"Proletarec" ]e delavski list za misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE . — NO. 1291. In Ur a* —cond-olaM scatter. Daesmber t. 1»07. at the p—t off»— •t Chicago III. under < h* A,t of CumrraM of Mareil Ird. 187». CHICAGO, ILL, ». JUNUA (JUNE •,) 1932. PuMUhad waaVljr ai MM W. Utk ft, LETO — VOL XXVII. Po devetem rednem zboru JSZ Sklepi, ki ]ik ]e treba Izvesti DELEGACIJA IX. rednega zbora JSZ je na podlagi poročil in razprav storila potrebne zaključke, ki dajejo članstvu JSZ in Prosvetni matici smernice za delo v bodoče. Le v kolikor jih bomo ▼ stanju izvesti, bomo USPELI v svojih naporih za zgraditev močnega delavskega gibanj« med jugoslovanskim ljudstvom v Zed. državah. Za pojačanje klubov J. 8* Z* Za izvrševanje nalog, ki jih je nam dal prošli zbor, so potrebni klubi ne samo v naselbinah, kjer že obstoje, nego tudi v onih, ki jih SE NIMAJO. Socialistična stranka je v teku nekaj mesecev dobila tisoče NOVIH članov. Nikakega razloga ni, čemu jih ne bi JSZ mogla dobiti nekaj stotin. Zdaj se ne more nihče več izgovarjati na "dobre čase". Kriza je tukaj, kapitalizem je v brezprimer-nem polomu in delavstvo se MORA PRIPRAVITI na borbo za NOV gospodarski sistem, ako noče gaziti dalje v nrizerijo. Sbdrugi in sodružice, pridobivajte v obstoječe klube nove člane in članice in ustanovite nove klube povsod, kjer so delavci brez njih. Volilna kampanja in naši škodi Socialistična volilna kampanja je v teku. Načeljujeta ji Norman Thomas in James H. Maurer, oba preizkušena borca, sposobna za težko nalogo, vredna sodelovanja vseh zavednih delavcev. Naloga vsakega kluba in vsakega posameznega člana je, da pomaga pri sklicevanju socialističnih shodov in širjenju letakov. Vsak klub JSZ ter vse konference naj si štejejo v dolžnost sklicevati shode tudi pod svojifcn pokrovitelstvom in povabiti nanje poleg angleških slovenske in druge jugoslovanske socialistične govornika. Planirajte shode TAKOJ in ob enem poskrbite tudi za vire, 8 katerimi pokrijete eventuelne stroške. Oglaiajte «hode ustmeno, v listih in z letaki, aranžirajte jih pravilno in vzorno, in uspeh je zagotovljen. Agitacija za širjenje Proletarca Ena jiaših najvažnejših nalog je širiti Proletarca. Cimvečja bo njegova cirkulacija, toliko močnejša in efek-tivnejša bo delavska propagstnda med našim ljudstvom. Vprašanje selitve lista je za enkrat rešeno s tem, da ostane kjer je in urejuje se ga za agitacijo v vseh naselbinah, k*kor dozdaj. Kadar mogoče, se mu doda še priloge, katere bi odgovarjale lokalnim nalogam in agitaciji v večjih naselbinah, kot sta npr. Cleveland in Milwaukee. To se zgodi, kadar dobi list dovolj naročnikov in s tem jačjo gospodarsko podlago. Socialistična beseda pride v vsako še tako oddaljeno naselbino kjerkoli v Zed. državah, če hočejo delavci, ki verujejo v bodočnost delavskega razreda in v ZMAGO socialistične ideje, RESNO in VZTRAJNO agitirati, da 8e Proletarcu pridobi čimveč naročnikov. Ne se zanašati NA DRUGE! Potrebno je, da VSAKDO izvrši kar je njegova DOLŽNOST v delavskem gibanju. Prosvetna matica in delavska kultura Delegacija kulturnih in podpornih društev, včlanjena v Prosvetni matici, je bila na zboru v Milwaukeeju še važnejši činitelj kakor pa pred dvemi leti na detroitskem zboru. Ta ustanova ima pred seboj ogromno nalogo, dati prosvetnemu delu in kulturnim priredbam v naselbinah res PROSVETNI in res kulturni značaj v *nislu DELAVSKE izobrazbe in kulture. Vsakdo, ki ima sposobnosti in ki more misliti v duhu zavednega delavstva, naj sodeluje Pri prosvetnem delu. Vsako delavsko kulturno društvo in i ^ko napredno društvo katerekoli jugoslovanske podporne organizacije naj smatra za svojo dolžnost biti včlanjeno in sodelovati v PROSVETNI MATICI. Vse kultunie priredbe delavskih dramskih in pevskih zborov naj imajo I delavsko prosvetni značaj. Naše delo In naloge med mladino Na detroitskem zboru JSZ se je prvič dogodilo, da se I» je udeležilo več članov tu vzgojene generacije. Repre-I «entacija iz vrst naše ameriške mladine je bila na milwau-SP*B zboru še večja — znak napredka, toda ako hočemo ■k... (Nadaljevanje na 8. strani.) VAL REAKCIJE V NEMČIJI POSTAJA RESNO OPASEN. PARLAMENT RAZPUŠČEN Hindenburg se naslonil na junkerje. — Monarhisti aktivni—Boj za mandate v državnem zboru Organizacij* bivših vojakov, ki so slutili v T"* ** koa9*-> da naj jiu» nakaže bena. (vojaška zavarovalnino) v f,nancrukl Rokli so, da M talssjfcuo izplačila lih.biti bonua. obrem* «dodelalo za nadaij.uk nekaj milijard dolarjev i« jo ih„a„.-h,i le bolj uptopa*i»o. Ve-teranom pa la vodno «veoe v ušesih azodvojne obljuba dolarsk* patriotov in smatrajo, dajun je dežel« AHina ^kotpa k™kol, drug-u. ZaSo so se začeli organizirati £ pohod V Washington, da prod kongresom doosonstrirajo za svoja zahtevo. Ako bi se ilo la za bonus potrebnim vojakom, bi čfovok a njih zahtevo simpatiziral. Toda boous v Uj ,°fir°,P?i VaCti u "O htvše vojake, potrebne in prometne, medtem ko se na .ndu.tn.lne soterane «uhce ne pmesu. Kot navadno v takih demonstracijah, sa je tu-di tej akciji za bonus bivitn» vojakom aktivno pridružila komunistična stranka. Ce je to revolucionarno, naj pojasnijo komunisti ako morejo. M. .liki ja karavana večje četo bivših vojakov na poti skozi Montgomory, O , v zvezno glavno Konvencija SSPZ Konvencija SSPZ, ki se je pričela prošli pondeijek, šteje 71 delegatov in glavnih odbornikov. Za predsednika je bil izvoljen Anton Zaitz iz Forest City, Pa., za podpredsednika pa Kikol in Kvartič, za kon-venčnega tajnika Lark o in za zapisnikarje Grill, Gorše in Lish. Naloga slednjega je poročati v angleščini. Papež odpravlja krizo z motitvijo Na poziv svetega očeta se vrše od 3. junija v vseh katoliških cerkvah po svetu osemdnevne molitve za odpravo krize. KDO SO, KI HOČEJO V ZEDINJENIH DRŽAVAH DIKTATORSKO VLADO? V krogih ameriške kapitalistične politike se pojavljajc čezdalje bolj sugestije za u-stanovitev "koalicijske vlade" z izjemnimi pravicami, ki bi lahko neovirano funkcionirala v času, ko so kon-gresniki na počitnicah. Demokratski poslanec L. H. Black iz New Yorka je v kongresu im predložil načrt za ustanovitev odbora, kateremu pravi "National Recovery Committee". V njemu naj bi bili najjačji predstavniki ameriškega kapitalizma obeh strank, in sicer republikanca Hoover in Coolidge ter par drugih, dalje demokrat Al Smith in nekaj drugih "reprezentativnih" demokratov, kar znači politika, ki imajo za sabo milijone dolarjev. Dasi kapitalistični tisk ni še razvil splošne propagande za tako republikansko-demo-kratsko koalicijo, jo možnost, da to kmalu stori. Tudi obstoji nevarnost, da bo Hoover uveljavil nekatere medvojne odredbe proti delavskemu gibanju in svobodi govora ter tiska, ki so bile po vojni suspendirane, toda jih vlada v "izjemnih ra rab" lahko zopet POLITIKI V SKRBEH RADI NAGLO RASM BEDE p LJUDSTVOM Šef policije v Washington v zagati.-Ape!i iz Chicaga —Hoovrova remedura.—Velike težkoče reliefov Več tisoč bivših vojakov, ki so "pritrempali" v Washington, da s svojim moralnim pritiskom izvojujejo takojšnje izplačilo bonusa, je napravilo šefu policije v glavnem mesta mnogo neprijetnih ur. Ce bi bili to npr. le Stavkarji, bi jih kaj kmalu izgnal. Ako ne bi pomagale plinske bombe, bi krog-Ije gotovo izdale. Toda iti s temi metodami nad bivše vojake, bi bilo nedopustno. Zato je šef policije poskrbel veteranom stan v praznih hišah in šotorih ter hrano, ob enem pa je naznanil kongresu, da mu je neprijetno. Tudi kongresniki so se večinoma slično počutili in še zdaj ne vedo, kako bi iz-lezli iz kaše. Ali tudi župani, šerifi, alder-mani in slični javni uradniki imajo skrbi zaradi krize. Leto nazaj so še zatrjevali, da je pomožnim akcijam lahko kos privatna dobrodelnost. Hoover je to trdil do zadnjega, dokler ni, kot po navadi, poslednji med zadnjimi spoznal, da "privatna dobrodelnost" niti zdaleč ne odgovarja težki nalogi in je morala že pred več meseci znatno poseči vmes občina in država. Ker pa določena sredstva iz^teh virov še ne zadostujejo» so se merodajni faktorji obrnili na zvezno vlado, da naj kaj stori za bedne, če ne se je bati zlih posledic. Pomožni relief v Chicagu je sporočil, da ako ne dobi kmalu sredstev, Jbo moral prenehati z oddajanjem živil in 110,000 družin, katere podpira, bi bilo izročenih gladu popolnoma. Celo čikaški kapitalistični dnevniki so apelirali na čitatelje, da naj brzojavno obveste illinoiske senatorje in poslance v Wa-shingtonu o resnosti situacije. Zastopniki brezposelnih delavcev in njih družin v Chicagu so pod vodstvom socialistov poslali županu Cermaku deputa cijo in ga urgirali, da do uki njenja dodeljevanja Živil družinam brezposelnih ne sme priti, ako mesto noče posledic, kakršne bi bile v tem slučaju neizogibne. Kapitalisti so par dni pozneje posodili v ta namen nadaljnih pet milijonov, administracija v Washingtonu pa predlaga, da naj kongres da na razpolago rekonstrukcij-ski korporaciji fond v vsoti $300,000,000, iz katerega bi lahko jemala posojila države namenu, da pomagajo pomožnim akcijam v občinah do potrebnih sredstev. Ta vsota je v primeri z veliko potrebo ljudstva majhna, zato zahtevajo mnogi poslanci veliko več, bodisi za direktno pomoč in isto-tako za javna dela. Kontroler mestnih financ v Detroitu je dne 2. junija izjavil, da je blagajna prazna in da mesto v bodoče ne bo moglo skrbeti za tolikšno število brezposelnih. Priporočil je, naj se vsakdo, ki more, izsel^ ali pa dobi sredstva za preživljanje drugje. Pred javno kuhinjo v Los Angelesu so se dne 3. junija dogodili izgredi. Potrpežljivost ljudstva pojema, kar so začutili tudi oblastniki, zato so nervozni. Dogodki v Nemčiji se naglo razvijajo v smeri reakcije. Po velikih fašističnih zmagah v pruski deželni zbor so junkerji (nemški veleposestniki in plemstvo starih monarhističnih nazorov) pritiskali na starega Hindenburga, da naj odslovi vlado kancelarja Heinrich Bru-eninga in jo nadomesti z jun-kersko, kar je storil. Hindenburg z novo vlado. Brueningova vlada je padla, ker se je Hindenburg pod vplivom junkerjev uprl njenim davčnim naredbam in pa kar so ga reakcionarji uverili, da sedanja večina v državnem zboru ne reprezentira več večine ljudstva, katero se nagiba k nacionalističnim strankam. Brue-mng je nameraval obdavčiti veleposestva v prilog brezposelnih in imel je v načrtu več drugih izjemnih davkov, katere naj bi plačali tisti, kateri to najlaglje store, ne samo revni sloji. V novi vladi so skoro sami aristokratje. Načeljuje ji Franz vonPapen. Ker bi v državnem zboru ne imela večine, ga je "indenburg dne 8. junija razpustil in vršile se bodo nove volitve, v katerih bodo skušale reakcionarne stranke skupno s svojimi zavezniki Hitlerjevimi fašisti dobiti premoč in vladati Nemčijo po svoj volji. Boj za večino v zbornici. Termin razpuščenega parlamenta bi trajal do 1. 1934; od prošlih državnozborskih volitev se je sentiment velikega dela prebivalstva zaradi krize in jeze nad reparacijami res toliko spremenil, da se nagiba k Hitlerju, ki po Mussolinijevem vzgledu grmi, grozi in obljubu-je. Fašisti delajo vtis, da dobe pri prihodnjih volitvah večino in v dokaz se opirajo na prošle volitve v Prusiji in par drugih provincah, kjer so njih glasovi presenetljivo narasli. Reakcionarne skupine, ki s fašisti ne soglašajo docela, jim pomagajo zaradi skupnega cilja, ki je, .vreči republiko in socialne zakone, razpustiti delavske politične organizacije in iztrebiti marksizem, kakor zatrjujejo v svojih proglasih. Junkerji so postali spet drzni in pripovedujejo zbeganemu ljudstvu, kako dobro se mu ja godilo pod kajzerjem in kako se je ves svet bal Nemčije, dokler je bila monarhija. Nepoučeni ljudje pa si mislijo: "Samo da dobimo delo, pa čeprav-pod kajzerjem." Temu spominu na prošlost junkerji pridno priliva j o. Zavezništvo z Rusijo. Vse dosedanje nemške vlada (Nadaljevanj» aa 5. strani.) Drugi listi o IX» rednem zboru JSZ Deveti redni zfoor JSZ je dobil več publicitete kot katerikoli prejšnji kongres te zveza. Poročila o njemu in o pripravah zanj je dnevno prinašal Milwaukee Leader. Tudi milwan-ški dnevnik Journal je imel poročilo o zboru, Leader pa tudi par konvenčnih slik. Oba ta dva dnevnika sta poslala na zbor poročevalce, da izvedo • značaju razprav. Prosveta s dne 1. junija je imela o zborovanju in priredbah prijateljsko poročilo. Milwauški tednik Obzor' s dne 2. junija je podal objektivno sliko zborovanja, velika manj pravičen pa je bil Ame-rikanski Slovenec, ki v izdaji z dne 4. junija v uredniškem Članku trdi stvari, kakršnih ni na zboru nihče govoril. In nato graja tiste slovenske trgovce in obrtnike, ki oglašajo v Ameriš. druž. koledarju, če*, podpirajo vas le katoličani, vi pa pomagate socialistom! Pač jezuitska morala. Tudi večina drugih jugoslovanskih listov so imeli notice o tem zboru. KDO SO SOCIALISTI V FRANCIJI? Maurerjeva tura James H. Maurer, socialistični kandidat za podpredsednika, bo skozi to poletje govoril na shodih v Wisconsinu, Minnesoti, North Dakoti, Mon-tani, Washingtonu, Oregonu, Californiji in nazaj grede v južnih državah. Za njim bo napravil slično turo Norman Thomas. "Good Business" Leta 1931 je bila razprodanih v raznih "krščanskih" in Idrugoverskih deželah 9,745,-366 izvodov biblije (svetega pisma), kar je mnogo več pa v "normalnih časih". LEON BLUM. EDOUARD HERRIOTT. Pri proilih parlamentarnih volitvah v Franciji ja dobila največ pa> •lanc«v takosvana radikalno aocialistična stranka. To ima la dolgo moti •tat ¡«očara ¿it a tal jo po svetu, ki domnevajo, da je to prava socialistična Stranka. Njen voditelj je Edouard Herriot. v politiki ja alična Lloyd Georgovi liberalni stranki v Angliji. v franooeki imperialistični politiki zastopa smerfne tendenco. S socialističnim gibanjem, ali • socialistično hs-temacionalo, nima aikakib svea. Prava socialistična stranka v Franciji sa imenuje SOCIALISTIČNA STRANICA. Ta ja druga najjačja stranka V republiki. Eden njenih glavnih voditeljev Je Leon Blum Herriot ja Jo vpralal, pod kakimi pogoji bi smela njegova stranka računati na njeno pomoč. Odvrnila mu jo, da jo pripravljena sodelovati edin«, če radikalni ao-cialci pristanejo mod drugim v sledeče socialistične sahteve: pedriavljenje ftelesniikega sistema; socialisacija savarovalnics driavno sa varovanja proti breapoeel nos t i j podriavl jen je municijske industrije; snataa redukcija tednikov aa armade in mornarico; uravnav stanje bvdfteta «a račun poeodujočik slojev i 40 ur dela v tednu bnaa redukcije plači spločaa amneetija aa pa* litične jetnika Rasen tega eo aocialiati sahtevali. da aa bdaAkov ga lolatva in socialnih ustanov no smo aotfatL Herriot >e aocialietčni *rauki v imen« b tak pogojev a* more spre- NAŠ PROGRAM Boj proti tedanjemu tistemu in sa socializem do zmage. Večja socialistična stranka. Več klubov JSZ a večjim številom članstva. Več aktivnosti v klubih. Več socialističnega mišljenja med socialisti. , Več društev v Prosvetni matici. Več kulturnih druitev z delavsko idoologijo. Več delavske prosvete v delavskih organizacijah. Poostritev borbe proti zavajalcem. Gojitev socialističnega prepričanja v delavcih, da postane nepremagljivo. KAPITALIZEM V ZED. DRŽAVAH V VLOGI BERAČA IZČRPEK ZAPISNIKA SEJE EKSE i KUTTVE J. s. z. dne 3. junija 1932 Navzoči Filip Godina, F. A. Vider, F. Zaitz, Geo Maslach, D. J. Lotrich, John Rak, Fr. Margolle, Fr. Udovič, Angela Zaitz, Anton Garden, Ivan Mo-lek in Chas. Pogorelec. Od zunanjih članov sta prisotns John Terčelj iz Canonsburga in Frances Langerholc iz Johns-towna, Pa. Odsotni so Fr. Alesh, J. Oven, Sava Bojano-vich in Peter Kokotovich. Za predsednika izvoljen Fred A. Vider. Zapianik prejšnje seje sprejet kot čitan. Tajnik Pogorelec je v svojem poročilu pojasnjeval kampanjo sa zbiranje socialističnega agi-tacijskega fonda. Do te seje se je v JSZ zbralo vanj $137.-36. Ker so naši klubi prejeli nabiralne pole tudi od direktorja kampanjskega fonda Mane Le-wiss, so eni poslali svoje pris- za volilno kampanjo soc. stranke in JSZ ter kampanjskem fondu. Bilo je sugestirano, da naj JSZ pošlje kakega govor nika na daljšo kampanjsko turo, če pa ji govornika, ki bi lahko dal v ta namen par tednov avojega časa, ne bo mogoče dobiti, naj jih aranžira več, ki se bi vrstili, oziroma ki bi nastopali na shodih koncem tedna, da ne bi izgubili preveč svojega čaaa. V tej razpravi je bil formuliran predlog, da naj poseben odbor treh članov izdela skupno s tajnikom načrt za kampanjo med jugoslovanskim delavstvom. Ta odbor naj tudi vodi zbiranje prispevkov v volilni fond. Izvoljeni so bili vanj Anton Garden, D. J. Lotrich in Filip Godina. Glede Prosvetne matice pravi Pogorelec, Kartoni»! Kirby prikasujo ameriške kapitalista, združene v GOP (kar publikansko stranka), ki v posi beroča pro"jo strica Sama aa pomoč. Dobili so jo. To jo tisti kapitalizem, ki jo prod štirimi led ponosno zagotavljal, da ko proeperiteta trajna le ako ljudstvo izvoli Hoororja in njegov* pajdaše. Zdaj pa, namesto da bi Sa kapitalizem, ki posedajo vsa bogastva, pomagal delavstva do vsaj bornega kraka, jemlje od vlade stotine milijonov v obliki posojil, da ai zavaruje divideodo in ebrosti ali pa ai naplača svoje "zamrznjeno aktive**. Družinam nezaposl jenih pa ustavljajo is tisto malo podporo, katero da se bo moral pevke direktno njemu. Toda1 prosvetni odsek posvetovati, JSZ mora zbrati najmanj tisoč naj se izda letos za raz-dolarjev, kar je nji določena1 pošiljanje med članstvo dru-( kvota. Taj. Pogorelec je napra- J« mnenja, da ne bomo ' stične liste je vil z Mane Lewisom dogovor, mogli razposlati toliko knjig in' John Kak. kateri določa, da smejo klubi,I brošur, kakor prejšnja leta, ker| Hrvatskega odseka. Za bazo osnutku vzamejo Klaričevo resolucijo, katero je predložil zboru JSZ v Milwaukeeju. Za poročevalca (publicity director) v angleške aociali-bil delegiran ki so dobili pole direktno, po- Je mnogo društev vsled krize takoj 5,000 slati vse prispevke uradu JSZ. Od teh vsot ostane del Jugoslovanski socialistični zvezi za a-gfracijo med jugoslovanskimi delavci, drugo pa se pošlje v strankin kampanjski fond. V nekaterih krajih so tajniki klubov v negotovosti, ker so dobili pole in navodila za zbira? nje prispevkov tudi od tajnikov bodisi okrajnih ali pa državnih soc. organizacij. svojo članarino zmanjšalo. Molek govori o načrtu za u-stanovitev prosvetnih odsekov v klubih, o kakršnih je poročal na prošlem zboru. Ta določba pride v veljavo s 1. januarjem, dotedaj pa dobe klubi navodila o delu in nalogah teh odsekov. Tajnik Pogorelec prečita zapisnik 5. seje IX. rednega zbora, ki se ga odobri, in Blaž No- Dalje pravi tajnik da bo tre-j vak prečita 2apisnik 8eje ba takoj v juliju začeti s po- katerega je vodiK Bil je ^ sebno splošno kampanjo za zbiranje volilnega fonda. Socialistična stranka ima priložnosti ne samo za svoje povečajte nego tudi za velike volilne uspehe, toda če ne bo imela gmotnih sredstev, bo marsikatera prilika izgubljena. Do te seje je imela JSZ z IX. rednim zborom « $885.67 stroškov, v katerih so vključene vožnje in dnevnice, tiskovine in razno. Tisk zapisnika nas bo stal okrog $250, tako da bo skupaj izdatkov iz konvenčne-ga sklada okrog $1,150. Poročal je, da ker je dramska sezija pri kraju, Prosvetna matica v prošlem mesecu ni beležila kakih večjih aktivnosti* Na zboru v Milwaukeeju je bila dobro zastopana. Igre in vloge so bile od prošle seje eksekutive poslane sledečim: društvu št. 192 SNPJ, Milwaukee, Wis.; pevskemu zboru "Jadran", Collinwood, O,, ter Izobraževalnemu in dramskemu klubu Slovenia v San Fran-ciscu, Calif. , Pogorelčevemu poročilu je jet. Nastane vprašanje, kdo bo zdaj uredil zapisnik za objavo v posebni prilogi Proletarca. Zaitz pojasnuje, da vzame u-reditev precej časa, z delom pa je že zdaj preobložen. Pravi, da je uredil že pet zapisnikov prejšnjih zborov in želi, da prevzame nalogo zdaj kdo drugi. Bila sta vprašana Molek in Garden, ki pa zaradi zaposlenosti in drugih ovir dela nista sprejela. Bilo je nato sklenjeno, da se oddajo ureditve prepusti tajniku, in istota-ko angleško poročilo o razpravah in sklepih IX. zbora. V razpravi o sestavi statuta za mladinske odseke klubov JSZ je bilo sklenjeno, da se Izvoli poseben odbor treh članov, s katerimi sodeluje tudi tajnik Pogorelec. Ta odbor letaka se tiska izvodov in potem po potrebi skozi do^novembr-skih volitev. - Bilo je sklenjeno, da se pravila uredi čimprej in da dobi tajnik prevajalca, ki jih bo prestavil v angleščino. Tiskana bodo >obeh jezikih v posebni knjižici. „ Konec seje. Z zapada Pueblo, Colo. — V Clevelandu se postavljajo z "metropolo". Tudi mi amo se včasi, ko je bila slovenska naselbina v Pueblu še na vso moč živahna, polna ambicij, aktivnih društev in tudi tepeža včasi — prav kakor v Clevelandu. Imeli smo, in imamo še talente, večinoma zakopane, katerih pa ne oglašamo, kakor jih naši znanci na vzhodu. Zdaj je v Pueblu slabo, ker ni dela, in če ni tega, je vse drugo od muh. Sicer se še veselimo, po domače kajpada, in če berete Am. Slovenca, dobite v njemu precej poročil o "parties" in veselicah, ki jih imamo. Noben dopisnik v omenjenem istu pa se ne dotakne sedanje panike, in če jo že omeni, le pove, da so slabi časi. O vzrokih ne govore tirne pišejo, ker Te Am. Shr v takem času me je uverila, da se gospod prszident najbrž ni popolnoma zlagal. Delavskega gibanja med nami ni. Socialistična stranka te v več coloradakih mestih lepo razvija in na prošli strankini konvenciji je bila dobro zastopana, a med Slovenci o tem malo ali nič ne vemo. 2ivimo svoje separatno, lokalizirano životarenje in se jezimo naj-rajše nad tistimi, ki nam dobro žele in nts pametno uče. Nismo pa brez vsake politike. Nedavno so ustanovili tu Jugoslovanski demokratski klub in vabilo na shod so na dopisnicah podpisali Felix Roitz, John D. Butkovich, John Germ, Matt J. Kochevar, John Starr, Anthony Garnick, Wm. Culig in Jerry Klintz. Dvorano so imeli polno. Dali so cigare, sodo in ples zabadavo. Kaj boste vi, rdečkarji, ki ste sami berači! Govorniki so mlatili prazno slabo in nato so sklicatelji proglasili volitve odbora in izbrali le tiste, ki so si jih že v naprej določili. Vprašan]« prohibi dJe aa referendumu Socialistična konvencija dne 21.—24. maja t. 1. je sprejela v svojo platformo tudi sledečo točko: "Osemnajsti dodatek k ustavi na j se odpravi. Produkcijo ia distribucijo alkoholni* pijač naj prevzame fsdtrafaa vlada, vsaka država pa ima pravico ekrani ti prohibicijo v svojih mejah." Delegacija je glasovala o tej točki, ki jo je predložila wit-consinska skupina, dvakrat in obrakrat je dobila večino. Odbor za agendo je sicer predložil svojo točko, s katero bi se stranka izrekla le za referendum o prohibiciji. Delegatje pa so hoteli bolj določno stališče o tem vprašanju, in tako je prišla v platformo prej citi-rana točka. Ako manjšina delegatov s sov in zaraditega mora strankin urad razposlati glasovnice, kar je že storil. Vprašanje na glaaovnlci je, kot gori navedeno. Priporočamo vam, da glaaujete "ZA", to je, za odpravo prohibicije in zs državno kontrolo produkcije in dittribucijt alkoholnih pijač. "Konfiskacija -ali "prevzem"? Odbor za aettavo platforme je na tocialiatični konvenciji v Milwaukeeju predlagal med drugimi aledečo točko: "Socialistična stranka predlaga transferiranjo temeljnih industrij is privatno posesti ter artokratične upravo v eocialno lastništvo in demokratsko kontrolo. Edino v tam smislu bo mogočo organisirati industrial-i*> življenja dežele na bazi planirane, stalno produkcije, brez periodičnih polomov in kriz." Eden delegatov je v daljšem govoru navdušeno predlagal, da naj se besedo "trzntferira-nje" nadomesti z besedo "kon-fisciranje", češ, kapitalisti kon-fiscirajo vse kar morejo, pa jim ie mi povejmo z direktno besedo, da bomo storili isto. Dobil je velik aplavz, dokler ni začel Norman Thomas argumentirati ,da naj se konvencija nikar ne uda' frazam, ki socialistični stranki ne bi v ničemur koristile. Ako prsvimo, da predlagamo prevzem industrije iz privatnih rok v last države, s tem ne definiramo, ali jo bomo konfiscirali, ali pa jo prevzeli na kak drug način. Vse je odvisno od okolščin, kakršne bodo vladale takrat, ko bo socialistična stranka V STANJU IZVRŠITI TO SVOJO NALOGO. Ce pa zdaj rečemo, da bomo industrijo enostavno konfiscirali, se izrečemo hote ali nehote za nasilne akcije, ne da bi imeli moč zanje, dali po bomo orožje reakciji, ki nas bi v izjemnih razmerah za take besede lahko šikanirala, socialistični zli delavski stvari pa bi to nič ne pomagalo. Mi smo za PREVZEM induttrije. Kako jo bomo prevzeli, bo pa odvisno od časa, v katerem bo tak gospodarski preobrat mogoč in izvedljiv. Časopisje, posebno ono, ki socialistično stranko namenoma napačno predstavlja, je iz te debate, ki je trajala vsega skupaj z glasovanjem vred 15 minut, napravilo veliko afero. Eni so trdili, da so socialisti "proti konfiskaciji", da bodo industrijo "kupili" itd. V resnici se točka glasi kot gori navedeno. Na vprašanje, če želi kdo iz- kakim sklepom konvencije ni med avdijence reči besedo ali zadovoljna, lahko izposliije, dve, se je oglasil eden nekda-jda se ga predloži članstvu na venec pač podpiratelj obeh kapitalističnih strank ,kateri sta naj sestavi statut in reši vpra- odgovorni za sedanjo mizerijo. šanje članarine v mladinskih Naša fara napreduje sijaj-odsekih. Osnutek naj nato no. Ofer na zadnjo velikonoč-predloži mladinskim odsekom no nedeljo ji je prinesel $1,700. in seji eksekutive v odobritev. Mislil sem, da se Hoover moti, V ta odbor so bili izvoljeni ko je govoril, da imajo ljudje John Rak, Filip Godina in Fred doma veliko denarja skritega, tledila razprava o pripravah A. Vider. Rak je tajnik tega toda tolikšna cerkvena kolekta KLUBOM IN DRUŠTVOM A t T kellte svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha? ______ ___.____• • * - BT OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU t njih vodij pueblskih Slovencev (zdaj so ga izpodrinili mladi) in dejal, da stare stranke ne bodo rešile ameriškega delavstva, kajti sedanja situacija potrebuje vse drugačno stranko kot sta republikanska in demokratska. Zel je velik aplavz, demokratski vodje pa so bili v veliki zadregi, ker so ču-li tako obsodbo iz ust nekdanjega pristaša svoje stranke, Oglasil se je tudi nekdanji slovenski alderman, sedaj trgovec z urami in slično robo, ki je istotako povdarjal, da je demokratska stranka le slepilo. Gre po naselbinah in vidi, koliko . je mizerije. Krivica je nepopisna. Voditelji shoda so bili spet poparjeni. Ko je bil cirkus končan, so nam razdelili pristopne karte in smotke, zaigrala je godba in začel se je ples. Domovina je rešena in delavstvo je osvobojeno. De-mokatski klub je naš Mojzes in dobro se nam bo godjlo, če ne v Pueblu, pa na drugem svetu. Poročevalec. splošno glasovanje, če dobi med delegati določeno število podpisov. Za referendum o prohibiciji so dobili 45 podpi- Mussolini jev grb Na zborovanju fašističnih Študentov v Rimu je prišel Mus-solini na balkon in bil kot navadno burno pozdravljen. V eni roki je imel puško, v drugi knjigo, in dejal dijakom: V tem znamenju bo zmagovala nova Italija! Gospodje študent- Odmev z našega zbora Springfield, lil. — Dev ni zbor JSZ mi ostane v nu dokler bom živel. V smo brali zadnje čast 0 waukeeju in uverili smo st^ se administracija tega od drugih res temeljito rasi kuje. - Na zboru je nas v imenu a. Hoana pozdravil njegov tajnik sodrug H a user. Na veliki mestni hiši tega polmilijonskega me-sta pa je bil napis z električnimi žarnicami, "Welcome Jugoslav Federation". Na banketu, katerega so nam prir* dili v soboto večer milwauiki sodrugi, smo Čuli razne socialistične aldermane, socialisti* nega senatorja, mestnega pravnika in šerifa, poleg naših slovenskih, hrvatskih in sibskih sodrugov. Bili smo prijetno presenečeni, kajti takega sprejema se nismo nadejali. Zanimiv je bil izlet, ki so ga nam priredili v nedeljo popoldne ob 3. Cela vrsta avtom* bilov, v katere smo se posedli, spredaj je vodil to avtno parado šerif Benson in policija je ustavila promet na križiščih da smo šli mi nemoteno skozi. Slikali smo se pred veliko jt-Stično palačo, ki je ogromat nova atavba. Vsakdo, ki je želel, si jo je lahko ogledal pod vodstvom vodnika, ki ga je v ta namen dodelil socialistični šerif Benton. Metto Milwaukee je vzorno čisto, ima krasno okolico in lo-pe zavode. Industrija pa je kajpada privatna kakor drugod in brezposelnih je mnogo. Nezaposljenosti posamezna mosta ne morejo odpraviti tudi k bi bila pod socialistično upravo, pač pa le ako te deltvd izrečejo za tocializem v vseh Zed. državah. Na zboru v Milwaukeeju amo dobili veliko vzpodbudo za nt-daljno delo. Razprave so bile večinoma stvarne, le tu in tam je kdo zašel iz tira, a predsednik seje ga je kaj hitro oposo-ril, kaj da je na dnevnem reda. Upam, da bo JSZ v bodoče rasla hitreje in da bo njen prihodnji zbor še veliko večji in da bo zastopal mnogo vplivnejšo, jačjo organizacijo, kakor pa sta JSZ in njena Prosvetna matica danes. John Ocepek. Nominiranje in volitve v odbore JSZ Po pravilih JSZ morajo klubi nominirati kandidate za gl. tajnika. O tem so bili že obveščeni in nominiranje kandidatov je zdaj na dnevnem redu. Klubi JSZ v Chicagu ps bodo na junijskih sejah nomi-nirali kandidate v eksekutivo in druge odbore JSZ., katerih imena gredo potem članstvu it splošno glasovanje. Jeca v Vatikana Papeževa vatikanska drža- va, ki ima manj ko tisoč preje pa so nalo~rjuir^atri^ i bivalcev, večinoma duhovnike, ga navdušenja. gradi zdaj tudi ječo. Vzrok korupcije Ameriška politika je korum-pirana faradi koruptnega privatnega biznisa, pravi Norman Thomas. Agitacija za Proletarca Iizkaz poslanih naročnin je v tej številki malo boljši nego je bil prejšnji izkaz, vzlic temu, da so bili mnogi aktivni zastopniki in agitatorji zaposijeni s pripravami za IX. red-ni zbor, vrhu tega so eni potrošili teden dni t potovanjem in z udeležbo na zboru. Zdaj, ko je zbor za nami, upamo, da bo agitacija za list spet živahnejša. O agitaciji sami se je na zboru precej razpravljalo, ampak razprava brez akcije ne bo pridobila naročnikov. Zato so agitatorji zagotavljali, da bodo po zboru storili vse v svoji moči za ohranitev sedanjih naročnikov Proletarcu in za pridobitev novih. Vzlic krizi je polje za agitacijo še vedno ogromno, kajti tisoče slovenskih delavcev, ki so Še zaposijeni, ne prejema Proletarca. V njihovo rforist in v korist delavskega gibanja v celoti je, da se nanj naroče in ga čitajo. AGITATORJI NA DELU Izkaz naročnin, ki ao jih poflali agitatorji _ "Proletarca". VI. izkaz. Vae naročnine, ki ji* pošljejo zaetopsiki k drugi agitatorji Proletarca, so «tete aa kasi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki poilje eno celoletno, jo zabeležen v t« znamo z dvoma polletnima. Poslali to: Draga zmota Težko je dati v teh časih $3 za naročnino delavskemu listu. Toda večini delavcev je bilo to težko tudi v času "prosperitete", kar pojasni* čemu je bilo delavsko gibanje šibko in čemu so delavci v volilnih kampanjah kar drli v kapitalistične stranke. Delavec, ki se brani delavskegs lista, qjkdsr v stiski ga izgovore. ni ..... 37 36 2S 11 11 t i Anton Jankovich, Cleveland, O. Joseph Snoy, Bridgeport, O..... Jacob Rozic, Milwaukee, Wis. .. Joseph Jereb, Akron, O......... Leonard Alpner, Milwaukee, Wis. John Zornik, Detroit, Mich.____ Andrew Miiko, Chicago, III. .. . Frances Zakoviek, No. Chicago, III... • Anton Vfcii, Cleveland, O......... 7 Chas. Pogorelec, Chicago, III......... J Anton Sular, Arma, ............... • Louis Sterle, Krayn, Pa............. * Anton Per, Springfield, 111.......... • • I K. Erznoznik, Red Lodge, Mont....... * Frank Matkovich, West AUis, Wis. .. J Louis Ambrosich, Milwaukee, Wis. • • j Frank Boltezar, Pueblo, Colo. ...... ? Louis Britz, Lawrence, Pa........... * Skupaj v torn izkazu (4 ted no) 175 nih narocnin. Prejinji izkas (4 tedne) a lALISTICNO GIBANJE IN 2ENSTV0 Za mll!tar'"m naldt —» Poročilo Ane Sodrugi in sodružice: K* detroitskem zboru dve leti nazaj nam je podala so-družica Angela Tich za naše razmere jako dober referat o socialističnem gibanju med na-¿im ženstvom. Njena priporočila v tem oziru so še zmirom vpoitevanja vredna in tudi izvedljiva, ako se jih izvajati hoče. Z ozirom na to vam jaz danes ne mislim podati nekaj nadomestnega, pač pa smatram moje poročilo le kot nadaljni dodatek k poročilu prej omenjene sodružice. Zavedam se, da dokler nismo tlosegli med našim ženstvom večjih uspehov kot jih moremo zaenkrat beležiti, imamo pred seboj še vedno isti problem, ki je: kako zainteresirati naše ženstvo v socializem. Agitirati med ženstvom za socializem ni lahka naloga, ni pa tudi tako težavna kakor se v splošnem dozdeva. Kdorkoli se zanima za socialistično gibanje v splošnem ve, da so danes ženske v tem gibanju zelo važen in pomemben faktor. sama zgodovina uči, da pridejo pri vsakem novem gibanju ženske zadnje vpoštev. Vpo-štev pridejo navadno šele potem, ko moški spoznajo, da or-ganizacija mora biti kakor dom; v njej morajo biti zastopani vsi elementi, ki tvorijo dom ali pa organizacija ne more višiti naloge, ki si jo je nadela. To velja o vsaki organizaciji, ki si prizadeva širiti ideje, ki naj bi koriatile ljud-atvu v splošnem. Temeljna podlaga socialiatič-nih organizacij se nič ne raz e 28. — 30. Lnaja 1932 žensk v socialističnih vrstah je aioer razvidno, da ženstvo ni res toliko konservativno, da bi bilo novim radikalnim idejam nedostopno, toda poldrug milijon je komaj pikica v milijonskem morju delovnega žen-atva, katero še vladajo tradicije, ki so ženo od nekdaj miselno usužnjevale. Delo je torej jedva započe-to, a polje pa je široko dovolj, da gremo lahko v akcijo vsi, ki vidimo potrebo tega novega delovanja in še bo prostora na preostajanje. Zavedamo se — ——-v.j »v uiv no i ne , » » ' t-------«v likuje od temeljne podlage do-lpač' da ne bo mogoče iztrgati ma; oboje more napredovati lz kr*®PU«v tradicij slednje le, če ims na svoji strani vza- de,av*ke ženske — upati kaj takega bi bilo brezmiselno — v mnoge se ne bodo nikdar opri-iJjsle ničeaar novega, ker jim jemno sodelovanje moža, žene in otrok. Ce se spustimo v gioblje razglabljanje pronaj- JeJ® m*e8ar novega, ker jim demo seveda ,da zamore dom: otirna mi*etooat zadoatuje vzlic volji do sodelovanja pod in nimaJ° ne stremljenja pritiskom sistemskih razmer novih ideJ*h, ki bistrijo du-propasti. Tu se pa socializem !)a!' veliko P* je tudi upornic, že loči od uredbe doma kakrš- kl bl vse ovire P^dno odstranjevale, če bi imele potrebno na je mogoča pod kapitaliatič-nim sistemom. Socializem ne more nikdar propasti, ako ima na svoji strani voljo delavskih Število žensk v socialističnih mož, žen in mladine. Sociali-vrstah se polagoma bliža pol- z*m se na tej volji razvija in dragemu milijonu, kar je po- neglede kako hud je prisebno za ženske spodbudno šte- tisk razmer. Zaverft, ki ustvar-vilo. Seveda je večina tega Ja voljo je močnejša od razmer. To zavest pa je treba de- zavednega ženstva v Evropi, kjer ima socializem svoje najmočnejše postojanke. V Ameriki imamo med socialisti precej žensk, a vendar moramo kljub temu priznati, da ameriška stranka vprašanju orga* siliranja ženstva dozdaj ni posvečala posebne pozornosti, ni čuditi, ker nas že lovnemu ljudstvu neprestano vcepljati in še posebno je potrebno to veliko in silno zavest vcepljati delavskemu žen-stvu. Delavska žena MORA biti dostopna socialističnim idejsm preden bo mogoče socializem pravilno izvajati. Iz števila PO DEVETEM REDNEM ZBORU JSZ znanje, spodbudo in sodelovanje v tem oziru. Na žalost pa je treba brez oklevanja priznati, da je premnogim zavednim delavcem približno vseeno, ali se ženske pridobi za socialistične ideje ali ne. Mnogi s0 na tihem celo zadovoljni, ako imajo v tem oziru pred ženakami mir, kajti moški v bistvu še zmirom verjamejo, da je razredni boj le njih boj in smatrajo ženske v tem boju za nepotrebno sitnost. Precej ukoreninjeno med moškim svetom je tudi mnenje, da če se že hočejo ženske pridružiti delavskemu naprednemu gibanju, naj se udejstvujejo skupno z moškimi in ne v lastnih skupinah; V Akronu, O., dovrajujajo drugi ogromni »rakovo* amariika vojnn — k» rtnno, kakor «mkoplor "AkW, ..dola. ravno tu. mnoao •totiaocakor (Nadaljevanje s 1. strani.) res zgraditi močne mladinske postojanke, je treba S SOCIALISTIČNO AGITACIJO MED MLADINO Z VSO MOGOČO ENERGIJO! Delavska mladina spada DELAVSKEMU gibanju, zato jo moramo osvoboditi iz objema reakcionarne, šovinistične vzgoje. Dokler bo mladina pod vplivom kapitalistične propagande, bo služila vsled zaslepljenosti svojim izkoriščevalcem in s tem proti sebi in proti interesom svojih roditeljev. Hrvatsko In srbsko delavstvo JSZ ima veliko nalogo pri obnavljanju socialistične agitacije med hrvatskim in srbskim delavstvom, med katerim so v preteklem desetletju napravili demagogi vseh baž ogromno škodo. To jim je bilo mogoče zato, ker so socialistično sekcijo med Hrvati že koncem vojne zrušili šovinisti in ekstremisti, da ni bilo koncem konca nobene konstruktivne sile, katera bi bila v stanju zajeziti pogubni ststrupljevalni val obeh ekstremov. To se mora v bodoče spremeniti in IX. zbor JSZ nalaga članstvu in somišljenikom, da naj v kampanji za reorganizacijo socialističnega pokreta med Hrvati in Srbi sodelujejo z odločnostjo, ki bo zasigurala uspehe. Socialistična agitacija med ženstvom V sedanji krizi trpi milijone delavskih žen in mater , .. J , v , 1 K» podrejenost v lem sn ne le fizične nego tudi velike duševne muke, ker ne more- j skrajno nesocialistična. * uui jo nuditi otrokom zadostne prehrane in obleke. Delavske ni mogoče zanikati, kar trdijo žene spremljajo svoje može na beganju za delom s trplje- mnoge socialistične agitatori- njem. Tudi same iščejo zaslužek, ki pa je za ženske še bolj zločinsko nizek kakor ga prejemajo v splošnem mo-ftl-V interesu delavskih 2EN in MATER, v korist njihovim OTROKOM je, da se pridružijo socialistični stran--kHarsodehijejo v nji za PREOBRAT, v katerem bodo socialne krivice ODPRAVLJENE. Delavke, pristopite - Taka naziranja so napačna in našemu delovanju prav nič koristna. Kot zavedni delavci in delavke moramo vedeti, da le zavedne delavske matere morejo vzgojiti zavedno delavsko mladino. Od te vrste Vzgoje je namreč zavisno kako hitro nam bo mogoče pričeti u-dejstvovati socializem v širšem obsegu. Pa ne le to, pred očmi nam mora biti tudi dejstvo, da dela danes v svetovni industriji milijone žensk in te ženske so tudi primorane voditi svoj razredni boj. * Da pa bo njih boj uspešen je vsekakor nujno potrebno zanesti med to številno ženstvo socialistične ideje. To delo pa bodo najbolj uspešno vršile ženske ssme, kajti pozabiti ne smemo, da so se ženske same borile za ženske volilne pravice, da so same agitirale za lastne strokovne unije in da največ same agiti-rajo tudi za socializem med ženskim svetom. Zbog vseh teh dejstev je torej potrebno in celo zelo potrebno, da se ženske v socialističnem gibanju udejstvujejo kolikor mogoče samostojno, ker le na ta način se jim bo mogoče učiti socializma pravilno. Vsaka podrejenost v tem smislu je Tudi ce, da sodružice, ki ge udejstvu- jejo v moških skupinah ne ko-1 riatijo agitaciji med ženstvom nič. Pravo, direktno agitacijo med ženskim svetom vrše v resnici tiste sodružice, ki delujejo v 'ženskih skupinah. To nam posebno potrjujejo številne ženske socialistične organizacije po Evropi, ki same vodijo najintezivnejšo agitacijo med ženskim svetom potom svojih listov, brošur, letakov, predavanj itd. Enako imajo komunistke v Ameriki svoje klube in lastno glasilo. Ameriška socialistična stranka se je zadnje ¿ase tudi zavzela, da pričhe s temeljito agitacijo med ženstvom. — Moški pač spoznavajo, da je organizaciji treba gospodinje in to je razveseljivo. V Jugoslovanski socialistični zvezi imamo doslej samo še eno žensko skupino iif-stcer ženski odsek kluba št. 27 v Clevelandu. Na ta odsek sem se obrnila za nekatere informacije preden sem sestavils predstoječe poročilo. Moje osebno mnenje je bilo in je, da bi moral biti ta edini ženski odsek naše zve- Priredbe tekom IX. zbora JSZ MilwauSki in westalliiki sodrugi so držali svojo besedo. Obljubili so sprejeti člane in članice devetega rednega zbora JSZ sodružno in prijateljsko in to so v polni meri izvr-šili. Priprave in priredbe so jim dale mnogo dela, a vršili so ga v zadovoljstvu, da gre za dobro stvar. Zbor se je pričel dobre pol ure po določenem času. V imenu članstva JSZ v Milwaukee-ju in bližnjem West Allisu je pozdravil delegacijo Albert Hrast. » In nato je zbor začel z delom ter ga vršil do večera. Zvečer smo bili povabljeni na banket. Odzvali smo se rade-volje. Vse mize zasedene, prostorna dvorana polna. Na odru je igral Hedgijev tamburaški zbor in vmes tudi prepeval slovenske in hrvatske pesmi. Steve Hedgi je izvajal tudi kuplet "Moja smola" in vzbujal splošno veselost. Fr. Puncer je nastopil s kupletom "Samo za denar". Moški zbor "Na/preja" Kokotovich, J. Kobi, Anna P. Krasna in Albert Hrast, ki je bil predsednik omizja. V nedeljo večer smo imeli koncertno prireditev, na kateri je imel kratek nagovor v slovenščini Fr. Zaitz in v angleščini Carl Minkley. Moški zbor Napreja" je zapel "Rdeči prapor" in venček narodnih pesmi, slednje s spremljevanjem Hedgijevega tamburaškega zbora, mešan zbor "Napreja" i pa je predvajal "Vjetega ptiča tožbo". Ženski zbor "Planin-i ska roža" je zapel "Svobodo"! in nam eno pesem na splošno zahtevo navrgel. Tom Petek je v solospevu zapel "Rožmarin", Jože Tesovnik pesem "The Heart Bowed Down", nato pa sta zapela v duetu "Skrjanček poje, žvrgoli". Tp še ni vse. Sestri Lilian in Leona Puncer sta zapeli "Naš maček". Radi njune izbome interpretacije sta morali pesem ponoviti. Dalmatinski šajkaš e zapel Steve Hedgi. Kdor ga pozna, ve, da je Steve v posesti izbornega glasu in da je kos taki skladbi. Pevovodja "Napreja" je Frank Mikek in "Planinske rože" E. E. Heim. Drugi del sporeda je tvorila angleška enodejanka "Other Peoples Troubles", v kateri so imeli vloge Margaret Obluck, Tony Verbick, Mary Gradisher in John Obluck. Igrali so iz-borno. Temu sporedu je sledila prosta zabava in ples. V pondeljek zvečer, ko js prišel čas poslovitve od prijaznih mllwauških sodrugov in sodružic, pa so nas povabili na domačo zabavo. Ali naše število se je krčilo, treba je bilo na vlake.. Odhajali smo v prijetni zavesti, da smo bili na zboru, ki dela čast našemu gibanju, in na prireditvah, ki jih je bilo vredno posetiti. Pridite na sejo! Springfield, 111. — V sobote 11. junija ob 8. zvečer se vrii seja kluba št. 47 JSZ v Slovenskem domu. Udeležite se je vsi. Privedite s sabo somišljenike. Na tej seji boste čuli poročilo delegata o IX. rednem zboru JSZ. Razpravljali in sklepali bomo o volilni kampanji in o našem pikniku, ki se vrši v nedeljo 26. junija na znani Logarjevi farmi. Prebitek gre v socialistični volilni fond. Pridite na ta piknik v čimveč jem številu, da se zabavamo in ob enem pogovorimo o naših načrtih za volilno bor bo, v katero socialistična stranka poseže kakor še nikdar poprej. Delavstvo se probuja, kar bo dokazala tudi naša prireditev na prej omenjeni datum. — J. Ovca. Mnogo razglaševalcev Na vsem svetu je 34,755,410 radio zvočnikov. Izmed teh največji odstotek v Zed. državah. Listu v podporo Član IX. zbora JSZ. ze zastopan na tem zboru s po------ - --------- ---- ročevalko. Zborovalci bi tako Ne zaPel Marseljezo, Moja ko-dobili mnenje in priporočila di- »» ie križavna, Na dan in so- mnenje in priporočila rektno iz ženskega udejstvova-nja med nami, dočim vam morem jaz podati zgolj indirektna priporočila, ker se sama ne u-lejstvujem v ženski skupini, ampak sem bolj ali manj samostojna delavka za socialistično stvar. (Konec prihodnjič.) " 1 Samomori v Los Angelesu California ni samo zimski raj na jugu in letovišče v celoti, nego tudi dežela mnogih zlomljenih upanj. Posebno še njeno največje mesto Los An-geles. V aprilu in maju je bilo v Los Angelesu nad 90 samomorov. klube JSZ in postanite aktivne članice v naših vrstah sebi in vsemu delavstvu v prid! Kriza naše naloge povečava V takozvanih normalnih razmerah se je zanimalo za delavsko politično in industrialno akcijo le razumno delavstvo, brezbrižno pa je v svojem skromnem, topem zadovoljstvu sledilo zavajalnim politikom demokratski in republikanske stranke. Sedaj ni VEČ "normalnih razmer". Kriza, v kakršni kapitalistični sistem ie nikdar ni bil, je udarila VSE delavstvo. In VSI, ki so odvisni za preživljanje od mezde, PREMIŠLJUJEJO, KJE JE IZHOD. Naša NALOGA je, da ga delavcem pokažemo, da jim naš program poljudno tolmačimo, kajti le, ako ga bodo pravilno zapopadli, bodo TRDNI in vztrajni na svojem potu do cilja. Deveti redni zbor je nam odredil delo v teh smernicah « čas ZAČETI Z NJIM JE DANES. ZAPISNIK IX. REDNEGA ZBORA —--MÊr ZAPISNIK devetega rednega zbora JSZ izide v posebni prilogi Proletarca ko hitro bo urejen za objavo. V nji bo tudi več konvenčnih slik, ob enem pa bo ta izdaja vsebovala mnogo agitacij-skega gradiva v prid socialistične stranke, naših klubov in Prosvetne matice. Imela bo šestnajst strani, torej toliko kot prvomajska izdaja. Opis zbora bo objavljen tudi v angleščini. Skušajte to izdajo razširiti v več tisoč izvodih. Naročite po nekaj številk in jih razdelite ali pa prodajte v svoji naselbini, ali če imate priliko, na sejah in shodih. Posamezen izvod stane 5c. Petdeset izvodov $2» 25. Sto izvodov $4.00. Pošljite naročilo čimprej. Cena je tako nizka, da bi bilo škoda opustiti to priliko, ki jo imate za povečanje naše agitacije. cialistično koračnico. Govorniki na banketu v angleščini so bili merftni pravnik Max Raskin, šerif Benson, tajnik milwauške soc. stranke Leo Krzycki, bivši tajnik italijanske soc. federacije Severi-no Polo, državni senator Walter Polakowski, alderman Wm. Tesch, prvi socialistični župan v Milwaukeeju Emil Seidel, s. Klarich iz Detroita in J. O-bluck. V slovenskem, oziroma hrvatskem jeziku pa so govorili Chas. Pogorelec, Peter TRINERJEVO GRENKO VINO proti laprtfa, aUbamu a pa t i tu, j bolu, Is gubi »panj«. V vaah labamab. Vabilo na piknik Johnstown, Pa. — Tu se je pred dobrim letom ustanovila federacija ameriških državljanov S. N. Namen te organizacije je pomagati aplikantom do državljanskih pravic in jih navajati k glasovanju za delavske kandidate. Na aprilski seji federacije se je priglasilo 19 oseb, ki žele postati državljani. Vabljeni so vsi, ki mislijo vprašati za državljanstvo, da se priglasijo v našem društvu. Razne kompanije, med njimi tukajšnja Bethlehem Steel, od-slavljajo nedržavljane z dela in tega zametavanja bo v bodoče še več. *V našem interesu torej je, da se pobrigamo za svoje pravice. Federacija bo plačala vožnje stroške pričam in aplikantom iz svoje blagajne, in v ta namen rabi sredstva.. Zato priredi v nedeljo 19. junija v Zol-be parku, Lorain Boro, piknik, na katerega ste vabljeni vsi. Igrala bo Moxham godba. Popoldne bodo razne zabavne igre, ob 6. zvečer pa se prične ples. Ženske, katere želimo postati državljanke, smo se zavezale, da bomo skrbele za postrežbo udelžencem in zabavo. Jennie Dimic. ■t "New Leader" anfl.iki MeUltetttiii tUnlk. I shaja t New Yerire. Nerešena $2 m lete, |1 ee pel leta. Najboljše urejeraa aecle*l ee-MMiini Ibfr Afriki Mae-(o alevenakik delavee* f» «ta. Nereéitc d gm tudi rt Neretaé-ne tanj «prejeme "ProleUree" Royal Bakery SLOVENSKA LINIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, 7 teetnflc. 1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, Iti. Tel. 6524. Gwpedinje, aahterajte v tugmri mak krak ta nafe ftlmmm V. izkaz. Chicago, III. Klub št. 1 JSZ preostanek Silvestrove zabave $95.20; John Rak $10, skupaj $105.20. Cleveland, O. Konferenca št. 2 JSZ $15.00. Milwaukee, Wit. Kuharice in kelnarce na 9. rednem zbora JSZ $5.00. Piney Fork, O. Nace Zlem-iberger $2.00. Breezy Hill, Kana. Math U» lepich 25c. Milwaukee, Wie. (Sledeča vsota je bila nabrana med člani £X. ¿bora JSZ. za kritje stroškov banketa, katero pa a* milwauški sodrugi poklonili v podporo Proletarcu.) Anton Garden $1.50; Ivan Molek $1.84; po $1: Frank Zaitz, Angela Zaitz, John Rak, Joseph Oven, Chas. Pogorelec, Antoa Kamniker, Öonald Lotrich, Anna Mahnich, Blaz Novak, Peter Kokotovich, Nace Zlember» ger, Matt Tušek, Frank Stih, John Spendal, Joseph Chokel, Fred Vider, Joseph Jereb, Anton Jankovich, Frank Barbič, John Tanček, Frances Langer-holc, Kristina Turpin, Alice Ar-tach, John Olip, Anton Vičič, Filip Godina, George Maslach, Joseph Snoy, John Ocepek, Frank Ilersich, Anton Demshar, Frank Al0sh, Louis Kuznik, Joseph Radelj, Andrew Grum, Matthew Klarich, Peter Benedict, John Jane, Rudolph Po-tochnik, John Kobi, Frank U-dovich, Anton Udovich, John Rebol, Jacob Rozic, Anton Su-lar, Frank Zavrsnik, Peter Ba-nich, Vinko Ločniškar, John Koklich, Frank Augustin, Jacob Ambrozich in Anton Zor" nik; po 50c: Anna P. Krasna, Louis Ambrozich, John Ter-čelj, Louis Zorko, Stanley Dollar, Wm. Strah, Joseph Vidmar in Leo Schweiger; Neimenovan 66c, skupaj $60.00. Skupaj v tem izkazu $187.-45. Prejšnji izkaz $279.98, skupaj $467.43. Dr. John J* Zavertnik ,, PHYSICIAN AND SURGEON OFFFICE HOURS AT 3724 W. 26th Street 1:30—3:80—6:80—8:80 Daily Tal. Crawford 2212. at 1858 W. 22nd Street 4:80—6:00 p. m. daily. , Tal. Canal 0164. Wednesday and Sunday by appointment« only. Rasidanoa Tail Crawford 6440 If no ant war—Call Rockwall 9200. Phone Lawndale 4872 Dre Otis Me Walter ZDRAVNIK IN KIRURG. 4002 W. 26th Street Chicago Uradne ure od 1. do 6 pop. izvzemši nedelje. tiskovine SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTGe 6 PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111. Tal. Lawndela Ml 2 A. H. SkoMe, pre*. —- J. F. Kereckjr taj. , . i T fr T - ■ ■ " Vf prolet arec nasilna, topa zelo "patriotična" akcua ud.j« lakaja vsak četrtek. Mavaka TUmvm Druiba, m Glasilo Jugoslovani. SmtalirtH«» K NAROČNINA ▼ Zedinjenih drftsvsh m celo Isto $8.00) m pol leta $1.76; s» četrt leta 91.00. lat—astro; ss celo loto ».60; ss pol lat» It-Of. Vsi rokopisi in oflssi movajo kiti v naiem uradu naj-poaneje do poadoljka popoldne ta prftobčitsv ▼ šterilki takodega tsdna. PROLETAREC Pobliahod every Thursday by the Ju^oalav Workmon's Publiahing Co., Inc. _ _Establisksd 190$._ __ Edttor_______________ Frank ZalU Bujmegg Manager ____ Charloe Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States, One Year |8.00; Six Months $176; Three Months $1.00.—Foreign Countries, On« Ysar $8.60; Six Months $2.00. PROLETAREC M39 W. 26th ST., CHICAGO, ILL. RockwoR UM. Pokrivalo komunistov Komunisti po vsem svetu se prištevajo k oficielnim zaveznikom sovjetske Unije. Socialiste napadajo, ker so slednji za socialni preobrat na podlagi razmer v poedinih deželah s pogojem, da se da prednost demokratičnim metodam, komunisti pa prisegajo na takosvani evangelij nssilnega prevrata in diktature proletarijata. ' V resnici pa prolotarijat v smislu demokracije nikjer ne diktira, niti ne kak drug aioj v celoti kot razred. Povsod, kjer je diktatura, so v ospredju posamezniki močnih personaJitet, ki diktirajo, v pomoč pa jim služi organizacija poslušnežev, katero so si zgradili v ta namen. Diktatura v Rusiji vlada v interesu delavstva v ruakih razmerah. < Diktatura v kapitalističnih deželah tišči ljudstvo na dna satih 4* bi posedujoči sloji ne trpeli ftkode na profitu. Delavstvo po svetu ta proces opazuje, toda se vzlic temu ne nagiba h komunistom. Komunistične stranke so v profilih par letih nazadovale skoro v vseh deželah, razen v Nemčiji in na Kitajakem, vzlic temu, da je njih militantna taktika v ospredju dnevnih novic. Zraven tega jim služi za ičit sovjetska Unija, kjer js dom komunistične internacio-nale. Ali vendar delsvci so se toliko borili za svobodo izražanja, za svobodo govora in tiska, da jim ni za "diktaturo", nego za vlado delavskega razreda v prid delavskegs razreda v demokratičnem smislu. To je vzrok, čemu socialistične stranke v večini dežel napredujejo kljub siloviti ekonomski paniki veliko bolj kakor pa komunistične, ki razglašajo evangelij diktature. Razpadli maliki Skozi vrsto let je kapitalistični tisk slavil švedskega finančnika Ivarja Kreugerja, ki je ustvaril ogromno premoženje in si pridobil svetovni vpliv. "Privatna iniciativa" in "individualnost" je triumfirala. Ce pa bi imeli socializem, bi ta silni genij nikdar ne prišel na površje. Za svet bi bil izgubljen. 1 Ali ko se je Ivar Kreuger v nekem hotelu v Parizu pred tedni usmrtil, se je izkazalo, da so ljudje častili v njemu malika brez moči. Zaradi njegove "privatne iniciative" so izgubile male ribe stotine milijonov dolarjev in tudi Švedska ima precejšnjo škodo. Kreu-gerjeve vratolomne špekulacije še zdaj preiskujejo in dognali so, da je to finančno božanstvo znalo ponarejati vrednostne listine, kar je tudi po Kapitalističnem pojmovanju vaik zločin. Ivar Kreuger, ki je posojeval državam in državicam milijone v povračilo za monopol na vžigalice, ta Kreuger, ki je vrgel marsikaterega ministra, je končal svojo toliko opevano karijero tako žalostno, da so ga spremili na pokopališče mrzlo in sovražno kakor človeka, o kakršnem je svet prepričan, da bi ga ne bilo prav nič treba. Zametavanje dohodkov Izkazalo se je, da v krizi skozi prošlih par lat takozvane public Utilities kompanije vseeno kujejo ogromne dobičke, kajti elektrika, plin in voda so vsakdanja ljudska potreba. Ene teh kompanij so se poslužile "ugodnosti" in bankrotirale, da pripravijo ob vloge manjše delničarje in upnike. public Utilities kompanije imajo povprečno nad deset milijard dolarjev dohodkov letno, ali eno devetino od skupnih dohodkov vseh ameriških industrij in drugih podvzetij. Ako bi vse te naprave lastovala mesta, bi bili davki manjši, postrežba cenejša in krizo bi manj občutili. Delavski listi Ali veste z kak list, ki bi trdil, da je nasproten delavstvu? Ne, kajti vsi zstrjujejo prijateljstvo ljudstvu. Vendsr pa lahko razlikujete protidelavske liste po tem, ako zabavljajo zoper delavsko gibanje in ga smešijo. TT* vojna so prihajali prošlih par tedna» v Waahmgftxm is vseh kra jov Z cd. držav, da napravijo na pmksiM primaren pritisk na boous »katerega H imeli biti glasom postav« deležni v celoti šala lata lt*5. Nekaj obrokov jim ja bilo «a isplačaaik. Ena železnice so tam bivšim vojakom odrski« prosto vožnjo, toda vočinome so jim jo dovolile v tormu» vlak*. Mnoga obšin in m«« jim ja oskvbalo avtotroke, da so preje pri Šli v slavno mesto, kjer še zdaj prlandovnjo policiji in administraciji Waskmgtona težke skrbi. Vač o tem poMs jo pod sliko na 1. *r«nL Tretja konvencija H. B. Z. V pondeljek 13. junija se prične v mestu Gary, Ind., na 2300 Washington Street tretja konvencija Hrvatske Bratske Zajednice. Prijavljenih je 232 delegatov, med temi enajst od angleško poslujočih društev, katerih ima Zajednica 65. Hrvatska Bratska Zajednica je največja jugoslovanska pod-porna organizacija. V oddelku odraslih ima nad 60,000 članov in v mladinskem približno 30,000, skupaj čez 90,-000 članov. Izdaja svoje glasilo tednik "Zajedničsr", ki izhaja v Pittsburghu, Pa., kjer je njen glavni urad. Imovine ima blizu $6,000,000. Hrvatska Bratska Zajednica * je združena organizacija bivše Hrvatske Narodne Zajednice, Hrvatske Zajednice Illinois in več drugih manjših hrvatskih podpornih organizacij, katere so se združile pred leti v eno. AU sodelujete? Kjerkoli dobite peticije, nabirajte nanjo podpise. da pridejo naši kandidat je sigurno na glasovnico. Povejte pravilno, natančno tako, kor so njih imena m naslovi navedeni v registracijskih knji gah. Volitve delegatov so s« v društvih vršil« v znamenju boja med komunistično in proti-komunističnimi strujami. Komunisti imajo v društvih in Zajed niči svojo posebno agitacij-sko organizacijo, katero imenujejo "Lijevo krilo". V agitaciji za svoje delegatske kandidate so sklicavali shode, saje in sestanke in isdajali proglase. Slično so postopale več ali manj tudi druge struje. "Radnik" je skozi vse poslednje mesece porabljal veliko svojega prostora za agitacijo v prid komunistov v Zajednici in zbiral poseben fond v vsoti 13,000, da se bo "Radnika" izdajalo med konvencijo dn«vno. V nedeljo, dan pred konvencijo, sklicujejo komunisti v Garyju shod, da se navdušijo za konvenčno bitko. Cilj jim je, vzeti kontrolo nad HBZ, kateri so bili pred nekaj leti že zelo blizu, a na prošli konvenciji v St. Louisu so bili potisnjeni nazaj in kot pravijo "narodni" Zajedničarji, imajo komunisti zdaj še manj prilike za večje zmage. Ta notranji boj je HBZ ja-ko kvaren, ker se v njemu ne Čudno, da urednik A. P. tako malo oziroma nič ne v« o cenzuri v Jugoslaviji, katera stikuje tudi po privatnih pismih. Vsem, ki so osumljeni neprijaznosti režimu, pregleduj« pošta pisma, katera odpošljejo, in ona, ki jih prejmejo. Marsikaterega pisma jim nikdar ne dostavi Mnogokdo niti ne ve, da mu cenzura na pošti pregleduje pisma, ker za cenzorje ni nika-ka umetnost kuverta odl«piti in jih spet zalepiti kakor so bile. Vsak list, ki ga kdo pošlje v Jugoslavijo, je na pošti pregledan. Vsaka "sumljiva" kuverta je pridržana za cenzorje. To ni tolikšna tajnost, da ne bi mogla zanjo vedeti Ameriška Domovina in o nji čitate-ljem po prsvici poročati. Kakšna je bila delegacija konvencije komunistične stranke "Daily Worker" z dne 80. maja ima o prošli konvenciji komunistične stranke, ki se je cav in pa narodnostnih skupin, dalje delegatje konferenc za enotno fronto in farmarji. "Velika večina teh delags-tov niso člani komunističns stranke, toda se strinjajo z njeno volilno platformo . • Taka je adaj "revolucionarna" komunistična jfcranka, ki je apet napovedala *t>oj ss u-ničenje socialistične stranke". Fraze rabi večinoma ista kot vedno, a v taktiki in formi organizacije je oportunistišng do skrajnosti. Na konvencijo je nagnals večinoma Čikažane, in ker niso člani, jim je dala delegatske pravice v imenu unij in drugih prej omenjenih skupin, ki eksistirajo največ na papirju. Značilno j«, da sa komunistična stranka bori za bonus bivšim vojakom in v tem oziru prekaša celo Ameriško lagijol Vsi ti dslegatj« so ploskali najbolj tedaj, ko so komunistični prvaki napadali socialistično stranko, Tom Mooaey in ddavska politika * Konvencija socialistične stranke je soglasno sprejela resolucijo, s katero se stranka obvezuje delovati za osvoboditev Tom Moonsyja in drugih političnih jetnikov. T«d«n dni pozneje pa ga j« komunistična konvencija izvolila sa častnega člana v svojem kampanjskem odboru, in kakor ja poročal Daily Worker, j« Mooney ta odbor sprejal. |V prošlih mesecih so se čule parkrat sugestije, da bi soc. stranka nominirala Tom Moo-neyja sa svojega podpredsedniškega kandidata« toda na soc. konvenciji ni tega nihče priporočal ali predlagal, ker Mooney ni bil še nikoli član soc. stranke niti ne aktiven v soc. gibanju. Tudi ni on član komunistične stranke, toda komunisti so mu dali omenjeni brezpomembni titel v svoje kampanjske namene. Kandidatje socialistične stranke v Clevelandu Socialistična stranka v okraju Cuyahoga (Cleveland in o-kolica) je prijavila sledečo listo kandidatov: John Ellison za šerifa; Henry Kullman za blagajnika; Jennie L. Harvey za avditorico; Jos. Miller in J. Siskovich za komisarja; Max Epstein, Chas. Pintner, Robert Garvin, Harry Schreiber in Rub Wuffli za državne senstorje. Za poslance v državno legisla-turo pa kandidirajo Isadore vršila v Chicagu, med drugim Axelrod, Andrew 'Brezina, Ed- sledeče poročilo: "Nominacijsko konvencijo komunistične stranke So tvorili delegatje unij, koncilov brez- na Hastings, Jos. Manlet, Jos. Nowodvorski, Sam Schiffman, Jacob, Spielman, Sara Wexler, Louis Zorko, Wm. Beckerman, liudern cial,stičnih shodov i„ razdelite lzirieda, da se bo zaradi na- kdo kulturnih organizacij, pomož 'Siskovich, Meyer Weintraub in qihjlkcij> bivših vojakov, črn- John G. Willert. VINO NA JAVNI DRA2BI kolikor največ mogoče stranki nih kampanjskih letakov. Jačajte klube JSZ, ker s tem ¡¿^ jačate socialistično stranko. | Širite Proletarca, ki je edini jugoslovanski socialistični list v Zed. državah. Plomagajte pri zbiranju prispevkov v strankin kampanjski fond. Ker mora JSZ abra-ti v U fond določeno vsoto, je potrebno, da vse prispevke pošljete skozi njen urad, četudi petih odnošajev zavlekla. Vrši se tudi ta zelo vsaka tri Napačna listnica uredništva Ameriška Domovina z dne 3. junija pojasnuje na 1. strani v listnici uredništva nekemu svo „ _____jemu čitatelju, da pošta v Ljub- dobite nabiralne pole direktno Uani "nikakor ne odpira pisem iz kampanjskega urada v Wa- poslanih iz Amerike". In na-shmgtonu, ali iz kakega dru- to mu zagotavlja: "Tudi na gaga strankinega urada. j nobeni drugi pošti v Jugoslavi-Jugroslovanski delavci, kate-ji ne smejo odpreti vaših pi-ri so pred 4. leti glasovali za sem." Hoovra in Smitha, bodo letos Cita.elj, kateremu odgovar-oddali svoj glas za socialistič- ja, pa je menda drugega mne-ne kandidate in socialistični nja, zato mu je dal urednik program, ako se bodo sodrugi Am. Domovine sledeče navodi-in lfcomisl w*nilci dovoli tIn- "Alm An j. j. I in somišljeniki dovolj potrudi 12 v agitaciji, da jih pridobe. Torej Vsi v akcijo. Naprej sa socializem I Proč e krizo in s kapitalizmom! 10: "Ako dobro veste, da je bilo vaše pismo odprto od predrzne poštarice, tedaj se pritožite na glavni poštni urad v Ljubljani, in ob enem sporočite zadevo jugoslovanskemu poslanstvu v Washington." ■ N.wyrlkl Uril J. n#gi firm, 6(S00 ^„..j kar upn.Lom «i mogU por.Tn.ti obv.no.ti do doloiono,. rok. K.r J JO tO „no «Ak. pro**M, »od. do^ol^J. .. draibo io i.d.l. UHftt h ki i« aap roda j, dobro .11 no! Zgodovin delavskega gibanja aa Sloveasken PRIREDIL ANTON KRISTAN (Nadaljevanje.) _ Vse dolgoletno delovanje Matije Kunca J. bilo naperjeno na povzdigo duAevn^. • gmotnega sUnja delavcev in obrtovalJ* obrambo njihovih opravičenih interese/^ lal je kot govornik na mnogih delavski obrtniških shodih; jako veliko pa ^udi t* to pač jedino on, na literarnem polj« Ti .d;11 potresni katastrofi nahajalo se je nl, '° ime mej člani pomožnega odbora in ke?J! je bilo mogoče se je potezal za trgovitv«T obrtništvo. K V8lV0 ln Bil pa je vedno naaprotnik ednostrano.« poudarjajoč, ds je delsvstvo v tesni zvezii drugimi stanovi, ki imajo enako delavstva •voje opravičene nazore. Držal se je ved/ stališča, da bode napredek gospodarska.^ ložaja v naši deželi le takrat omogočen C dar bodo vse stranke skupno delovale na m. spodarakem polju. S strogo narodnimi vprašanji se ni toliko pečal, a pokazal je večkrat, če je trebalo, da ve braniti tudi narodne pravice isto tsko, k* kor obrtniške. Znana mu je tudi vsa nsfc narodna politika, in da mu smemo v tem ozi-ru zaupsti, dokaže to, da je bil na shodu u-upnih mož leta 189* izvoljen članom izvrta valnega odbora narodne stranke. Prad XVI. m po V delavskem izobraževalnem društva ao PO odhodu Matije Kunca k vojakom zsčelii politiko, ki nas spominja na dobo nemškega nacionalnega društva in nemške namedL stranke. Zato dr. Ivan Prijatelj tniTda jI ljubljansko delavsko izobraževalno društvo stalo odločno za narodni liberalizem in j« povdarjalo liberalna geala celo v času ko a« je naš meščanski liberalizem sam uklanjal konservativnim klerikalcem." V oficijelnim pohtičnem življenju Slovencev se je tskrst bojeval boj med "mladimi in stsrimi". L 1873 je ustanovil za "stare" duhovnik K. Klun "Slovenca" proti "Slovenskemu Narodu", ki je bil glasnik "mlsdih". "SlevenecH je takoj zahteval, da mlsdi ne delsjo veri na škodo propagande za liberalna načela. Dva nazora sta se tu takoj spoprijela. "Slovenec" je zapisal: da vere mladim ne more vsiljevati, ker je vera dar božji, ki se ne da vkomandi-rati v človeka; Slovenskemu Narodu je narodnost prva stvar, "Slovenec" pa trdi, da ja njemu prvo Bog in sveta vera, ker — kakšne narodnosti bomo po smrti? — Pri državno-zborskih volitvah L 1873 sta si stala dvojna slovenska kandidata nasproti. "Stsre je vodil nemški grof Hohenwart, mlade pa Raslaf, ki je a svojimi štirimi poslanci v državnem «•boru glasoval za Stremayerjeve cerkveno politične postave, ter bil celo poročevalec za samostansko postavo." L. 1876 so ustanovili v Trstu dnevnik "Edinost". r- Pri deželnozborskih volitvah 1.1877 na Kranjskem so zmagali na kmetih Slovenci, ki So enojno nastopali, proti njim je bila posvetna in cerkvena gospoda, ki je zmagala s svojim kandidatom v mestih in trgih ter prejšnjo slovensko večino izpremenila v manjšino. Boj v oficijelni slovenski politiki je imel ee-veda svoj vpliv na delavce, zlasti pa na obrtnike, kf so se s prvimi skupno zbirali v delavskem izobraževalnem flruätvu, vsled tega Je razumeti govornika Hubmayerja, ki je ob društveni 8 letnici povdarjal "enakopravnoat, omiko in svobodo" za one ideale, po katorfl» delavci Hrepene. Težnjo po čim večji izobrazbi pa je društvo stalno povdarjalo. Skr» belo je zlasti za svojo društveno knjižnico. V leta 1878 in 1879 spadajo početki "nove taktik^" v avstrijski socijalni demokraciji, M ji je bfl duševin oče Most, zlasti ko je pobegnil iz Nemčije, kjer je bil takrat državno-zborski poslanec. Boj med "zmerno" in "radikalno" stranko se je vnel na celi črti med avstrijskimi socijalnimi demokrati; najprej M Dunaju, potem se je zanesel tudi v Ljubljano, kjer so sčasoma dobili premoč radikalno on-jentirani člani. Tu vidimo v društvu kmalu imena glavnih obtožencev iz procesa v Celovcu. Kako naivno so si ti možje predstavljali radikalno smer ali takozvano anarhistov-stvo, nam daje jasno sliko proces sam. An tako je bilo takrat povsod in je seveda te dandanes, da megleni radikalizem ter silne besede in tajne grožnje najraje osvojijo ljudi, ki bi radi nekaj, pa ne vedo pravzaprav kSJ bi. Matija Kune ni šel z njimi. Borbe piw njim v društvu sta vodila dva moža, ki ** prišla iz Inomosta, ki sta bila odločna nasprotnika "radikalcev": krojač Ludvik Zad-nik in čevljar Anton Grabljevic. Oba rti* podala na delo za zmerne socijsliste in liste. Dolgo časa brez uspeha. "RadikaW so bili odločno proti njima. (Dalje prihodnjič.) Ako v vaši naselbini še ni nikogar, ki « agitiral za "Proletarca", priglasite se upra^ ništvu za zastopniks. IV. VUKi Morje... Kolikokrat ga zagledam iz okaa dirjajočega vlaka, mi napolni prša neka milina, neko ¿«stvo, podobno čustvu, ki napolnjuje prša, ko zagledam svež obraz dekleta. Morje... Sinja, prozorna gladina se odpre očesu, navajenim na vrtove srebrnih oljk in zelenih cipres, ko se pojavi vlak na planjavi m hiti k morju, sam hrepeneč, da ga pozdravi čimprej e. Colniči z belimi jadri se sprehajajo po njem, ribiške barke počivajo od ribjega lova in se pripravljajo na drugega. Motorji švigajo po morski gladini, kakor lastovke po zraku, a tam na odprtem morju mogočen parni k — mesto za sebe — reži peneče brazde po morski celini. In od obrežja tja v dalje «e vidijo gladine, kakor morske ceste... Moja sopotnica je stala pri oknu vagona in gledala: "Krasno... Prekrasno..." liho je zalepetala, nehote in nevede, da govore usta, rdeča in «ečna kakor jagode. Njene črne oči so blestele, kakor ametUfc. "Ni to raj?" je rekla in me pogledala. "Kaj, ako ga razumete uporabiti," sem rekel. Njen bel obraz, kakor s cvetjem breskve posipan, se je nasmehnil. Beli zobje, gosti in majhni so se dotaknili njenih sočnih ustnic. "Razumem/* je rekla. Za hip pa nato izzivajoče dodala. "Ake mi boste, seve, pomagali." . "Z veseljem," sem rekel. Zopet se je nasmejala. "Zato grem k morju, ker bi drugače ostala v svojih planinah." Ves čas, ko sva se peljala in aru juga VODITELJA BITKE ZA BONUS ŽUPAN WALKER IMA NEPRIJETNE CASE Dasi so županu Walkerju prirejali njegovi priataši pred Sea-buryjevo preiskovalno komisijo v New Yorku velike ovacije, •o vzlic njim prišle na dan «tvari, ki Jimmyju niso pogodu. Napr., izvedelo se je, da mu je ena kompanij, ki lastuje se seaaaaila, je govorila o svojih planinah. Ni pa povedala, kje so te njene planine. Besedo: gospodična je ališala nekako zelo rada. Nisem tega takrat opazil, ali nisem hotel opaziti, pač pa potem, pozneje, in danes, ko se vsega tega spominjam, mi prihaja to v spomin. Prsti njenih belih, mehkih rok so bili brez prstanov. Sicer še manjkanje prstana ni vzrok, da dama ni več gospodična. Ali v očeh, ko se je tako zamišljena ozrla na me, je včasi zasvetilo za hip, kakor pogled žene: ali takoj nato je tisti pogled zakril nekoliko porednega, a še naivnega dekleta, ki verjame, da se okrog nje suče planet. Sicer si nisem delal skrbi, da bi rešil to uganko, ker sploh nisem smatral vae to za uganko, nego za potovalno epizodo. Bil sem vesel, da imam lepo sopotnico in «ker sva oba namenjena v Kraljevič o, sem si štel v dolžnost, biti ji na uslugo. Sla je v Kraljevico k sorodnikom, kakor je rekla. Zdelo ae mi je sicer,—da nekje v mojih prsih nekaj vstaja; ali bilo je še tako aejaano, da mi je tisti občutek, nejasen, bil v zabavo in podvig. Da je ta podvig naraščal vedno bolj, ae oblikoval v željo, poljubiti tiste roke in tista sočna usta, nisem se niti zavedal. "Popeljem vas s čolničkom z belim jadrom kak večer na izprehod, ako botfte hoteli." Njeae črne oči so se uprle v moje. Nato je rekla za trenutek, kakor da tehta neko misel: "Hotela bom! Samo... ali vam to ne bo kedaj naprijet-noTw -i* Preslišal aem besedo "kedaj". Ah, zakaj sem jo preslišal? Ne. Hvala trenutku, da sem jo preslišal. Zakaj kdove, če bi tedaj ostal v meni večen spomin na eliiim ki nt Wdfa». Moje misli so naslikale ono lepo mojo Sopotnico. Moje misli so pri njej, pri poljubu njene roke, pri vztrepetu njenegs telesa, ko je začutila ogenj mojih ustnic. Moje misli so pri njenem glasu, ko je rekla: Na svidenje v Kraljeviči... Pa je že tretji dan, in nisem je še videl. Iskal sem jo, se pred znanci, ki sem jih našel v kopališču, izgovarjal, da ai ogledujem Kraljevico, m odklanjal njih pomoč, mi biti ci-ceron. "O ti, nepoznana," sem rekel v mislih, "ki si prišla k morju, da se raja, ki ga vidiš, havžiješ, kje ai, da sem ti na uslugo?" Tedaj naenkrat zaslišim tako Znan ženski ameh. Pogledam. V tistem trenutku beži, igrajoč se, vesela skupina kopalcev mimo mene im preko mene, ne opjzivši me v svoji razigranosti. Ona, ki se je smejala z meni poznanim ženskim smehom je med njimi... Vsa, kakor grška Hero, vsa razigrana... Beži in se — ali je bila kriva privlačnost mojih misli, sli samo slučaj, — se spodtakne ob moje, v pesku zakrite noge. Pade. Vidim nejevoljo na obrazu, rdečico srda na licih. ."Oprostite, prosim!" Naglo vstane. Pogleda me. "Oprostite," reče mrzlo m od-beži dalje. In v tistem mrzlem "oprostite" sem slišal neizgo-vorjeno: Klada, kaj ležiš tu in nas tale moti«? Vatal sem. V prsih me je ^nekaj pograbilo z ledeno roko. Kakor če toča pade na bujno žitno klaaje, zibajoče se v vetru in solncu, mi je bilo. "Kraaen konec najinega znanstva," sem zamrmral. "Le-mogočen^vet S *<> na svidenje v Kraljeviči f REAKCIJA V NEMČIJI PO- ,diUv,kem razpedu *Wasi- ______f 1 ^ la za svoje geslo enotnost pro letarijata. Tudi komunisti pra^ vijo, da so za enotnost, toda edino ako pride vse delavstvo pod njihovo kapo. To stališče bodo morali spremeniti in iska^ ti rajše sporazuma s socialističnimi strankami, kar bo v interesu svetovnega miru, v bran in varstvo sovjetske Unije in nepremagljiv jez( proti fašizmu. Dokler tega ne store, bo samo delavstvo na škodi.' Poslednji dokaz je Nemčija, kjer bi bilo delavstvo v enotnosti nepremagljiv faktor, v sedanji neslogi pa je v nevarnosti, da pride pod meč grozeče fašistične diktature. Hal »liki ate A. F ¡»cija^j« »., Pü¿) Lí%T , W- C C®«. UlOUU tefc.ji.jo bpuÜÍ« IÍk * «N^ da REVIJA NATION INDOR SIR AL A THOMAS A Znana liberalna politična revija "Nation", ki je dozdaj v volilnih kampanjah navadno podpirala "progresivne" kan-didate v demokratski in republikanski stranki, je prišla končno do apoznanja, da je to ljudstvu kvarna taktika, kajti demokratska in republikanska stranka sta eno in glasovanje «i MIMMIE" WALKER. obratni sistem železnic v new-yorškem mestu, dala nagrado v vsoti $13,000. Neki časnikarski magnat mu je pripomogel dp četrtmilijonske vsote. Tako se je odkrila ena podkupnina za drugo. Na sliki je žu-pen Walker, kise jezi pred komisijo nad Samuelom Seabury-jem, kateri ga je izpraševal o graftu. To preiskavo je izvo-jeval v veliki meri Norman Thomas, da dokaže koruptnost demokratske mestne uprave v New Yorku. pov, vse ustvarjajočih . . . Od- Zy^er kakor y na govoril sem ves v zanosu. obrt4ju koncertriraU godi)a> "Neprijetno, gospodičnaT... Prvi krajec je 8tal na neJbu ^ Lepota, kakor ste meni ne- morje je 8Vctlikal<) ^ ^ { prijetna? Gospodična, v ča*t grebrni €Vetlobi> ^^ ka. mi je in v ponos, da vam smem kor y pravljiini noči Viaoke biti na uslugo." fealme so metale mogočne sence Hotel sem jo prijeti za roke. kakor da n zakiete. p0 mor-Za trenutek mi je dovolila, na- ju g0 ae eprehajaH tolni6i z be_ to pa jih rahlo odtegnila. Smeh- limi jadri> ki ^ ivigali g^ in ljaj in blesk njenih oči mi je tja> kakor laatovice> ali pa pla_ bil v plačilo. Nato se je zopet vali grnani od veselja> ki jih je zagledala na morje in njene va- sukal dovek> zatopljen v oči loveče grudi so se dvigale ka- gvoje ljubezni, ki mu je sedela kor zibane v lahnem vetriču. nasproti. Vlak se je ustavljal. Ko se Sedel sem pri mizi je ustavil na kolodvoru Sušak, Mimo je prišla dama v lahki mi je podala roko. večerni obleki, z ozkim šalom "Danes ostanem v Sušaku po okrog vratu. Sama. Sede k opravilih. Na svidenje v Kra- sosednji mizi. Naroči slado-ljevici". led. Ozre se okrog. Pogleda Zazdelo se mi je, kakor da je mene. Obrne glavo, a jo naglo na kipeče srce kanila hladna kapljica, da ga nekoliko, prekipevajočega, umiri. Poljubil sem ji roko strastno in »zazdelo se mi je, da je pod vročino mojega poljuba vzdrgetala ... a a • Morski pesek v kopališču v Kraljeviči je poln kopalcev in kopalk. V vodi pa se gugajo glave sem in tja, a dalje pod vodo telovadijo roke in noge, kakor zakrite v pajčolan. Ležim na pesku. Razbeljen je in prijetno de telesu. Zato se zakopljem v njega ves do glave in rok. Zapiram oči. Slišim plosk morj/, ki sedaj bolj, sedaj manj poskuša plezati na pesek — začetek plime — slišim plosk kopajočih se, smeh, govorice, kričanje... Mimo hodijo lepe postave žensk, napetih prsi in lepih nog... Vse to Slišim in vidim, a vendar — ne za progresivce" v njima je brez protestnega značaja. Zato bo v tej kampanji podpirala Thomasa, ni pa se še izrekla za socialistični program, ker je Nation" pač še vedno le liberalno radikalna revija. Po konvenciji soc. stranke je objavila sledeči članek: Norman Tbomas, voditelj. Nominiranje Norman Tho-maaa za socialističnega predsedniškega kandidata, zdaj v drugič, je bila v naprej gotova stvar vzlic diferencam, ki so nastale v dveh strankinih krilih z ozirom na teorije in prakso. Nihče v Stranki ne odgovarja vlogi voditelja v tolikšni meri kakor Noiman Thomas. Nihče v ameriškem javnem živ- tacijo za kandidate starih strank, glasujejo s tem za nadaljevanje kaosa in konfuzije ter za nadaljevanje varanja ljudstva v interesu privilegiranih gamblerjev na Wall Stree-tu, v interesu protektiranih industrial cev, kateri mislijo, da je vlada njihova svojina in da jo lahko poljubno obračajo sebi v prid. "Od vsepovsod se čujejo so-glašanja z izjavo Nicholas Murray Butlerja, ki je dejal, da so Zed. države že na skraj- STAJA RESNO OPASNA (Nadaljovnnjo . 1. .t ran i.) so se v zunanji politiki jako opirale na zavezništvo s sovjetsko Unijo. Nova junkerska vlada pa je Rusiji sovražna in v svet se širijo vesti, da je pripravljena zavreči pogodbo z Rusijo takoj ko sklene s Francijo za raj h ugoden Sporazum. Ne le to, nego se je pripravljena v tem slučaju zvezati s Francijo p*oti Rusiji. Več ministrov . twvi vladi je v svojem prejšnjem delovanju otvorjeno pokazalo svoje sovraštvo do sovjetov. V Moskvi tega preobrata v nemški vladi naravno niso veseli, računajo pa, da bo tudi junkerski režim ostal vsled politične potrebe pri pogodbi z Rusijo, ker je le malo možnosti, da se pobota s Francijo in še manj, da sklene z njo vojno zvezo. Dva protivna tabora. Politični boj je zdaj v Nemčiji v glavnem med socialno demokracijo na eni in fašistično reakcijo na drugi strani. S fašisti so nacionalistične stranke in monarhistične skupine, na strani demokracije pa stranka nemškega centruma in par manjših političnih skupin. Komu Kampanjski fond J. S. Z. III. izkaz. ít. V kampanjski fond JSZ so svrho agitacije za naše kandidate in jačanje soc. stranke prispevali sledeči: * Sheboygan, Wis. Klub št. 235 JSZ. $6.00. West A Ilia, Wis. Klub št. 180 JSZ. $10.00. U Salle, IIL Klub št. 4 JSZ. $10.00. P»ney Fork, O. Klub št. 96 _____w ____JSZ. $2; Nace Zlemberger $1, nisti vodijo boj zase proti so- skupaj $3.00. cialistom in fašistom enako. Ce Chicago, lil. George Ma- zmaga reakcija, bo to v veliki slach, $15; John Rak, $5, sku- paj $20.00. Cincinnati, O. Peter Kokoto- ni meri zasluga komunistične taktike, ki je vsa leta neumorno zastopala pravilo, da morajo vich, $13.00. komunisti vsako delavsko orga-| Milwaukee, Wis. M. B.J80 nizacijo osvojiti ali pa jo raz-, starich, $6.00. biti. Prihod fašizma v Italiji Detroit, Mich. Mlad. odsek je v nemali meri posledica te'kluba št 114 JSZ. $2.50; Joe komunistične taktike, in na-'Klarich, $1; Joe Grom, 50c; pečini prepada. Glas zaUredovanje Hitlerjevcev v Nem- Peter Benedict, 26c, skupaj llihlilran/»A in __a.___________- .. ... . «4 r>r y___I . «. ... . . » republikance in demokrate pomeni potiakanje dežele še bolj k robu." Varnost žensk v Zed. državah pred i; I LI i »II IM Posilstva so v ameriških mestih običajen zločin. Ker so napadane največ hčere in žene delavcev, se "javnost", zapopa-dena v kapitalističnem časopisju, zanje prav malo briga. ¿U*'" funkcioniranje Vpila pa je v svetem zgražanju jenju ni rastel tako rapidno in vsled sličnega zločina, ki se je čiji ima svojo indirektno pomoč v komunistih. Ako se sedanja vlada res zveže proti Rusiji, se bo internacionala v Moskvi za ta rezultat lahko zahvalila svoji taktiki, ki stremi razbiti socialistične stranke. Izkazalo se je, da še kjerkoli so komunisti res razorali socialistično gibanje do skrajnosti, so s tem odprli pot reakciji, ki je potem z izjemnimi naredbami in terorjem uničila ali pa onemogo- vsakemu zopet obrne k menL Bila je ona. i Gleda me. Pozdravim. Molčim. Led je še okrog srca. Ona me gleda. Zdi se mi, da je v očeh vprašanje. Nato se obrne in stisne ustnice. "Kako naglo se vse to vrši," mi šumi v glavi. Prisotnost duha me je zapustila popolnoma. Sam sebe ne razumem. Naenkrat se spomnim trditve nekega mojega prijatelja-filo^ zofa: "Kdor riskira, bo poplačan." Tikalo se je to takrat nekaj docela drugega. Vendar vrag vedi, da mi je to sedaj, kakor nenadoma od nekoga vrženo v možgane, prišlo na misel. In sem vstal. Stopil k mizi, pri kateri je sedela ona in se priklonil: "Smem prositi za nekoliko besed?" (Konec prihodnjič.) nihče ni izražal toliko preu darnosti v prošlih 10. letih kakor on. On je z glavo in rameni, z zanosom in modrostjo ter v posesti dalekosežnega programa nad Mr. Hoovrom in nad kandidati, o katerih razpravljajo demokratje. Ako bi pogodil v HonoluJu. "Zahtevajte od kongreanikov nared-bo, ki bi garantirala varnost ameriških ženak na Havajih", so vzklikali na shodih in v člankih. Pozabljajo seveda, da so A-merikanke na Havajih veliko dežela izbirala med kandidati; varnejše pred takimi napadi, po njihovi vrednosti, bi bil Thomas nedvomno na prvem mestu. Ali v okolščinah kot so, mi še vedno upamo, da bo u-stanovljena nova liberalna stranka, ki bi tudi sprejela Nofman Thomasa za svojega kandidata. Ce se to zgodi ali ne, bo Nation vseeno podpiral v tej kampanji kandidaturo Norman Thomasa. "Tisti, ki nadaljujejo z agi- kakor pa v New Yorku, Chica-gu ali Clevelandu. Od 1. januarja 1930 je bilo samo v Chicagu obtoženih 274 moških posilstva. Le 79 izmed teh je bilo obsojenih, večinoma na prav kratke kazni. Nekateri so svoje žrtve celo umorili, pa ni bilo nikakega velikega "ljudskega zgražanja delavskemu gibanju. Zle posledice nesloge. V svojem prvomajskem proglasu je socialistična internacionala opoaarjala na katastrofalne posledice nesloge v SODRUGOM IN SIMFATICARJEM V CLEVZLANDU. Ufr klaWa it. 27 JSZ. «a rrU mk prvi patafc v aiaaaaa ab 719% Žanakaga odaaka p» v t tarak ob S. zTačar. Mladinaki anglaiki od* k raak paftak ima prvega ob S. svaoar, th t kJubovih proatorih ▼ S. N. D. Sodrugi ¡o »odružic«, agitirajt» in pradobivajta novib iltnov in €la-nie klubu tor novih naročnikov Pro* latarcu. V orgainsaciji in isobraabi ja naia moi. Sto izvodov za dva dolarja V agitacij ake WUrca" sa dva dolarja, večjo sejo, vomIico, »hod, in jih razdelite ! d« naj so nanj pošljemo sto iiTodo* "Pro-Naročite jih, kadar imate predstavo ali kako drugo sod ndoležonco s priporeči-P oil ji te naročilo prav» Pristopa j ta h SLOvENSK; NARODNI PODPORNI JEDNOT1. Naročita ai dnornib "PROSVETA" Stana aa aala lato H.ea, pol Uta S3.ee. UaUaarlJajta nova Daaat ¿Lanov(fe) ja »•▼« druit**. Naalo* a* Ifct te m tajnifttra fe: SSS7 S. LAWN DALE AVK.. CHICAGO. ILL. SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO. ILL. (V bližini urada SNPJ te V Pral a tarča.) FINA KUHINJA IN P08TREŽBA. KARL GLASER, laataik. 1 Baretintic & Son POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. Tal. 1478. $4.25, (poslal M. M. Klarich). Chicago, III. Po $6: Anton Garden in Chas. Pogorelec; po «1: John Rak, Alvin Rak, Ne-imnovan, Mary Maček, Anton Kegl (Willow Springs), A. W. Konchan, Anton Trojar, Ignatz Hainrihar, Joseph ' Velley in John Steržinar (Willow Springs); po 50c: Frank J. Bu-ric Jr., Anna Kegl (Willow Springs), Frank Ceglar, Andrew Cukale in Tony Rovtar; po 25c: Frank Krepenc in John Hujan, skupaj $23.00 (nabrala John Rak in Chas. Pogorelec). Skupaj v tem izkazu $98.25, prejšnji izkaz $67.11,. skupaj $160.86. > i v * » »eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee jI John Metelka, 0. D. i Pre Mamo •« ta dplotiaa «daU 6417 St. Clair Avo^ CLEVELAND, O. ................... SODRUGOM IN S1MPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI. Saja kluba it. 232 JSZ. aa vrlo aako drugo nodoljo v maaacu ob 1B. dopoidno ▼ dvorani druitva "Don*, vina" na 14. aaati. Sodrugi, priba-ja;.a radna na aaja in pridobivajte klubu aovii ¿laaav, da na te nafta ustvarimo močno poatojanko J. S. Z. Somiiljanika vabimo, da aa nam prt-družijo. Socialistična stranka jo V tej dožali adina dalavska stranka a konstruktivnim programom, • balo* im ai dalavstvo lablsa pribori boljio bodočnost in končno oovoboditav h moadna sužnaatL Í ************************** Anton Zomik HERMINIE, PA. Trgovina ■ moiaoim bi Padi In pmlai atroji i poagbnoot Tal. Hermlnia tttl «»IIMMM»HHM»MHHII«fr Vožnje cene v Evropo znižane. SAMO Iz Chicaga do LJnbljane. Kamor in kadar želite potovati vprašajte za informacije pri NATIONAL TRAVEL AGENCY 1664 BLUE ISLAND AVE., VOGAL 18th ST., CHICAGO, ILL. Tel. Canal 1233 Zastopniki vseh glavnih parobrodnih In ieletniikih družb. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. V Slavanskam, Hrvaikaaa, Slov kakor tudi v AnglfJbtm im N Naia poaabnaat sa ftiskoviaa aa ................................................. POTEM KO^H ■■'IHM um VINKO ARBANAS LOUIS DRNEK prevdarifte vae okolščine, boete prišli do zaključka, da je vai denar ras najbolj varne naložen v 1900 BLUE ISLAND AVE. E BANK CHICAGO. ILL. mm. t- V TT * • ' ; P. ZOVAi RIM Poslovenil Elbm Kristan. \ «'S PW vwwwvv • (Nadaljevanje.) Pierre se je začudil kakor včeraj. Zopet se je raztezala dolga, ozka ulica tja do jasno obsijanega trga del Popoio, le s to razliko, da so bile zdaj hiše na desni videti v Bolncu okopane, na levi strani pa so bile zavite v senco. Kaj — to da je korzo? Ta med visoka, težka pročelja vrezani poltemni jarek? Ta klavrna cesta, kjer je imelo komaj troje voz v eni vrrfti prostora, z gosto stisnjenimi prodajalnami, polnimi malovredne robe, ob straneh t Ne proatega prostora, ne širokega obzorja, ne osvežujočega zelenja! Nič kakor suvanje, pehanje in dušenje po malih pešpotih pod ozko .pj£9go neba. Zaman mu je Dario našteval imena zgodovinskih raztkodnih palač: Palazzo Bonaparte, Palazzo Doria, Palazzo Odeschalchi, Palazzo Sciarra, Palazzo Chigi; zaman mu je kazal trg Colonna s stebrom Marka Avrela, naj-živahnejši trg mesta, kjer se neprenehoma giblje blebetava in zijala prodajajoča množica ; zaman ga je upozarjal do trga del Popoio na cerkve, hiše, stranske ulice, na Via Condotti, kjer se je na koncu, na višavi prevzetnega španskega stopnišča v sijaju za padajočega solnca dvigala cerkev S. Trinita de Monti,b vse čisto zlato! Pierru je ostal razo-čarljivi vtisk ceste brez širjave in brez zraka. Palače so se mu zdele kakor bolnišnice ali . pa žalostne vojašnice ,na trgu Colonna ni videl' drevja, le S. Trinita de Monti ga je očarala s svojo oddaljeno božansko bleščobo. Potem sta se peljala od trga del Popoio .nazaj do trga di Venezia, pa zopet nazaj dvakrat, trikrat, štirikrat, neutrudljivo sem-intja. Dario je bil vzhičen; kazal se je, gledal na vse strani, pozdravljal in odzdravljaL P6 obeh potih je romala gosta množica mimo ; vsi ti pogledi so se pogrezali v voz, roke bi se bile lahko dotaknile notri sedečih. Polagoma se je število vozov tako pomnožilo, da se je rhorala vsa dolga, neprekinjena, gosto stisnjena, dvojna vrsta voziti korakoma. Ob. večnem vstopanju in izstopanju so se ljudje lahko dotikali drug drugeg* in se ogledovali To je bil ves Rim, ki se je na prostem mešal in se ¿tiskal na čim tesnejšem prostoru; tu so bili ljudje, ki so se poznali, ki so se shajali v zaupnosti salonov, ljudje, ki niso govorili drug z drugim, ki so pripadali naj-raznovrstnejšim družbam, a tukaj so se dotikali in si a pogledi vzajemno segali v dušo. Zdaj je prišlo Pierru pravo spoznanje; zdaj ie razumel korzo starodavno navado, strast in ponos mesta. Da, zabava je tičala prav v tej tesnobi ulice, v tem prisilnem pehanju, ki je omogočilo pričakovano srečanje, zadovoljenje radovednosti, razkazavanje srečne ničemumosti in zbiranje neskončnih čenča-rij. Vse mesto se je tu dannadan gledalo in kazalo, opazovalo in glumilo; potreba po vsem tem je sčasona tako, da je veljal mož iz dobre obitelji, ki se ni kazal na korzu, za divjaka, živečega izven svojega kroga, kakor brez časopisov. Pri vsem tem je bil zrak čudovito blag in ozka proga neba med težkimi rdečkastimi palačami neskončno modra. Dario se ni naveličal smehljati in nalahko kimati; našteval je Pierru imena knezov in kneginj, vojvod in vojvodinj, zveneča imena; zgodovina je bila vsa polna njihovega sijaja; njih doneči zlogi so pričaravali butanje oklepov ob oklepe v bitki, sijajne papeževe izprevode s škrlatimi omati, i zlatimi tiarami, s svetimi oblačili, posutimi z dragim kamenjem, v spomin. Ali obupal bi bil Pierre, videč debele dame, majhne gospode, napihnjena ali pohabljena bitja, ki so postala v moderni noši še grša. Bilo pa je videti tudi nekoliko lepih žen, zlasti deklet, nemih, z velikimi žarečimi očm. Ko miu je Dario pokazal palačo Buongiovanni, velikansko pročelje iz sedemnajstega stoletja, z okni med zelenjem, neokusno do zopernosti, je razve-seljen dodal: "A, glejte, tam je Attilio, na trotvarju. Mladi lajtnant Sacco — saj veste, kajne?4" Pierre je za odgovor prikimal. Attilio, v uniformi, povsem mlad, živahnega in Čilega ižgleda, odkritosrčnega obraza, v katerem so se nežno svetile modre oči njegove matere, ga je takoj oibčaral. To je bila res mladost in ljubezen z vsem fantastičnim in zaradi bodočnosti brezskifonim upanjem. "Takoj boste videli," je Dario nadaljeval, "kako se vrneva do palače. Se bo stal tam. Pokažem Vam nekaj." Veselo je govoril o mladih dekletih, o teh v Sacre-Coeur v popolni osamljenosti vzgojenih, večinoma povsem nevednih malih prin-cesinjah m vojvodinah. Svojo vzgojo dopolnjujejo potem navadno ob predpasniku svojih mater, prihajajo z njimi obligatno na korzo in prebivajo neskončne dneve kakor v samostanu, vjete v mračnih palačah. Ali kakšni viharji razsajajo v teh nemih dušah, v katere ni še nihče pogledal do dna! Kako ifcbruhne včasi izpod te trpežne pokornosti, izpod tega navideznega nepoznanja okolice, polagoma sila volje! Koliko jih je, ki so si trmaaie same hotele urediti Življenje, izbrati si moža, ki jim je ugajal in ga imeti, kljubojo-če vsemu svetu! V poplavi mladih ljudi na korzu so si zbrale ljubega, na izprehodu so ga vjele z očmi, s čistimi, zgovornimi o6mi, katerih pogled je izrekel vse priznanje, vso popolno vidanost, ne da bi zavel le dih preko nedolžno zatisnjenih trepalnic. Nazadnje so prihajala vtihotapljena pisemca v cerkvi, podkupljena dvornica pa posreduje začetkoma povsem nadolžne sestanke. Pogostoma se zaključi vse s poroko. Celija je zahtevala Attilija od onega tre-notika, ko so se njuni pogledi smrtno dolgo-časnega dne srečali, ko ga je prvič videla z okna palače Buongiovanni. Slučajno je bil dvignil glavo, ona pa ga je ujela za vse čase, ko se mu je-z velikim, čistim, čvrsto iz daljave vanj uprtim pogledom sama vdala. Nič drugega ni bila, kakor ljubeča žena — nič drugega ne. Ugajal ji je, imeti ga je hotela — njega, pa nobenega drugega ne. Dvajset let je bila čakala nanj, ali z mirno trmo svoje volje ga je upala takoj osvojiti. Govorili so o strašnih izbruhih knezovega besa, ki so se vsi razipršili oh hčerinem spoštljivem a trmastem molku. Knez, porojen iz mešane krvi, sin Američanke in soprog Angležinje, se je le bojeval, da bi ohranil sredi splošnih polomov neoskrunjeno ime in nadotaknjeno premoženje. Govorica je pravila, da se je kneginja z vso prevzetnostjo in sebičnostjo* tujke, ki je prinesla pet milijonov v zakon, uprla, ko ji je hotel knez v prepiru naprtiti odgovornost in ji očital, da ni dovolj pazila na hčer. Kaj ni dovolj, da mu je darovala pet otrok? Rabila je svoje dni, da je oboževala samo sebe, Celijo je prepuščala sebi, za hišo, po kateri je razsajal vihar, se pa ni brigala. Voz je prišel zopet mimo palače in Dario je opozoril Pierra. "Glejte, tu je Attilio zopet ... in zdaj poglejte gor, tretje okno v prvem nadstropju." Bil je ubežen dražesten pogled. Pierre je videl, kako se je kraj zavese nekoliko odmaknil, in prikazal se je blagi obraz Celije kakor čista lilija, ki še ni odprla svojega cveta. Ni se smehljala in ni se genila. Ničesar ni bilo mogoče čitati na teh čistih ustih, iz teh jasnih, brezdanjih oči. Vendar si je osvojila Attilija in se mu je brez obzira vdala. Zavesa se je zopet zagrnila. "Ej, ta mala vešča!" je mrmral Dario. "Kdo bi mogel vedeti, kaj se vse skriva izza tolike nedolžnosti!" Ko se je Pierre obrnil, je opazil Attilija, še vedno stoječega s po-vzdignjeno glavo; tudi njegov obraz je bil negibčen in bled, usta so bila stisnjena, oči pa široko odprte. Ln ta brezmejna ljubezen v svoji hipni vsegamogočnosti, prava, večna in mlada, izven častihlepnosti in preračunja-vanja okolice stoječa ljubezen ga je neskončno genila. Potem je Dario ukazal vozniku, naj pelje na Pincio; kadar je popoldne lepo, jasno, je vožnja na Pincio pred korzom ali pa po korzu obligatna. Najprej je prišel trg del Popoio, najbolj zračni in najpravilnejSi trg v Rimu, s svojimi štirmi simetričnimi cerkvami, z obeliskom v sredi in z dvema skupinama dreves, ki sta ob obeh straneh ozkega belega tlaka izpopolnjevali sliko med resnimi, od solnca pozlačenimi poslopji. Potem se je vzpenjal voz na desni po klancu navkreber na Pincio; kljukovita, z baareliefi, sohami in vodometi okrašena pot je prava apoteoza iz mramorja, spomin na starinski Rim, dvigajoč se iz zelenja. Ali vrt na vrhu se je Pierru zdel majhen; bil je četverokot s štirimi drevoredi, so bili potrebni, da so mogli vozovi obračati. Nepretrgana vrsta poprsij slavnih mož stare in nove Italije je ohmejevala te drevorede. Pierre je občudoval zlasti drevje, najrazličnejša in najredkejša, z neskončno skrbnostjo izbrana in zasajena drevesa, sikoraj same vedno zelene vrste, tako da je bila tukaj poleti kakor pozimi čudovita senca od listja, ki je imelo vse zelene nianse od najsvetlejše do najtemnejše. Voz se je pridružil dolgi vrati drugih, ki so se kakor o-gromna kača neutrudljivo pomikali po drevoredih. V temnomodri Viktoriji z brezhibno pred-prego je Pierre opazil samotno mlado damo. Bila je prav lepa, majhna, kostanjevih las, polti medle barve, velikih, blagih oči, in v " svoji skromnosti je bila videti čudovito zapeljiva. Imela je nekako strogo obleko iz svile Feuille-Merte in velik, nekoliko fantastičen klobuk. Ker jo je Dario ogledoval, je vprašal duhovnik za njeno ime, čemur se je mladi ¡knez nasmehljal. O, nihče — le Toineta, izmed maloštevilnih damic, demimondk, s katerimi se bavi Rim. Potem je pripovedoval Z' lepo odkritosrčnostjo, ki je v ljubezenskih rečeh lastna njegovemu plemenu, posameznosti o Toaneti. Nihče ni vedel, odkod da je; nekateri so pripovedovali, da je celo nizkega rodu, hči nekega krčmarja v Tivoliju; drugi so trdili, da je prišla v Napolju kot hči bankirja na svet. Ali na vsak način je bila inteligentno dekle, pridobila si je omike, in v mali palači v ulici dei Mille, katero ji je bil daroval zdaj že mrtvi starki marki Man-fredi, je znala zelo spretno igrati gospodinjo. Ni se le delala tako, temveč res ni imela nikdar več kakor enega ljubimca, in kneginjam in vojvodinjam, ki so se na korzu vsak dan vznemirjale radi nje, se je zdela dostojna. Zlasti vsled ene lastnosti je poetala slavna: Včasi jo je pograbila srčna strast, ki jo je napotila, da se je vdajala ljubimcu zastonj ter ni sprejemala od njega nič druzega, kakor vsako jutro šopek belih rož, tako da bo se ljudje, če so jo gledali cele tedne na Pinci-ju s temi belimi rožami, s tem nevestinim šopkom, blagohotno smejali. (Dalje prihodnjič.) \ JETNBNICA ZA 2ENSKE V CALIFORNIJI N« sliki so novi zapori, ki jih je zgradila California blizu mesta Tehachapi. Namenjanj so izključno ionskim jetnicam. MtlMlia I as Irerf+ilrA zanimalo. Ako ste mi v zvezi «uenja in Kritike j, iz8eljeniškim fondom name z drage strani G. Ton« Podgoričanu v odgovor! cialist, izraža sicer teoretično resnico, ki pa v praksi nima Občinstvu v Johi Dne 19. maja t. 1. ste objavili v "Proletarcu" članek "Tone Podgoričan pravi". Ker pa isti dopis ni zadostno informativen in temeljijo Vaša izvajanja na napačnem naziranju, smatram potrebno Vam odgovoriti. Ni moj namen spuščati se v časopisno polemiko, kakor ne napadati Vašo cenj. osebo, marveč je odgovor umesten v informacijo javnosti. Predvsem izjavljam, da je tolmačenje mojega delokroga v kolikor se mi predbaciva "poverjeno misijo" na zbližanju našega izseljeništva, zelo po-grešno. Kritične razmere, v katerih se nahajajo naši rojaki, mi narekujejo, kakor vsakemu posamezniku, da delujemo na njihovem zboljšanju. Zato sem pokrenil "poverjeno misijo" iz povsem lastne inici-jative in ako stie g. Podgoričan voljni sodelovati v tem pravcu, ste dobrodošel. Plače seveda ne bodeva delila, ker jo tudi jaz ne prejemam. Moja trditev v "Jutru" z dne 24. m. m. v sveži z izseljenskim fondom je resnica. O tem bi Vas moral že zdavnaj informirati g. Etbin Kristan, ki Vam je brezdvomno eden najbližjih. Če pa tozadevnih podatkov do danes od g. Kristana še niste prejeli, znači, da Vas je "Jutrov" dopis opozoril na izseljeniško vprašanje, katero Vas preje ni mogoče tako živo JOSIP STALIN Diktator sovjetske Unije ni kak komisar ali predsednik komisarjev, nego tajnik komunistične stranke Josip Stalin. Po ravali podtakniti koristolovne namene, ste se tudi v tem pogledu obrnili na napačni naslov. Nisem prišel v Ameriko kot "režimski plačanec" kakor tudi ne na stroške izseljeniške-ga fonda. Vendar pa smatram v vsakem svojem poročilu potrebno, dasi je objektivno, ščitenje narodnih in splošnih državnih interesov. Vsaka objektivna in koristna 'kritika je dobrodošla, vendar pa mora balansirati v okviru novinarske morale. Ko boste ponovno pre-čitali moj "Jutrov" dopis, pridete do zaključka, da člankar ni "zajokal", marveč je podal poročilo, katero more biti našemu izseljeništvu edinole koristno. Vsem se ne more ugoditi! To je v današnji dobi nemogoče. Tako ste se dotaknili tudi mojega dopisa v "Glasilu K. S. K. J." Udarjati po današnjem režimu Jugoslavije v taki ob-! Chicago, III. ~ Druš. Nada liki ni priporočljivo. Kakor ¿t. 102 6NPJ priredi svoj prvi Vam niso bili vsi režimi v pre- ;"basket piknik" v nedeljo 12. te ki osti simpatični, velja isto junija na "kranjskem hribčku" za bodočnost. Na mestu je pri- nad Stežinarjem v Willow Johnstown, Pa. — Sloventko samostojno druš. Moxham pri-redi v nedeljo 26. junij» v Zolbejevem parku, Lorain B0 ro, piknik, na katerem boste vsi dobrodošli. Povabljeni so tudi hrvatski pevci društva "Rodoljub". Igrala bo Moxham godba. V slučaju slabega vremena se piknik vrši v Slov. del. domu. Vstopnina je prosta. Člani našega društva, kateri se piknika ne mislijo udeležiti pa naj upoštevajo društveni sklep, da ne bo potem nepo trebnega govorjenja. Odbor. PRISPEVKI ZA POKRTTJE STROŠKOV PRVOMAJSKE ŠTEV. PROLETARCA VIL i*W Milwaukaa, WU. A od rej F. Christ ' pomena. Dokaz je, da nima-?8\Pw Mf* Kode1' John Do*»» mo v naših klubih nikjer aktiv- I n «a * n il ■ i m U ■ ▲ _ — S V 9_ « • — nih in ne drugih članov, ki bi bili ob enem aktivni, praktični katoličani. Vsakdo, ki je veren sledbenik svoje cerkve, je pod vplivom duhovnikov in delavskemu gibanju sovražnega katoliškega tiska, zato je tak človek naš nasprotnik, socialiste mrzi in jih bo mrzil dotlej, dokler se ne osvobodi nazadnjaškega vpliva, kakor smo se ga morali otresti vsi, ki smo socialisti. Diskuzije, ki je sledila referatu, so se udeležili Lotrič, Mo-lek, Oven, Terčelj, Barbič in več drugih. Želja prisotnih je bila, da se z njo nadaljuje po seji dne 24. junija.—P. O. "Basket-piknik" društva "Nada" št 102 SNPJ Lawrence Bratanii in Jacob Rode' po 26c: John Roje in Nick Pahor; po 10c: Anton Kvaa in Joseph Sulha, Kkupaj $9.20 (poalal Jacob Roik)? Duluth, Minn. John Kobi 91.00 Cincinnati, O. Peter Kokotofidl 91.00. Chicago, 111. Frank S. Tauchar 50c. Cur*«*.«!, O. Frank Dacar 50e. Lorain, O. John Slajner 80c. Cola. Blaž StrovM 25c. Pittaburgh, Pa. Frank Alle 2fit Dan rar, Cola. John Jaačg 10c. Skupaj v tem iskani 918.10, anj. inji izkaz 9205.98, skupaj 9218.08. .............. —..... -rrnnn Priredbe klnbsv Lin dragih I_lorgaaizad) ....... ..... rrrrifuj^ slovica: "Kritika je vedno laž- Springsu. Kdor se želi peljati ja nego delo!" Ne zagovarjam z Udovičevim trukom, naj bo pri tem nobenega, pač pa do- Pri Udoviču najkasneje ob 10. ______ri|nMk ^^ stavljam, da je iskati v drugih dopoldne. Naslov je 2653 S. 27 JSZ »» odeekov v nedelje 7. državah mnogo obupnejših so- Ridgeway Ave. Vožnja stane /JSESlJEt M«iilmkarjevi farmi. SftiMi ■ v oba kraja samo 50c; otroci L™ICAGO' M*» p* JUNIJ. IMPERIAL, PA. — Piknik Idah* It 31 JSZ v nadalja 18. j«alja as Jiaeučaikoram prostora, CliH Miaa JULU. CH1CACO. IU__Piknik okraja« organizacija Soc. stranka v nadalje 10. julija v Elmtraa G nora. MOON RUN, PA. — Konfarsaaa M»e. IduboT ia drvita* Proaratne m+ ic?,* nadalja 31. julija. AVGUST. CLEVELAND, O. — Piknik klaU cijalnih slik kakor pa pri nas. Prepričan sem, da ravnotako Vi niste bili zadovoljni z regratom ,ki ste ga nabirali, ker ste tudi tamkaj naleteli na plevel. Vendar pa ne smete videti samo slabih pojavov in^e treba čestokrat priznati dobro stran vsakega vprašanja. Gospod Podgoričan, ako stremite po kulturnem napredku in zboljšanju socijalnega položaja našega izseljeništva, bodite uverjeni, da Vam prožim rol o, ker zagovarjam samo načelo splošne narodnosti ne pa strankarstva. Vsak članek, ki je napisan proti Jugoslaviji smatram žaljivega, ker se s tem skuša nehote približati onemu tisku, ki sistematično izpodkopava u-gled in napredek našega naroda in države. ' Toliko v odgovor in blagohotno pojasnilo! Z odličnim spoštovanjem Marian Pfeifer, New York. jo^p stalin. Leninovi smrti se je pomikal bolj in bolj na površje in stri vsako opozicijo. Sovjetski veljaki, kateri se mu niso podali, so bili premeščeni v Sibirijo, v Krimejo in druge oddaljene kraje, Leon Trockija pa je poslal v izgnanstvo. Izmed vseh diktatorjev ima Stalin zdaj najmanj opozicije in najjačjo organizirano oporo. V svojem delu je iskren in zelo požrtvovalen. Njegov program je zdaj predvsem industrializacija sovjetske Unije. Cerkev in socialistično gibanje Chicago, HI. — Med Slovenci v Ameriki jih je mnogo, ki se zanimajo, kakšni so odnoša-ji med cerkvijo in socialisti, in da-li more biti socialist ob enem katoličan ter obratno, dalje, kakšna je z ozirom na verska vprašnja socialistična taktika. Na seji kluba št. 1 dne 27. maja je bilo poročano o socialistični konvenciji, po končanem dnevnem redu pa je podal svoje nazore o vprašanju, da-li more biti katoličan ob enem tudi socialist, s. F. Zaitz. DejAl je, da kadar mi govorimo o tem vprašanju, moramo imeti v u-vidu samo katoliško cerkev, kajti ta pride med nami edina v upoštev. Socialističnemu gi* banju je sovražna, kar dokazujejo papeževe enciklike, pastirska pisma škofov in pa katoliški tisk. Papežev dekret katoličanom pod grehom zabi-čuje, da ne smejo biti člani socialističnih organizacij. Kdor pravi, da je katoličan lahko so- do 16. leta prosti vožnje. Vstopnine ni. Zabava bo v vseh ozirih prvovrstna. Pridite in razvedrite se v krogu "Nadinih" članic na tem prijaznem kraju v hladni senci. Odbor. Piknik soc. stranke v Chi-cagu dne 10. julija Chicago, III. — Vsa leta so se vršili pikniki socialistične stranke v Chicagu v znanem Riverview parku. Ker pa je uprava tega parka postala u-nijskim delavcem neprijazna, je soc. organizacija bila moralno obvezana iskati za piknik drug prostor. Vršil se bo v nedeljo 10. julija v Elmtree gro-vu. Peljite se z lrving Park Blvd. karo do konca, pa ste na pikniškem vrtu. Vstopnice so po 35c. Na pikniku nastopijo dobri socialistični govorniki, za zabavo pa bodo prirejene razne športne igre. Tudi plesalcem bo ustreženo.—P. O. »»hjoc. povakoga s bora "Sara" t 13 avgusta pri Kagb f Willow Sprmgsu. POWHATAN POINT, O. — ZW rovaa ja Tahodnookijaka konfsiaaia JSZ koncem avgnata. OKTOBER. CHICAGO. ILL. - V nadalja tt. ofctabra dramak. prodata*, kloka It 1 » dvorani ČSPS. NOVEMBER. CHICAGO, IU__V nodal jo IT." B Hi daevntk —Naracainsu $« H J ! na leta, 98.00 sa pal leta, 9188 ; ¡¡mM mesec«. o Naslov: 540 Junaau Ava. ! MILWAUKEE, WIS. ♦•♦»♦»»»♦♦♦M»»»»»«»»»»»» NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA CANKARJEVE IN DRUGE KNJIGE Pilite po caaik PROLETAREC premogarski stavki Noče Zicinbci ser Rudarjem je danes jasno, da s (komunistično taktiko in njih unijo (N. M. U.) ne bodo ob-novili svoje nekdanje moči. Troba bo samoti od kraja m način, kot oo prod vojno gradili unijo v Amoriki socialisti. Unijo na papirju. Ptemogarji v Ohiu in Penni (Nadaljevanje.) Zopot starko I - Že ko sem imel to razpravo napisano, se je pojavila v o* kroiju trdega premoga v Psansylvanijif in pozneje tudi v južnem Ohiu, v enih krajih ga poljih mehkega premoga v Penni, in koncem marca tudi pri nss, znova stavka. Piney Fork je bil med prvimi, ki se je odzval pozivu na ponovni upor. 0 tem bom več poročal pozneje. Zato naj preidem k nadaljevanju razprave, ki jo pišem z ozirom na lansko stavko pod vodstvom N. M. U. V razpravi mislim z označbo "u-nija" predvsem staro unijo "U. M. W .of A.", komunistično pa osnačujem z N. M. U., kar je ojen uradni naziv. Raadiran>o rodi le v ¿kodo. Ko so se delavci zavedli, kako nizko je padla njih unija, so začeli poslušati — demagoge. Eni so govorili radikalno, ker'^; po h eh ^ jih je v to najela kompanija, |d- kak(xr iivo zlepljeni in se mč ne ozirajo v mrazu Toda Ut0B kot vej|te na posledice. Magari če vse i% ^ ^ preni(0garji xo. razpade, samo da ne bo imel ^ p0ffumn0 nihče drugi kredita—tako do-« lajo komunisti. Pa so jo s to taktiko zavozili prav tako in v več ozirih ie bolj kakor Lewis. in nesrečno komčanih bitk je aavlndalo med ljudstvom v kempah veliko nezaupanje. Vzrok so denuncijanstva, ki jih negujejo kompanije, neštete govorice provokatorjev in pa sebičnost, ki jo btei fino izrabljajo v prilog operatorjev. Včasi so (bili ljudje v »plodnem imajo zdaj dve uniji, in v West Öft*01 * P"- Virginiji tri. V prvima dve- l!?**110^»V™V*' NOT GUILTY i m 1p CERTAINLY, I CANTEE ACCUSED OF / HOARDING/ ma državama delujejo le "celice" stare U. M. W. in pa komunistične N. M. U. V očigled fiasikom, ki sta jih doživeli obe, in v W. Va. vse tri unije v stavkah, so postali premo-garji v splošnem indiferentni. Izgubili so vero v vodstvo ene kot druge unije. Govornike poslušajo, jim odobravajo, toda v unijo jim ne slede. Lani so se s stavko uprli neznosnim razmeram, misleč, da slabše ne more «biti. Agitatorji so rekli: Boljše je poginiti v boju kakor pa shirati indiferentno v Kompanijske % Zaradi frojev med unijami, zaradi agentov provokatorjev T Račun razpecanih WÊÊÊÊÊL J. S. Z# 1932. Mira la aast s DuL mm M«mO Kl Eeav. tmm4 •kasal rM J. a. a. ILLINOIS: / Virden____ 10 — — — $ 8.00 K AK /$ 1.00 $ 4.00 OgUahy Chicago KL l _ 4 50 11 10 80 1 6.05 19.60 ( 1-50 6.00 8.66 26.60 SpringfipH ,f . rn 4 2 2 — 1.90 .60 2.60 KANSAS: Arme ...................... 6 11 __ — 6.86 1.60 6.96 MICHIGAN: Detroit it 114 .... SO 80 20 — 19.60 6.00 26.60 OHIO: i Power Point - ,,,, 5 2 1.76 .60 ' 2.26 Salem____ 1 2 — 1.00 .80 1.80 Powhatan Point _ 4 1 —- 1.20 .40 1.60 Blum. 1 2 — 1.00 .80 1.80 Cleveland ___________ 20 20 80 — 18.00 4.00 17.00 Gira.ni 20 6 — 8.10 2.60 10.70 . Piney Fork___.* _ 2 1 — .70 .80 1.00 Collin won*! 10 - — 8.00 1.00 4.00 Newburgh__ 2 1 ___ — .96 .80 1.26 West Park „ . „ 8 1 — 1.26 .40 1.66 Bridgeport_____ S 7 8 — 8.86 # 1.00 4.86 PENNSYLVANIA: West Newton___ 7 2 i — 2.80 .90 8.70 Herminie _____ 8 1 — 2.76 .90 8.66 Verona______ 2 7 — .60 .20 .80 4 4 68 — 2.60 .80 8.40 Nanticok* _ 6 2 — 2.60 .80 8.80 Canonsburg....... 11 2 — 4.00 1.80 6.80 Imperial____ 4 8 — 4.00 1.20 6.20 ForegTCky . t 8 5 — 2.66 .80 8.46 Burgettstown _ mmmm 7 1 — 2.46 .70 8.16 Latrobe .................. w WISCONSIN: ¿v ^ i Milwaukee________ 24 24 24 — 16.60 4.80 20.40 West Allis_______ 4 9 10 — 4.86 1.80 6.66 Sheboygan _______ 10 10 — — 6.60 2.40 8.90 Member at large .... 12 —• — ~mm 8.60 1.20 4.80 Skupaj ...........262 184 237 1 $144.00 844.10 8189.10 ILLINOIS: april 1932. Oglesby _ _________ 8 11 1 — 8 4.76 8 1.40 $ 6.16 Springfield 7 2 - 2 — 2.80 .90 8.70 Chicago it. 1____ 98 12 24 — 83.60 11.00 44.60 Wsukegsn 6 6 _ — 8.90 1.20 6.10 Chicago it. 20______ 16 16 20 — 9.76 8.00 12.76 U Salle 2 11 — 4.46 1.30 6.75 Virden ______ - - i, ,nlt 6 — — 1.60 .60 2.00 INDIANA: Clinton ____________ MICHIGAN: Detroit it. 114 ... Detroit H. 116... MINNESOTA: Member at large_ — OHIO: Cleveland .............. — Salem____________ 2 Blaine________ 1 PowhWtan Point _ 4 Power Point____— Pioey Pork_____— Barbe rton_______10 Nswbuigh__2 Wert Park___4 Collinwood_____— Bridgeport -------- 8 Glencoe________ 4 PENNSYLVANIA: Nanticoke____10 Moon Run_____.. 4 Wort Newton___6 Herminie__7 hoperial_______ 4 Canonsburg_______ 8 Verona _____1 Ptrert City____8 Central City______ 8 8ygan 2 WISCONSIN? Milwaukee ______72 Wert Allis_____ 1 WYOMING: ••biet__________ 8 — 10 — 20 24 12 — — — — 6 — 12.00 3.60 5 2 6 2 2 10 1 1 10 8 6 96 4 7 2 4 8 10 8 10 12 6 — — — 15 — 2 — — 8 — 1 » — — 8 — 6 — — 4 — ~ 2 — — 86 4 24 1 85.20 — 1.70 — 1.26 2.50 1.20 .70 .80 1.00 .20 .20 2.00 .80 .60 1.00 .80 1.00 1.60 1 .40« .80 .80 1.20 .40 .10 .90 1.20 .40 10.80 .60 .80 14.50 4.80 8.05 1.80 4.80 .90 .90 8.60 1.26 2.06 4.50 2.76 4.80 6.25 1.60 8.80 8.25 6.20 1.66 .40 8.66 6.00 1.70 46.00 2.20 1.66 ve ah v vas in bili iskreni v po-menkih. Danes ne več. Provofcatoraka taktika je povzročila, da delujejo med delavstvom razne struje. Do 1. 1916 so «bili zavedni delavci skopo vsi v socialistični stranki in napredni delavci pa so bili smatrani za somišljenike. Zdaj pa imaš na aejah jugoslovanskih skupin komuniste, tro-ckijevce, prosvetaše, eselpiste itd., katerih edina skupnost je, da skupno napadajo socialiste in skupno rušijo delavsko slogo. Ta rak rana je seveda v enih naselbinah večja kot v drugih. Odvisno je od "voditeljev". "črna lista.- Kompanijam ni nič skritega, kajti kar jim ne povedo najeti ipijoni, tožarijo delavci drug drugega prostovoljno. Niso vsi taki, toda dovolj je, da je v vsakem kraju par klečeplaz-cev, ki se laskajo tovariiem, na skrivaj pa jih tožarijo bos-som. Zdaj, ko premogarji niso več protektirani od unije, je v veljavi "črna hsta". Delavec, ki je zaznamovan vsled svojega agitacijakega delovanja ali radi navduževalnega nastopanja v stavki, nima več prilike dobiti dela pri gotovi kompaniji. Vpraša lahko zanj, s odgovore mu, da gs ne rabijo. Stoteri in tisočeri delavci so vsled črne liste prisiljeni na izselitev, neglede na hiftice in pose-stveca, kateri jih imajo v kempah. Priganjaštva je nič koliko. Čimveč je brezposelnih, bolj No one with a grain of humanity would ever attempt to minimise the infamy and depravity revealed in the Lindbergh kidnaping case. And yet, se priganja tiste, ki so vpos- SfeVS»* £n>Mly incon" WE ARE PROUD OF THE ENEMIES WE HAVE MADE BACK OF THE LINDBERGH CASE Ijeni in toliko msnj jim plačajo. "Ni za živeti ne za umreti", pravi o takih razmerah naš pregovor, a ljudje pač žive, kakor živi bolnik, ki upa na o-krevanje, d as i je neozdravljivo bolan. Ali jo potr rosi tov? Na gornje vprašanje bi lahko na kratko odgovoril: Je in ni. Brez drastične vladne kontrole premogovniške industrije —najboljša bi bila seveda socializacija—ta temeljni obrat ne pride iz kaosa. In drugo, dokler ne zavalovi med premogarji spet socialistični sonti-«nent, jih bodo vlekli narazen razni "voditelji" raznih unij. V neslogi pa ne more biti nobena organizacija uspešna. (To poročilo je bilo prirejeno za objavo ie pred več tedni, a saradi obilice razprav o sporedu 9. zbora JSZ, vprašanju P ro le tarča in drugih dopisov je priilo na vrrto šele v tej številki.) Moonlight piknik "Save" Chicago, 111. — Običajni "moonlight" piknik pevskega zbora "Save" se bo to poletje J vršil v soboto 13. avgusta na Keglovem vrtu v Willow Springsu. Vstopnina bo nizka in godba ter postrežba izibor-na, o podrobnostih pa bo občinstvo obveščeno pozneje. . P. O. Skupaj ..J02 194 m $164.80 $80.30 $214.80 TAJNIŠTVO J. S. Z. Roparski advokatje V raznih sodnih procesih zaradi poslopij in bank, ki so v konkurzu, je bila čikaška odvetniška zbornica prisiljena priznati, da so se cele skupine odvetnikov organizirale v za-rotnrške kartele, katerih namen je vse prej kot jjošten. Z legalnimi metodami kradejo imovino bankrotiranim lastnikom in prehaja v posest za mal denar novim gospodarjem. Odvetniška zbornica je sicer odredila preiskavo, toda vsakdo ve, da take preiskave v morju amertifte korupcija ne pomenijo drugega kakor nadaljne stroške. emotional upheaval which followed the finding of the child's broken body within five miles of its home. There have been other child victims of human depravity. There have been countless hearts broken by the bestial lusts of men. But no great newspaper felt moved to stage a sentimental debauch over the tragic passing of some poor child in the slums, or the ravishing of some little girl on a lonely country road. Yet the sorrow of the humblest mother that ever lived is just as poignant as is the sorrow of Anne Lindbergh in the passing of her first born. If there is a code of newspaper ethics, it certainly was suspended in this case Coming st a time when street sales had dropped to new levels, the newspapers seised upon the Lindbergh case as a financial windfall Day after day the public was treated to the wildest type of exsggeration Stories appeared in the morning editions which were contradicted or denied in the noon extras. Afternoon papers carried box-car letter headlines of new clues to be denied in the overling editions. For weeks this orgy of sensationalism was carried on without the slightest regsrd for the wishes of the distracted parents. It did not mstter that a mother was being crucified on a cross of hope there in the Sourland Hills. Circulation was the thing as it has always been. The nation sorrows with Col. Lindbergh as it rejoiced with him when he first attained greatness, but lest we forget—there are other infamies which cry out for justice without the aid of snooping reporters and bootlicking city editors. The Lindbergh baby is how beyond all human hurts, but there are thousands of other babies who must live and face the bitter realities of life. Thousands are doomed to poverty and want; thousands will live to know the pangs of hunger because no great newspaper has the moral courage to attack the economic forces which breed and prolong poverty. —Minnesota Union Advocate. "If the Socialists ever elected Norman Thomas president, he would be the maddest white man between the Gulf of Mexico and the North pole. Because it would mean that people agreed with him, and nothing makes a Socialist so sore as to have people sgree with him." So ssys the funny man of The Chicago Tribune. It's only true to the extent that if papers like The Chicago Tribune, and individuals and organizations of the same type, were to agree with us Socialists, we would fear that there was something the matter with us. There was a public man once who was praised for the enemies he hod made. The Socialists are deserving of praise for the same reason, among others. I The Socialists fervently desire that the masses of the people should agree with them. They expend their time, effort and money in the attempt to persuade the masses to do so, and to vote accordingly. They do this for reasons which are both selfish and unselfish. They want to help others iiki they wsnt to help themselves. They know they can't get out of the present industrial madhouse then>~ selves unless they take the rest of the people out of it with them. All have to suffer together so long as the present system lasts. So they very ardently desire that the masses should agree with them. Then all can rise out of hell t^ether. But it is very true that the Soemt ists wouldn't like to have the advocates of the present hell sgree with them—not unless those advocates changed their minds and actually > came over to the Socialist position. The Tribune and those in agreement with it sre advocates of the continuance of the industrial madhouse. From coast to coast, huadreds of newspapers with the capitalistic slant are miseducating the people, telling them that the madhouse system is to be preferred to a sane system. —M. L Thomas and Maurer as Standard Bearers The National Socialist convention, which was held in Milwaukee has nominated Norman Thomas for president and James H. Maurer for vice-president. They will lead the Socialist Campaign throughout the United States, which promises to be the greatest fight in the history of our movement. A fight against the capitalistic upholders, the Republican and Democratic parties, a fight between the exploited and the exploiters, a fight against the rotten already tumbling capitalistic system with its schemers on Wall Street and its enforcers at Washington. Millions of men and women in the midst of plenty ore in the veige of starvation and want, being demoralised in this chaos, which was admitted only a few months ago by our great engineer and hi* supporters at the White House. They have nothing to propose to relieve millions of helpless unemployed men and women who through no fault of theirs are walking the streets in search of employment, a right to work for their living, a right to exist humanely which our capitalistic system takes away from its masses, so that individualism» no matter what havoc it plays upon producers of all wealth, shall stay firmly in its throne. The Socialist party is the only constructive party of the laboring class whose program will remove unemployment, exploitation, misery, poverty, crime, and other socisl evils which are prevail«* in our present society, by transfering all of our basic industries from private ownership, from the cruel and inefficient management to social and democratic control, so that the workers may obtain full value of their labor, thus putting an end to our cut throat policy of profit and individualism Let's all unite and work for Socialism and a Socialist victory. Ami«« Kunnlktr JK, Milwaukee, Wis. Date of Meeting Changed During the summer sesson the regular monthly meeting of the English Section No. 6 Johnstown, will be held the third Friday of every month. The meetings are scheduled for 8 P. M., daylight saving time. This chang« was made due to thti various outings that are sponsor ed on Sunday* Our next meeting will be held on Friday, June 17, at the Franklin Hall. Be there—it is important Franc»« L—a—hole, Johnstown, Pa. iwiiHUimimmiMM»» i. To broaden your knowledge] ¡ of th* Socialist and Labor J ont, road j; The New Leader J OFFICIAL ORGAN, S. P. 7 East 15th Stroot, t NEW YORK CITY, N. Y. ¡j j On« year $2, half year $1, three months 75c. Knows Her Job Little Girl (to playmate): "So long, Elsie mamma's giving a party and I gotta go home and make precocious remarks." Norman Thomas has just written another book which you most read AS I SEE IT 173 pp. in nil BLUE CLOTH W Sent postpaid from Socialist party, 549 RANDOLPH ST. CHICAGO Breaking in on Highland Park State Secretary Ben Larks reports that a new local, with 14 new applications was organised Friday eve. June 3rd in Highland Park. This stamping ground of American Fascism, the territory of the D. A. R. and the Legion, has ' finally been contacted and if the membership of the new local is my criterion, we are due for a phenominal growth in both membership and Socialist sentiment here, despite the eneigetic csmpsign being carried on by those sAlf-styled 'protectors of American Ideal'. Meetings of all sorts, denouncing every phase and shade of rsdicslism, have been held in Highland Park, Winnetka, etc., ^onsored by the American Legion and the othei •patriotic' organisations. Secretary Larks and John Irwin of Chicago spoke to a group urging the organisation of a branch and the result was a unanimous approval of the idea. Jowph Krai, was appointed temporary secretary-treasurer, pending permanent organisation. It was agreed to push the sale and distribution of New Leaders and other Socialist publications and an initial order of fifty copies of the New Lesder was placed with the State Secretary to be transmitted to the New Lesder, Literature distribution, the orgsnisation of an Open Changed Her Diet A Negro employed at one of the movie studios in Los Angeles was drafted by a director to do a novel comedy scene with a lion. "You get into his bed," ordered the director, "and we'll bring the lion in and put him in bed with you. It will be a soream." "Put a lion in bed with me!" yelled the Negro. "No, sah! Not a'tall! I quits right here and now." "But," protested the director, 'this lion was brought up on milk." "So was I brung up on milk," wailed the Negro, "but I eat meat now." • Small Models Teacher: "Who can tell me what the former ruler of Russia was called?" Class (in unison): "Csar." Teacher: "Correct, and what was his wife called?" Class: "Csarina." Teacher: "Correct, and what were the Ccar's little children called?" A pause, and then a small, timid voice piped up: "Csardines." Situation Wanted Comrade Anton Turk, unemployed for nesrly two yesrs, seeks s position ___________¡n a gasoline filling station in which Forum, solicitation of signature, for he is experienced, or work on s fsrm. the Socialist petitions and a member He is not afraid of hard work. Any-ship campaign have already been die- ! one thst csn use him In the above cussed and approved. The Socialist capacities or similar lines should movement can expect big things from write to him st 41S Fraas J this new, live and aggressivs branch Elisabeth, N. J. »f Ave. Twenty "little blue books" by leading Socialists on twenty phases of socialist thought and action "" LITTLE LIBRARY "SOCIALISM ONLY $1 .OO! Socialism and the Farmer' Problem...............ALGERNON LEE Socialism and Culture . ---------------------- UPTON SINCLAIR Why I Am A Socialist - ------------------ HEYWOOD BROUN Socialism and the City .......-................... Mayor DANIEL W. HOAN Will Socialism End The Fvil of War?................... DEVERE ALLEN Pioneefs of Socialism_______________________McAUSTER COLEMAN Incentives Under Socialism-------------------O. D. H. COL« Socialism and the Trade Vnions----------------JAMES ONEAL Current Objections to Socialism Answered--JOHN M. WORK The Socislist Goal ---------------------------------- FRED HENDERSON The Betrayal of the Workless_________McALISTER COLEMAN Can Socialism Prevail in America? Forces Making for Socialism —....... Organising the World for Socialism . Socialism and the Individual------------------ Socialism and Women ----------------------- The Practical Accomplishments of Socialism The Practical Program of Socialism ............. The Political Philosophy of Socialism . ____________JAMES ONEAL _____PAUL BLANSHARD _______CLARENCE SENIOR .............NORMAN THOMAS ........... MARION PHILLIP8 .. MORRIS HILLQUIT and NATHAN FINE HARRY W. LAIDLER ... MORRIS HILQUIT Socialism and Communism ... _______ NORMAN ANGELL ORDER FROMi PROLETAREC (BOOK DEPARTMENT) 3639 W. 26th STREET CHICAGO, ILL. j^jtfWVVWWVVVVVVVVAVAW^^ OUR AIM: EDUCATION, U J ORGANIZATION, CO-OPERATVE, COMMONWEALTH A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. P, CHICAGO, ILL., JUNE 9, 1932 VOL. XXVII A Crazy Properly System Telephon«: Rockwell 2864 Published Weekly at 3639 W. 26th St. Everyone Who Wants a Good Job and a Good Income, Please Take Note if everyone had a good jot) and a good income, no one would give a rap about bonuses or taxes. Ex-service men would not have occasion to "riot" for a chance to ride on freight care in search of a bonus. They would have many limes as much money as a measly bonus amounts to. Taxpayers would not have o »caaioi to seek a lowering of taxation and a crippling of public services. They would have plenty of money so that they would not miss the money they paid in taxes. The Socialist party wants to give everyone a good income and a good job It knows how to do so. In its national convention, held in May 1932, it showed again that it knows how. It pointed the way. It will do its level best to enlighten the people about it. For, ft cannot give good jobs and good incomes to everyone unless everyone will accept the same—or unless a majority of "everyone" agrees to accept the same by voting for it. Up to the present tir e the people have preferred poverty. They have preferred starvation. They have voted to lose their jobs. They have voted to lose their homes. TlieyLiiaye voted to become objects of charity. - They have voted to be worried half to death—and sometimes wholly to death. The Social&t Party cannot force good jobs and good incomes upon them. It can only show them the way to get good jobs and good incomes, and ask them to be kind enough to themselves to vote for these good things. There is no doubt in the world that it can be done. It can be done by electing Thomas and Maurer for president and vice-president, and electing a Socialist majority in congress, the state legislatures and the local offjfes. Everyone who wants a good job and a good income will please take note. r fy ^ Donald Lotrich ARCHLICHT Milwaukee. News repbrters and photographers gathered news and took pictures of the delegates at work at different times which appeared in The Milwaukee Leader and some in the Milwaukee Journal. All in all, this convention can be marked as one of the most successful and from its deliberations greater results will be achieved for the Socialist movement. On Sunday, July 10, the Socialist Campaign Rally and Picnic sponsored by the Cook county Socialist party will be held at Elm Tree Grove. The location of this grove is at 6542 Irving Park Boulevard at the end of street car line. Music, dancing, ball games and speakers are scheduled on the program. The gates will be open at 70 A. M. and the admission price is only 80c. There .goes Jimmy Walk%- the dasslin« youqg Mayor of New York with a million aim tied to hie soul, the idol of the New Yorkers. It matter« not how much money Jhmny placed into hia aafe illegally, or whom he cheated, because it'a Jimmy Walker the New York crowd likes him and that'« ail there ie te H. ..hat gross ignorance and idiocy. The bus companies and cab companies, the contractors and all sorts of agents profited thru connection« with Jimmy Walker and cheated and robbed the very people who idolise the Mayor, in order that the Mayor may fill his safe and accept bribes and gifts. Not a hundred dollars or a thousand hut millions of dollar« was the price placed on the transactions. And when JirtSny was put on the witness stand he sarcastically re- Old Party Politics Hearst is booming John Garner, the apeak-er of the house of representatives, for the Democratic nomination for president. The usual propaganda ia going out. The candidate, many years ago, was a cowpuncher. The most will be made of that But he is now a banker, a millionaire and a ranch owner. Like the other candidates for the nomination, lie is conservative. He will be used for "stop Roosevelt" purposes, and he might conceivable get the nomination either for ¿resident or vice president. Netiher he nor Roosevelt nor any other Democratic aspirant stands for anything worth while. Hoover ia almost certain to be the Re-phblickn nominee. There has been talk of Borah, Johnaon and others, but they would be no better than the "great engineer", for they do not stand for any principles which would lead the country onward and upward. There will be unlimited effort to "sell" Hoover to the people again. Money and cleverness have performed seeding impossibilities before. They'll try to convince the people that Herbert has done everything humanly possible to stem the tide of a depression that was not of his making. Look out for the propaganda of both old parties—and do not be taken in by it. They are no good. A Pittsburgh, Pa., daily newspaper places the number of destitute families in the Pitts-bugh district at 11,000. These families art facing acute hunger. In the same paper there appears a story that the Mellon family has accumulated $8,000,000,000 m property —banks, railroads, public utilities, etc. Maybe you like this kind of a picture, but I do not, and that is one of the reasons why I am a Socialist. If only the men of these families, many of whom voted for Mellon's chief—Hoover—four years ago, had to suffer, I would say they got exactly what they voted for. But along with them murft suffer the wives and mothers and sweethearts and ohildren making up these 11,000 families. Their dire need and their suffering is the concern of all of us. We can't escape the consequences of this situation, which does not exist alone in the Pittsburgh district, but is to be found in every community in the United States.—Fred Warren. All of the delegates are now hack home from Milwaukee with the lee-sons of the gathering firmly impressed. Above all, one element will determine whether we progress or not, whether we succeed or fail That element 1« energy to do—work. Everything that was said and done in Milwaukee on May 28, 29 and 80 will mean nothing if our comrades will not go out and werk. While JUST AROUND THE CORNER Which? Another Illustration Sales in New York city department stores declined 22 per cent early this spring, as compared with last year. The monthly bulletin of the National City Bank of New York is authority for the statement. And the administration professes to think it can cure a condition like that by loaning money to banks and railroads I If the money already loaned in that way had been put into the handa of the jobless, they would have bought goods with it—and the joibs provided for them by the govern-lent would have created a demand for many kinds of commodities, stimulating industry along many lines. . But the administration insists upon beginning at the wrong end. Billions for the rich—not a cent for the starving. —Milwaukee Leader. Dhe "non-partisans" are partisan, on the wrong aids—and the Socialists are partisan on the right side. Americanism: Erecting tariff walls keep out allien goo*j her lands not to ruin as fey keeping