeva srečno in veselo novo leto !
Pri tej priliki se vsem posetnikom hotela „Bellevue“ za izkazano zaupanje ob času najinega vodstva najprisrečneje zahvaljujeva, ter prosiva za nadaljno naklojenost najini restavraciji v Ljubljani Sodna ulica 6.
Z udanitn spoštovanjem Avguštin in Poldka Zajec.
Izdajatelj, glavni in odgovorni) urednik Milan Plet.
Tiska Tiskarna Dolenc (Fron Polič) v Trstu.
1/0/ ljubljanske okolice
r. z. z n. z.
obrestuje hranilne vloge po
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijinov.
Popolnoma varno rbIižir denar.
v Ljubljani
brez vsakršnega odbitka.
Rezervni zaklsd: nad pol milijona.
[crnsm
M. RAVTAR
delikatesna trgovina in vinarna
Ljubljana — Jurčičev trg št._3
priporoča svojo veliko zalogo raznih
jestvin, finih namiznih^ in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca
fcport kranjskih klobas.
Slav. društvom posebno nizke cene. Z* veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo.
—	Številka telefona 291. —
Priporoča se za vsa v svojo stroko
spadajoča detla
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
=^-- v LJUBLJANI ==EE
Sodnijska ulica št. 3.
Dobe se tudi if goto vjj ena obuvala. Izdeluj« prave gorske in telov. čevlje.
klavirjev in harmonijev
dvornih tvraik :
Bosendorfer, Czapka, Heitzmann, Stelzhammer, Stingl in Horiigl
nudim slavnemu občinstvu na vpogled in izbiro. Ker sem izključno edini zastopnik na Kranjskem zgoraj omenjenih dvornih tvrdk, svarim vsakogar pred nakupom event. falzifikatov. Vsakdo kupi pri meni za najmanjše obroke (K 1*.—) najboljši instrument.
Najcenejša izposojevalnica. — Točna postrežba. — Violine od 5 K naprej. — Vse glasbeno orodje in muzikalije v velikanski zalogi. — Uglaševanja in popravila
vseh glasbil.
ALFONZ BREZNIK iASSič
Ljubljana — Kongresni trg štev. 15.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. -- Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka IKO HB
H. SUTTNER, Ljubljana
Mestni trg. - FILIALKA Sv. Petra cesta. - Telefon št. 273
XXXXXXXXX>XXXXXXXXXXXXX><XXXXX>00<XXXXXXXXXX>CKXXXXXXXXX>OC)0<XXXXXXX>0<
Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najrazno-vrstnejšlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Ves čisti dobi5ek se razdeljuje zavarovancem; dosedaj se ga je izplavalo K 2.495.719
33
SLAVIJA"
->s3 vzajemno zavarovalna banka v Pragi £~-Reserve in fondi K 54,000 000. — Izplaiane odškodnine in kapitalije
—------- ~"Q.r'
K 109,356.860-58.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko narodno upravo.
Vsa pojasnil* daj« :
Generala* zastopstvo v Ljubljani t Gosposki ulici it. 12.
— _____ __________________ Pisarne s* ▼ laatori bančni hiii. ——rrr-r------• —
Zavaruje poslopja'in premičnine proli požarnim škodam po najnižjih cenah. Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal in okenskih plošč. Škode ocenjuje takoj in naj-kulantneje. — Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in obonokoristae namene.
Del. glavnica K. 8,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stpitarjeva ulica št«v. a (lastna hiša)
Rez. fond nad K. 800.000
Pr o m e s e za
bližnja žrebanja:
Žrebanje dne 2. januarja	1912	Glavni	dobitek	K	300.000.—
Žrebanje dne 2. janusuja	1912	Glavni	dobitek	K	120.000.—.
Žrebanje dne 2. januaija	1912	Glavni	dobitek	K	50.000.—.
Žrebanje dne 2. januarja	1912	Glavni	dobitek	K	100.000.—.
Vse 4L promeee altupaj K. 06 —.
Podružnic® d jSpljetu, CgIodcu,	jSarafcDU	in	Gorici.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 Vi*-
Promese kreditnih srečk a K 26.—
Promese srečk za uravnavo Donave h K 16 Promese ljubljanskih srečk a K. 10.— Promese zemljiških srečk II. em. & K 6.—