3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 24. novembra 2011  Leto XXI, št. 47 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 24. novembra 2011 Porabje, 24. novembra 2011 »S TOGA DO SE GNAUK NAŠI MLAJŠI VČILI« STR. 3 MURA-RABA TV SE NADALJUJE STR. 6 Odprli razstavo jubilejne monoštrske likovne kolonije Kultura je most med narodi in generacijami Direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Igor Teršar, ki je pred dnevi v Slovenskem domu v Monoštru odprl razstavo del, nastalih na letošnji 10. mednarodni likovni koloniji, je izpostavil, da je kultura most med narodi in generacijami, saj je z njeno pomočjo komunikacija veliko lažja. Organizatorja, Galerija-Muzej Lendava in Zveza Slovencev na Madžarskem, sta meseca avgusta v Monošter na jubilejno likovno kolonijo privabila devet umetnikov iz petih držav, Ferenca Királya, Endreja Göntérja in Dubravka Baumgartnerja iz Slovenije, Jánosa Lipovicsa, Jánosa Kondorja in Györgya Csuto iz Madžarske, Mihaela Štebiha iz Hrvaške, Kristino Mesaroš s Slovaške in Waela Darwesha iz Egipta. Po besedah direktorja Galerije-Muzeja Lendava Franca Geriča je v desetih letih na koloniji sodelovalo kar devetdeset umetnikov, ki so skupaj ustvarili 250 umetniških stvaritev. »Imamo čudovito zbirko in ta zbirka ima svojo težo, zdaj pa čakamo, da bomo naredili naslednji korak, da to zbirko vidi tudi širša javnost,« je poudaril Gerič in monoštrskega župana Gáborja Huszárja spomnil, da je dal besedo, da bodo v mestu v bližnji prihodnosti uredili galerijo. Župan je odgovoril, da je občina letos finančno podprla likovno kolonijo, kar bo počela tudi v prihodnje, za ureditev same galerije pa sta bila tudi narejena že dva pomembna koraka. Tako si občina prizadeva, da bi postala lastnica nekdanjih samostanskih prostorov, v katerih se sicer nahaja njen sedež, poleg tega pa je bil z lendavsko občino sklenjen dogovor, da poskušajo preko razpisa skupaj kandidirati na evropska sredstva. Franc Gerič je napovedal, da bodo v naslednjih letih poskušali v Porabje privabiti tudi nove umetnike, »tako da bi tiste, ki so bili tu že večkrat, malce pustili pri miru in dali priložnost novim ljudem, ki bi prinesli nek nov elan.« Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök je omenil, da organizatorji razmišljajo tudi o tem, da bi že naslednje leto začeli s tematskimi likovnimi kolonijami. Ob otvoritvi razstave je izšel trijezični katalog, s teksti v slovenskem, madžarskem in angleškem jeziku, ki jih je prispeval umetnostni zgodovinar Dénes Dabóczi. Silva Eöry Otvoritve so se razen enega udeležili vsi umetniki Udeleženci otvoritve Pomisel! VOLITVE V SLOVENIJI IN SLOVENCI NA MADŽARSKEM Marija Kozar Mukič je ob obisku ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu ter kulturo akademika dr. Boštjana Žekša na Oddelku za slovenščino v Univerzitetnem centru Savaria govorila o aktivnostih Slovencev v Sombotelu, in napovedala, da na predstavitvi prve zgoščenke Sombotelskih spominčic pričakujejo okoli 150 obiskovalcev. Dvorana v ulici Kisfaludy, kjer so tudi prostori slovenskega društva in samouprave, je bila zasedena in napoved se je uresničila. Slišali smo tudi, da naj bi novi manjšinski zakon, ki ga pripravljajo na Madžarskem, financiranje narodnostnih društev povezoval s številom članov. Če bo določilo veljalo, bodo Slovenci, ki imajo zelo bogat in raznolik celoletni program, finančno prikrajšani, kajti društvo zdaj šteje 70 članov, na prireditve jih pogosto pride tudi več iz bližnje in daljne okolice Sombotela. Zdaj dobijo Slovenci enako dotacijo kot hrvaška, nemška in romska manjšina, in sicer 10 tisoč evrov. Ostajamo v Sombotelu. Potem ko je minister Boštjan Žekš izročil dr. Károlyu Gadányiju priznanje in zahvalo za razvoj študija slovenistike na Oddelku za slovenščino, smo spremljali odličen kulturni program, nastop Sombotelskih spominčic ter pevk iz Števanovec in Monoštra. Pred kulturnim programom je imel minister kratek govor, iz katerega povzamemo tudi, da se je zanimanje za učenje slovenščine v svetu zelo povečalo po tem, ko je postala Slovenija samostojna država. Omenil je dva izrazita primera: v Braziliji se družina na tečaj slovenskega jezika vozi 400 kilometrov daleč; v hrvaškem Varaždinu so se pogovarjali o dopolnilnem pouku slovenskega jezika in doživeli plaz šeststotih zainteresiranih, kar je za organizatorje pomenilo sicer lepo – katastrofo. Zanimiv je bil tudi pogovor pri županu mesta Monošter Gáborju Huszárju. Najprej je sicer kazalo, da bomo poslušali kratko predavanje o madžarski zgodovini, izhajajoč iz slike/freske na zidu županovega urada. Pravzaprav je tok pogovora obrnil predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök, ki je povedal, da bodo lipo, ki jo je podarila Slovenija ob 20-letnici samostojnosti Porabskim Slovencem in mestu Monošter, posadili v parku pri Termalnem kopališču in ne ob Slovenskem domu Lipa, ker Slovenci zelo dobro sodelujejo z vodstvom mestne občine, ki jo zdaj vodi Gábor Huszár. Le-ta je pritrdil mnenju predsednika Zveze Slovencev in poudaril, da je v Monoštru in Porabju sožitje med Slovenci in Madžari odlično in zgledno. Kar tako, skoraj mimogrede, je s slovenske strani bilo postavljeno vprašanje o gospodarskih razmerah v Monoštru. Župan je odgovoril, da je občina dokaj zadolžena, na bolje se bodo razmere, tako vidijo zdaj, obrnile leta 2013. Marsikaj bo odvisno od tega, kako bo v General motorsu oziroma Oplu, ki ta čas dela uspešno. Predsednik Zveze Slovencev pripomni, ali ne bi bilo mogoče nekako povezati ali načrtovati gospodarskega razvoja Goričkega in Porabja. Župan je dodal, da je pripravljen v industrijskem parku podjetju ali podjetniku iz Slovenije ponuditi parcelo za simbolni 1 forint. »Če bi k nam prišlo podjetje iz Slovenije, bi imeli prednost pri zaposlitvi tisti, ki znajo slovenski jezik. S tem bi spodbudili učenje slovenskega jezika. Ne mislimo na veliko tovarno, ampak želimo in pričakujemo prvi korak, ki bi pomenil začetek,« je bil konkreten Gábor Huszár. Nekaj, kar lahko postane sicer zahtevna domača naloga novega generalnega konzula v Monoštru, in ne samo njega. V veliko pomoč mu bo Razvojna agencija Slovenska krajina, Zveza Slovencev, Državna slovenska samouprava in tudi slovensko veleposlaništvo v Budimpešti, ki je nedavno v Sombotelu pripravilo že 8. slovensko-madžarski forum, namenjen prav gospodarskemu sodelovanju med Slovenijo in Madžarsko. Po informaciji, ki nam jo je posredoval minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, in potrdila tudi Andreja Kovač, ki vodi Razvojno agencijo, priprave na nastanek vzorčne kmetije na Gornjem Seniku potekajo po dogovorjenem načrtu in projekt naj bi leta 2012 zaživel. Razprav o gospodarskem razvoju Porabja, kjer se je potrebno ravnati po kriterijih naravnega parka Goričko-Raab/Őrség, je bilo kar nekaj, tudi zelo resnih in s sodelovanjem s Slovenci v Italiji in na avstrijskem Koroškem. Toda kaj več od lepih, tudi dobronamernih besed še ni prišlo. Enako velja za oceno, da je učenje jezika v tesni povezavi z možnostjo njegove rabe, zato ima pogosto nemščina prednost, ker nudi Avstrija več dela in boljše plače kot Slovenija. Zaobrniti ta tok ne bo preprosto, v sedanjih kriznih časih domala povsod v Evropi, še težje. Poiskati v Sloveniji podjetje, ki bo vlagalo v razvoj neke dejavnosti v Monoštru, kjer ni omejitev zaradi nacionalnega parka, je mnogo težje kot še pred desetletjem in prej. Opisal sem dve različni, konkretni temi: veličasten kulturni dogodek v Sombotelu in kratek ter pomenljiv pogovor pri županu Monoštra. To sem storil tudi z namenom, da opozorim na odnos slovenskih elektronskih in tiskanih medijev do obiska ministra Boštjana Žekša v Železni županiji. Obiska ni spremljal nihče iz Slovenije razen podpisanega – za časnik, ki ga berete in revijo Slovenija danes – nikogar ni zanimalo, kaj pozitivnega in vsebinskega se bo dogajalo v Monoštru in Sombotelu. Najbrž zaradi predvolilnega časa, ko bi nemara eden največjih živečih fizikov v Sloveniji, ki kandidira za poslanca – akademik Boštjan Žekš – dobil tri glasove več, če bi ga omenili slovenski, predvolilno omejeni mediji, tudi tisti, v katerih imajo uredniki in novinarji polna usta fraz o poslanstvu, ki so mu zavezani med manjšinami, tudi med Slovenci v Železni županiji. Me pa preganja, kako bo DELO opravičilo programsko napako, ko je nekaj dni po obisku v Železni županiji objavilo fotografijo ministra Boštjana Žekša z udeleženkami letne konference Svetovnega muzejskega vrha v Ljubljani. Do zdaj nisem slišal, da bi zaradi spodrsljaja odstopila odgovorna urednica najbolj branega dnevnika v Sloveniji. Res je, da bi RTVS, Delo, Večer in celo POP TV in ostali poročali, če bi sombotelsko dvorano, v kateri se je zbralo toliko obiskovalcev, morali zaradi preplaha – saj veste, kaj mislim, ki bi se sicer izkazal za lažnega - na hitrico izprazniti, prireditev pa preložiti za tri ure. ERNEST RUŽIČ Če bi morali obiskovalci, Slovenci z madžarske in goričke strani, ki so napolnili dvorano v ulici Kisfaludy zaradi preplaha, ki bi se pokazal za lažnega, zapustiti prostor, bi poročala večina slovenskih elektronskih in tiskanih medijev. Organizatorji, ste zaznali – dobronamerni – namig? »S toga do se gnauk naši mlajši včili« Spejvanje v pevskoj skupini je nej samo dobro čütenje pa padašivanje, liki trdo delo ranč tak. Vsikša skupina pa si želej, ka bi njeno delo, njeni trüd nikak gorausto po tistom tö, gda več njeni člani (ali kak je šega pri nas, Slovencaj na Madžarskom – članice) ne spejvajo. Sombotelske spominčice kak slovenska pevska skupina, štera delüje daleč od Porabja, je té »spomin« nej davnik dobila. Njena vzdrževalka, sombotelska Slovenska manjšinska samouprava, je vödala CD z 22 pesmimi, šteroga so 12. novembra nutpokazali v gledališkoj dvorani v Somboteli. (CD je v svojom studioni napravo Drago Jošar iz Prek-murja.) Na začetki veukoga svetka Sombotelski spominčic je predsednica slovenske samouprave Marija Kozar pozdravila vse svetešnje goste: ministra za Slovence v tihinski rosagaj dr. Boštjana Žekša, njegvo svetovalko Jernejo Čelofigo, pooblaščeno ministrico Dubravko Šekoranja z veleposlaništva RS v Budimpešti, generalnoga konzula RS v Monoštri Dušana Snoja, predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša, predsednika Univerzitetnoga središča Savaria dr. Karla Gadányija, prvo zborovodkinjo Spominčic Judito Pavel pa sekretarko Zveze Slovencev Klaro Fodor. Ta slejdnja je s sebov pripelala dosta članov Drüštva porabski upokojencov, šterim so Sombotelčarge sploj radi bili. Prišli so pa člani sombotelskoga slovenskoga drüštva, sombotelski Hrvati pa upokojenci s Šalovec pa Hodoša tö, tak ka se je zbralo kauli 150 lüdi. Na začetki programa je minister dr. Žekš v imeni svojoga Urada prejkdau priznanje predsedniki univerzitetnoga središča Kareli Gadányini za njegvo več deset lejt dugo delo za tau, ka bi s pomočjauv katedre za slovenski gezik v Somboteli gorostala slovenska rejč na Madžarskom (dr. Gadányi je pred 30 lejtami med prvimi začno organizerati oddelek). V svojom svetešnjom guči je dr. Žekš povödo, ka se gnesneden vse več lüdi na tihinskom briga za slovenski gezik. Tau se je začnilo, gda je Slovenija pred 20 lejtami sam svoj rosag gratala. Minister je povödo dvej priliki: v Braziliji se držine pelajo 400 km na slovensko vöro, v rovačkom Varaždini pa se je za včenjé slovenskoga gezika zglasilo več kak 600 mlajšov. Po njegvi rečaj je Slovenija v 20 lejtaj dosegnila vse, ka je leko (na tihinskom se spitavajo, kak se je tau prišikalo), so pa prej Slovenci donk nej zadovolni s tejm, ka majo. Na oder so staupile Sombotelske spominčice, štere so svetile te den. Spejvati so začnile leta 2004, vodila je je pedagoginja za spejvanje Judita Pavel. Od 2006 je voditel skupine pa go na fudaj sprevaja Francek Mukič. Spejvajo stare porabske pesmi, gor so staupile že doma, v Sloveniji, Avstriji pa Srbiji tö. Spominčice (nefelejcs) so rauže, štere je prekmurski polihistor Avgust Pavel sploj lübo, pa znamenüjejo tau tö, kak se pesmarce na svoj indašnji dom »spominajo«. Na svetki je sombotelska skupina zaspejvala pet ljudski pesmi, po tistom pa eške eden koražen venec pesmi, na šteroga so vsi navzauči ploskali, ništerni so eške gorstanili tö. Po tem so na oder staupile Ljudske pevke iz Monoštra pa Števanovec, štere so si s svojimi pet (žalostnimi pa veselimi) pesmimi ranč tak zaslüžile velki aplavz. (Tau so zvekšoga starejše strine, šterim se leko mladi Porabci zavalijo, ka so stare porabske naute gorostale). Dvej skupini pa sta za konec vküper zaspejvali pesem »Gnes je edna lüšna nauč«, ka je naslov od CD-na Sombotelski spominčic tö. Fudaš pa voditel sombotelski pesmarc Francek Mukič je po-vödo: »Pevskim skupinam v Porabji je ležej, ka majo profesionalne voditele iz Slovenije, ništernim pa eške pevci iz matičnoga rosaga pomorejo. Mi smo čisto sami, smo amateri. Tau je velko delo, ka smo leko CD s penezami pa brezi zborovodje napravili. Tau je nika sploj drugoga, ka zatok ostane, za dvajsti, za petdeset pa za stau lejt tö. Leko, ka do se s toga gnauk svejta naši mladi včili, šteri zdaj neškejo slovenski gučati. Naše Spominčice so trnok srečne, pa leko povejm, ge tö.« Djenau tau je biu ciu sombotelske samouprave, ka aj se na CD gorvzemejo indašnje slovenske porabske pesmi, ka aj bi ta erba nikak donk gorostala. Voditel spominčic je cüjdau: »Mi smo največ iz tiste pesmarice vöodebrali, ka sva müva s sinaum vküppostavila. Tau smo tö pred očami meli, ka aj nedo gnake, kak na drügi porabski CD-naj. Pesmi smo pa malo po svojom prejkobrnauli, ka aj bi malo ovaške bile. 22 pesmi smo gorvzeli, tau je bilau maksimum, nej smo znali, če mo eške gda priliko meli.« O deli v skupini pa je tak gučo: »Mi smo skoro kak dobri pavri. Uni tö morejo rano gorstati, flajsno delati, cejli den švicati, pa te en cajt nika nega. Te pa gnauk leto kauli pride, pa pšenica zrejla grata pa je paver tö rad gé. Naše pesmarce so prausne delavke, 12 vör dojobredijo pa odijo na probe. Te pa je nej čüdo, ka se sirautam med probo malo zejva. Geste takša, ka ji je mati mrla, geste, ka betežen kučet má. Trnok dosta trüdov gé, sto ne odi, ne vej. Depa mi smo kak pavri: gda vidimo, ka lepau rasté, ka smo posejali, smo radi gé.« Francek Mukič svoje pesmarce že pet lejt sprevaja s fudami tö: »Našim ženskam je bilau brezi fud žmetno dvoglasno začniti. Fude so pa kak edna cejla banda. Vse maš nutri: maš alt, maš sopran, s pausom davaš ritem, je skoro kak kakši ansambel. Kak če bi pet-šest škeri vküper igralo. Pa če je glas G, je glas G. Fude vküper držijo bando, so skoro kak glaž vina za edno drüžbo. Volau naredijo.« Med pesmarcami je več takši, štere so se slovenske pesmi navčile že v mlašeči lejtaj. Ana Braunstein je v tisti cajtaj dobila lübezen do spejvanja: »Mi smo se že tak narodili, ka smo tau v krvej meli. Po mojom mlajši, gda se narodijo, ne djaučejo, liki spejvajo. Doma smo dosta spejvali. Gda so k nam sestre prišle, je naš ata igro, pa smo spejvale. Te smo nej televizijo gledali, nej smo meli računalnik, ranč špile nej, mi smo se s tem veselili doma.« Pred sedmimi lejtami so iskali ženske, štere bi spejvale, pa majo dober glas, tak so najšli Erži Aranyi tö, štera je Vogrinka, depa donk rada spejva slovenske pesmi. »Sedem lejt že spejvam, od začetkov. V drüštvi je malo žensk bilau, ka bi se vzele za tau, zavolo cajta ali glasa. Ge se te rejči na pamet včim, ranč je ne razmejm. Tau je trdo delo. Dostakrat si doma spejvam naute, ka je mam nutri v vüjaj. Vküp odimo, spejvamo, dosta potujemo kaulivrat, meni se tau sploj vidi« - je povödala sombotelska pesmarca. Po svetki so člani slovenskoga drüštva eške dugo v nauč spejvali. Če rejsan se eške djenau ne vej, kak dale bau s Spominčicami – ništerne pesmarce so že starejše ali betežne – de CD gordržo spomin o tem, ka se eške po veliki varašaj najdejo ništerni, šteri v dobroj drüžbi kakšo slovensko nauto zaspejvajo. -dm- Sombotelske spominčice spejvajo s CD-na OD SLOVENIJE… O dogodkaj na kratko Kandidature za predčasne volitve vložilo 21 strank Enaindvajset političnih strank in list, ki želijo nastopiti na decembrskih predčasnih volitvah, je na volilne komisije volilnih enot vložilo kandidatne liste. S svojimi kandidati bodo v vseh osmih volilnih enotah nastopile vse sedanje parlamentarne stranke (SD, SDS, SLS, LDS, DeSUS, Zares in SNS) ter novoustanovljeni stranki Zorana Jankovića (Pozitivna Slovenija) in Gregorja Viranta (Lista Virant) ter Stranka za trajnostni razvoj Slovenije in Gibanje za Slovenijo. Prav tako bodo v vseh osmih volilnih enotah nastopile zunajparlamentarne Demokratična stranka dela, Nova Slovenija, Stranka enakih možnosti, SMS - Zeleni in Zeleni Slovenije. Za vstop v parlament se sicer na predčasnih parlamentarnih volitvah poteguje kar nekaj sedanjih poslank in poslancev, pri čemer je predvolilno obdobje postreglo tudi s prestopi. Na kandidatnih listah je tudi več sedanjih ministrov in ministric. Kandidirajo tudi predsedniki političnih strank, ki so kandidatne liste vložile v vseh osmih volilnih enotah. Na tokratnih volitvah veljajo 35-odstotne t.i. ženske kvote, kar pomeni, da so morale stranke na liste uvrstiti najmanj 35 odstotkov ženskih kandidatk. Sloveniji se obeta nižja rast od napovedane Evropska komisija je v jesenski napovedi znižala oceno rasti slovenskega gospodarstva v letu 2012 za 1,5 odstotne točke na en odstotek. Tudi glede celotnega evropskega gospodarstva je ocenila, da se je njegovo okrevanje ustavilo in bo prihodnje leto stagniralo, obstaja celo tveganje recesije. Na poslabšanje napovedi vpliva negotovost na finančnih trgih, predvsem na trgih državnih obveznic. Tu so se razmere v zadnjem času dramatično zaostrile, tudi za Slovenijo. Donos desetletnih slovenskih obveznic je novembra presegel psihološko mejo sedem odstotkov, ki velja za mejo vzdržnosti refinanciranja javnega dolga. Po pojasnilih analitikov gre za splet okoliščin, ko Slovenijo tuji investitorji zaradi nesprejetja reform, nestabilnega političnega položaja ter slabosti bančnega sistema enačijo z Italijo in ostalimi perifernimi državami. Mejšani pevski zbor Vladimir Močan Dröjštva penzionistov v Murski Soboti je 27. oktobra 2011 fejs lepau svetijo 30-lejtno delo zbora. Na tau svetki so pokazali nota svoj nauvi CD, steroga so ginau na tau obletnico dali pripraviti, nej z malim tröjdom. Z njimi so svetile Porabske ljudske pevke Monošter- Števanovci s svojimi lejpimi porabskimi pesmimi pod vodstvom Marije Rituper. Ka je tau fejs velki dogodek za domanje lidi, je pokazala grajska dvorana, stera je nej bila zavolé za publiko. Porabske pevke pa sodelavci Slovenske zveze, ranč tak Dröjštvo porabski slovenski penzionistov, smo bili srečni pa ponosni, ka smo té velki svetek z jubilanti vküper leko svetili. Tau je velko poštenjé do nas! Kejp: Janez Kovač Mlašeča folkorna skupina Slovenske zveze v Števanovci je 5. novembra 2011 pod vodstvom Marije Rituper lejpo indašnjo porabsko šego »Démo na gostüvanje« pokazala nota na kvizi »Plesi, pesmi pa glasba narodov« v Hévizi. Mlajše pomaga pripravlati domanja lerenca Anica Salai, sprvajali so ji pa fudaš Boris Velner, mladiva violinista Marija Varga pa Miha Kos. Kejp: Monika Škaper Sukič 13. novembra so na Zvezi oprvin dobili pozvanje v kraj Sodišinci, steri leži pri vesi Tišina. Števanovske ljudske pevke Slovenske zveze so pod vodstvom Marije Rituper nota pokazale drtino porabski ljudski naut z nautama Oča so mi kü’pli pa V noči se šetam. Srečanje ljudski pevcov pa muzikantov z naslovom »Po našon lejpon Prekmurji« so pripravili ljudski pevci Kulturnoga dröjštva »Vinski bratje«. Domanji pevci so eške mošt tü dali krstiti s püšpekom, steroga so pozvali iz Sombotela, samo ka je porabskim ženskam nikak nej bijo spoznani. Za krstnoga botra so si pa odabrali svojga padaša Stanka Črnka od Gorički lajkošov iz Gornji Petrovec. Kejp: Klara Fodor Spet so se družili rokometaši Med 27. in 30. oktobrom 2011 je v Monoštru že sedemnajstič potekal Mednarodni rokometni turnir Arany János. Za to se spet lahko zahvalimo mlajšim monoštrskim rokometnim selekcijam, njihovim staršem, monoštrskim institucijam oziroma monoštrskemu Rokometnemu klubu. Ekipe so razen iz Madžarske prišle iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Dvajset odstotkov ekip, ki so se udeležile našega turnirja, je prišlo iz Slovenije (rokometni klubi prvoligašev), iz Ormoža, Trbovelj, Škofje Loke, Ptuja, kar nam je posebej v veselje! V treh dnevih se je na treh mestih odigralo približno 120 tekem v različnih starostnih skupinah, igrale so moške in ženske ekipe. Srečanja, posebej finalna, so bila zelo razburljiva, obenem kvalitetna. V določeni starostni skupini so lahko otroci samo s sedemmetrovkami odločili, kdo je najboljši. Uradna podelitev pokalov je bila v nedeljo, na njej sta nagrade (pokale in kolajne) predala Tibor Bana, parlamentarni poslanec, in državni prvak v teku Zsolt Koszár. Najboljše ekipe so bile posebej nagrajene. Zahvaljujoč se pomoči prijaznih sponzorjev smo lahko nagradili tudi najspretnejše Monoštrčane. Ob športu je bilo veliko možnosti za programe v prostem času, izmed katerih sta bila najbolj priljubljena tekmovanje v streljanju sedemmetrovk in nočno kopanje. Na tej športni prireditvi smo zbirali tudi denar za oškodovance v požaru, kajti prav v tem času so ostale štiri monoštrske družine brez strehe nad glavo. Organizatorji se prisrčno zahvaljujejo vsem, sponzorjem, izvajalcem in seveda institucijam, brez katerih se ne bi mogel uresničiti ta krasen športni dogodek. Organizatorji turnirja zveza.hu … DO MADŽARSKE Mura-Raba TV se nadaljuje Projekt Mura-Raba TV se je začel leta 2009. Takrat je bila dejansko vzpostavljena že dolgo časa načrtovana čezmejna televizija v sodelovanju med murskosoboško in monoštrsko lokalno televizijo, TV AS in Gotthárd TV. V okviru projekta se že dve leti pripravljajo dvojezične tedenske oddaje, na slovenski strani z naslovom Mura-Raba TV, na madžarski strani pa Vpogled, ki jih sodelujoči televizijski hiši vsak teden izmenjujeta. Tako dobivajo gledalci sproti vpogled v dogajanja in vsakdanje življenje tako Prekmurja kot Porabja. V prvem delu projekta bo pripravljenih 130 televizijskih oddaj na obeh straneh, pred kratkim so te oddaje dosegle številko 100. Kulturno in medijsko sodelovanje obmejnega prostora med Rabo in Muro – kar je naslov projekta – je bilo letos spomladi podaljšano, tako se bodo dosedanje projektne aktivnosti nadaljevale še naprej. Sporazum oz. partnersko pogodbo o tem nadaljnjem sodelovanju so projektni partnerji podpisali 10. novembra na Generalnem konzulatu v Monoštru. Tako je na začetku prireditve navzoče pozdravil pred kratkim imenovan generalni konzul Dušan Snoj, ki je povedal, da je to prvi dogodek na konzulatu, odkar teče njegov mandat. O projektu je dejal, da pomeni premik v nek nov, sodobni kontekst. »Današnji dogodek kaže, da imamo dobre projekte, in trdim, da imamo tudi dobre primere dobrih praks« - je bil prepričan. Slavnostnega podpisa se je udeležil tudi državni sekretar pri Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih, ki že od vsega začetka podpira ta projekt. »Ravno taki projekti, kot je ta, nam omogočajo, da se bolje medsebojno spoznamo, in ko se bolje medsebojno spoznamo, lažje tudi sodelujemo. Sodelujemo pa zato, da nam bo vsem bolje. Mislim, da je evropsko teritorialno sodelovanje namenjeno temu, da se prvič dvigne kvaliteta življenja v obmejnem območju, in seveda, da se s sodelovanjem preko meja pride do tega, da vsi ljudje na eni in drugi strani, ne glede na to, kateri narodnosti pripadajo, bolje živijo“ – je izpostavil. Na slovenski strani sta v projekt vključena HI-Fi Videostudio d. o. o. kot vodilni partner projekta in Krajinski park Goričko. Na madžarski strani sodelujeta v projektu Szentgotthárd Városi Televízió és Kábelüzemeltető Nonprofit Kft (TV Monošter) in Zveza Slovencev na Madžarskem. Skupna vrednost projekta je 721.848,48 EUR. Projekt se delno financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v višini 583.342,82 EUR. Nacionalno sofinanciranje znaša 102.413,22 EUR, preostali delež v višini 36.052,44 EUR pa prispevajo projektni partnerji. Zelo pomemben element projekta je izboljšanje IKT tehnologije na obmejnem območju. Že v prvem delu projekta je bilo vzpostavljeno optično omrežje v treh porabskih vaseh, in sicer na Gornjem in Dolnjem Seniku ter v Sakalovcih. V drugem delu se izgradnja tega omrežja nadaljuje, tako da se bo optično omrežje postavilo na Verici. Tako bodo tudi prebivalci te vasi lahko spremljali v okviru projekta pripravljene oddaje, nenazadnje pa bodo imeli boljši dostop do telekomunikacijskega omrežja, ki je sedaj precej omejen. Poleg tega se bo na območjih Krajinskega parka Goričko in Porabja izvedla še ena pomembna investicija, t. i. ˝Info točke˝, tu gre za tako imenovane informacijske točke, ki bodo tako turistom kot lokalnemu prebivalstvu nudile dostop do raznih informacij o turističnih točkah, ponudbi, možen bo dostop do svetovnega spleta in podobno. Tudi v nadaljevanju projekta bodo vsako leto izvedeni medijski tabori in številne druge aktivnosti, ki bodo služili k izboljšanju povezovanja Prekmurja s Porabjem. Projekt Mura Raba TV II se bo začel izvajati s 1. januarjem 2012 in se zaključil z 31. decembrom 2014. S skupnim izvajanjem projektnih aktivnosti bodo projektni partnerji na obeh straneh meje spodbujali kulturno izmenjavo v čezmejni regiji. Prav tako bodo aktivnosti prispevale k večjemu izkoristku vloženih sredstev, tako finančnih kot strokovnih znanj, in širjenju poslovnih ter socialnih mrež vseh vključenih akterjev. nvn V žarišču osnutek novega šolskega zakona Prejšnji torek se je v parlamentu začela splošna razprava o novem šolskem zakonu, ki je povezan z imenom Rózse Hoffmann, državne sekretarke za šolstvo, ki pripada stranki krščanskih demokratov. Sam osnutek je dvignil veliko prahu tudi v času njegove priprave, kajti pedagoški sindikati in strokovna združenja so državni sekretarki očitali, da se z njmi ni usklajevala. Osnutek zakona je v parlamentu močno napadel tudi koalicijski partner FIDESZ, najbolj nezadovoljen z njim je nekdanji minister za šolstvo omenjene stranke Zoltán Pokorni, ki ga je že tudi prej večkrat ostro kritiziral v raznih debatnih oddajah. Sam premier Viktor Orbán je sicer izpostavil, da poslanci njegove stranke napadajo samo vlado, kajti osnutek je predložila vlada ne glede na to, kdo ga je pripravil. Tako se kaže, da poslanci vladajočih strank ne bodo zavrnili zakona, ga pa bodo s številnimi dopolnili »razmrcvarili«. Svoja dopolnila je v parlament poslal že tudi Demokratični sindikat pedagoških delavcev, ki najbolj oporeka načrtu, da bi morali biti učitelji tedensko obvezno prisotni na šoli najmanj 32 ur. Po mnenju predsednika sindikata sta neizdelana tudi model obvezne celodnevne šole in model učiteljeve kariere. Sam sindikat predlaga, naj parlament splošno razpravo preloži, kajti do začetka novega šolskega leta, ko naj bi zakon začel veljati, je še deset mesecev. Za vsakega novorojenčka naj se posadi drevo Pobudo je dalo Gozdno gospodarstvo Gemenc, ki je letos že podarilo kakih tri tisoč avtohtonih sadik. Do zdaj se je pobudi pridružilo 76 krajev iz trinajstih županij. Namen akcije je – ob olepšanju okolja – da bi se ohranile avtohtone sorte dreves. Udeležence na podpisu partnerske pogodbe je pozdravil generalni konzul Dušan Snoj. Ob njem sodelavka konzulata Andreja Kovač Partnersko pogodbo so podpisali (z leve) direktor TV AS Andon Weingerl, direktor krajinskega parka Goričko Bernard Goršek, direktor TV Monošter István Dékány in predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 18.30 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri Vsigdar sem držo svojo rejč Dostakrat sem tak, ka tak mislim, poznam nekakoga, pa samo te zvejm, ka sploj nika ne vejm od njega, gda reportažo delam z njim. Taši je biu zame Feri Meggyes s Slovenske vesi tö. Dostakrat se srečava pa pogučavava, dapa zvün tauga, ka je zavarovalniški agent (biztisítási ügynök), sem nika več nej znau od njega. Tau je vejn zato, ka gnesden se lüstvo bola samo od aktualne teme pogučava, od sebe pa rejdko kaj povejo, povejmo. - Feri, kak pa gda si ti zavarovalniški agent grato? »Sprvoga sem dja bautoš bijo tü v Monoštri v želejzni bauti Luna, gde sem edendvajsti lejt delo. Gda se je spremenijo režim pa so privatizirali bauto, dja sem go nej mogo dolaküpiti pa te tak sem brezi dela austo. Tau je devetdesetprvoga leta bilau.« - Kelko lejt si delo v želejzni bauti? »Edendvajsti lejt, dapa še zdaj mi itak fali, zato ka bauta je bila moj žitek. Tam sem začno delati, dja sem pelo bauto, pa sploj dobro sem se emo tam.« - Ka vse ste tam odavali? »Vse, ka je iz železe: cveke, šrajfe, posaudo, hladilnike, zmrzovalnike, bojlere, vse, ka je pri rami trbelo. Sprvoga je dobro üšla bauta, dapa prvin, kak bi go zaprli, te se je že slabše odavalo. Sploj dosta lidi sem spozno tam v bauti, tau, ka se pri zavarovalnici leko začno delati, tau se njim leko zahvalim. Oni so name tü dobro poznali, znali so, če dja kaj povejm, tisto je tak, pa ka dja držim svojo rejč.« - Tau je fejst potrejbno? »Tau trbej, ovak leko pozabiš kak bauto tak zavarovalnico, zato ka lüstvo na tau brž gorapride. V bauti, če si kaj obečo, ka naraučiš pa spraviš, tisto je tak moglo biti, pa tau zdaj pri zavarovanji je ranč tak.« - Ka nej bilau tistoga reda v bauti, ka tak trbelo narau-čiti, prištölati? »Dosta vse, dapa najbola zmrzovalnikov pa televizije nej bilau. Zbrodi si, samo gda so se meje odprle, ka smo leko v Avstrijo šli, kelko je lüstvo tauga nutraprivleklo, zato ka je tam falejšo bilau, pa pri nas je nej trno daubo.« - Če je koma vleti zmrzovalnik nanikoj prišo, te ka je delo, če ga v bauti nej bilau? »Drügo nej bilau, mogo ga je naraučiti pa čakati, zato ka v bauti ga nej bilau. Tistoga reda je drügi svejt bijo kak zdaj. Zdaj v bauti tašoga küpiš, kakšnoga škeš, če ga naraučiš, te pa že drügi den leko deš po njega. Zdaj je že samo tau nevola, ka nega pejnez.« - Te je bola bilau? »Tak mislim, ka te je baukše bilau, ležej smo živeli kak zdaj. Leko, ka so zmrzovalniki pa televizije dragši bili, dapa žitek je pa falejši bijo, mislim na krüj, na mlejko pa na tašo.« - Kak si tau doživo, gda si zvedo, ka bauto zaprejo, vas pa tapošlejo? »Tau nikdar ne pozabim, tau je devetdesetprvoga leta bilau, dvajstoga decembra, gda sem klüče prejk mogo dati. Šest nas je delalo pa vse šest nas je djaukalo te, gda smo tau zvedli. Dja sem na tau ranč nej brodo, ka bi indrik išo delat, zato ka mena je samo bauto trbelo. Dva, tri mejsece sem doma bijo, dapa plačo sem tečas še daubo. Dober cajt je biu te januarja, hvala baugi, pa sem v gauško leko odo, ovak bi se mi vejn tak zmejšalo. Z drvami sem delo, dapa sam, ka piti pa djesti sem s sebov emo, tistoga sem se ranč nej dotekno. Nej sem mogo djesti, zato ka samo sem tau v glavej emo, ka zdaj bau.« - Pa ka je bilau? »Te februara so me ziskali od zavarovalnice, če bi nej sprobo delati kak agent. Dosta variacij nej bilau, mogo sem vzeti, najprvin samo tak, ka na den štiri vöre sem delo. Tašo srečo sem emo, ka sprvoga so domau k meni odli, aj njim napravim zavarovanje (biztosítás). Zato pa te marciuša sem že redno začno delati, pa zdaj je že tauma dvajsti lejt, ka tau delam, istino zdaj že tak, ka sem v penziji.« - Ka vse je v zavarovanji, ka ga ti delaš? »Večfele zavarovanj delam, od kuče do avtona, življensko zavarovanje, pa če še trbej, te konja tö zavarujem.« - Od kec maš te lidi, šteri pri tebi napravijo, sklenejo zavarovanje? »Zvekšoga so iz te naše krajine, dapa mam s Sombotela, Kőszega, šteri so zato pri meni naprajli zavarovanje, ka so me še iz baute poznali.« - Gda je bilau bola naleki, zdaj ali sprvoga, gda si začno? »Te je baukše bilau, gda sem začno, zdaj nega pejnez pa zavarovalnic je že tö več. Gnesden je vse drago, pa gde leko šparaš, če nej pri zavarovanji. Vsakši se v taum vüpa, ka nede emo kvara. Dapa ka bau te, če se kaj zgodi z njim ali s kučov? Leko ka zdaj tak vögleda, ka te pejneze, ka za zavarovanje plačüvaš, vö na okno lüčaš, dapa če kvar maš, te zato dobro, če maš kaj. Te je sploj dobro, če velki kvar maš, dapa če samo edno okno ti veter vövdari, te tö ranč tak vöplačajo.« - Kak nagučavaš ti lidi, aj pri tebi napravijo zavarovanje? »Dja lüstvo nika ne nagučavam. Ta dem pa tapovejm, ka dja mislim, pa tapovejm, zaka bi tau za njega dobro bilau. Če on tau povej, ka tau njega ne briga, te dja bola kraj dem. Tej dvajsti lejt sem še k nikomi nej išo, ka bi ga silo. Če stoj tau povej, ka nej, nikše nevolé nega, tadala sva ranč tak dobriva, kak če bi kakši šejft naredla.« - K taumi, ka si zavarovalni agent grato, se je trbelo kaj včiti? »Več taši tečajov (tanfolyam) smo meli, skur vsakšo leto, iz šteri je izpit (vizsga) trbelo naprajti.« - Zdaj ka si že v penziji, zdaj si že bola naletja pa več časa tö maš, nej? »V tejm sem nej gvüšen, ka več časa mam. Nej sem dau valati, gda so drugi prajli, ka gda so v penzijo prišli, še telko časa so nej meli kak do tistoga mau, dapa sam na sebi vidim, ka tau je rejsan tak. Mam edno hčerko pa enga sina, štiri lejpe vnuke, štere dostakrat skrb mam, ka je mena veseldje, tak mislim, zatau je vrejdno živeti.« - Gdakoli se srečava ali te vidim, vsigdar dobro volau maš, odkec je ta dobra vola? »Dja, gda sem še mali bijo, sem tö taši bijo, pa zdaj sem tö takšen. Tak mislim, če bi se dja nej mogo hecati, norijo gučati, ali če bi tau vö iz mene zbrisali, te bi vejn mrau. Tau dosta pomaga tašoga reda, gda je človek brez vole ali kaj lagvoga ma. Tašoga reda z norijov pa s hecom dosta bola naletja leko tau preživiš.« Karči Holec Feri Meggyes Feri ima štiri vnuke MRAVLAK LEJKI OTROŠKI Delavnica v Küharjevi spominski hiši V velkom mravlinjeki je bilau dosta mravel. Depa, ednoj mravli je v tistom mravlinjeki nej dobro bilau. »Ge sam nej mravla! Ge sam moški! Ge sam mravla, nej pa mravla. Ge sam mravlak Lejki. Pa zato, ka neškem mravla ostanoti v etom mravlinjeki, dem ge po svejti vcejlak po svoje,« je strauso svojo mravlečo glavau. Pa je tak tö bilau. Mravlak Lejki je odišo na svoje. Mourdje Mravlak Lejki je na svojoj pauti vcejlak po svoje vodau že spozno. Na, potok ga je skur v sebe potegno. Depa, emo je srečo, nej se vtaupo. Če bi tak bilou, bi od njega nika nauvoga nej zvedli. Na tau svojoj pauti vcejlak po svoje je prišo do ene druge vode. Do vcejlak ovakše, kak pa je tisti potok biu. Prišo je do tiste vode pa go je gledo. »Na, tak šurkoga potoka pa sam eške nej vido. Tak šurkoga potoka je na mojoj pauti eške nej bilau. Gvüšno so lidge kakši maust naprajli, ka prejk njega pridem,« si je na velki brodo. Ojdo je vred z velko vodo pa isko maust, ka bi prejk te vode prišo. Depa, mausta je nin nej bilau. »Tej lidge, ka tü živejo, so velki manjacke! Takši dugi pa šurki potok majo pa so nikšnoga mausta prejk njega nej naprajli,« se je že začno pomalek koriti. »Vej pa tau eške ge, mravlak Lejki, vejm, ka prejk vsikše vode maust mora pelati,« se je eške bole, nej več samo pomalek, koriu. Pa je ojdo tadale. Je ojdo prejk po kamnaj, prejk po skalaj, po pejski, po draubni kamnaj pa znauva po kusti kamnaj pa skalaj. Nin je mausta nej bilau. Že je skur vkraj od velke vode obrno, ka de kama inan šou. Že je tau skur naredo. Depa, neje! Tam daleč je vö iz vode šla nikšna ovakša sveklina. »Na, tau pa me zdaj dun miga, ka je tisto tam gé!« Trno brž se je paško, samo aj kak najprva ta pride. Pa bole je blüzi biu, bole se je tam svetilo. Te pa se je samo nagnauk dola stavo. »Na, takšno pa sam eške nej vido,« se je prijo za glavau. Takšno sam eške gvüšno nej vido!« je gledo pa li samo gledo pa nej mogo vörvati svojim mravlečim očam. »V taum vraučom vrejmeni pa telko snega majo!« Šou je vcejlak kcuj k velkim bejlim küpom. »Pa je tau sploj nej mrzeu snejg! Sto pa je eške gda na taum svejti vido topeu snejg?!« je nej pa nej mogo vörvati. »Na taum potoki nemajo mausta, majo pa topeu snejg.« »Ti si nej od nas gé?« se je više njega zglaso bejli ftič. »Gvüšno ka sam nej! Ka pri nas je snejg mrzeu, prejk potokov pa mauste mamo,« je biu tak malo gizdavi mravlak Lejki. »Ti resjan nika ne pouniš! Tau je nej potok, tau je nej snejg. Tou je gé mourdje, tau je pa gé sou. Zatoga volo je maurdje soleno,« je modro povedo bejli ftič. »Dobro, dobro, ti čüden štrk. Vej sam pa vedo, sam samo te sprobavo, če ti tö tau vejš,« se je zlažo mravlak Lejki. »Ge sam nej nikšen štrk nej! Ge sam galeb (sirály), ka ‘š vedo!« se je zasé gor vzeu galeb. Depa, mravlak Lejki ga je več nej mogo čüti. Je že tadale šou vcejlak po svoje po taum svejti. Miki Roš Teta Ilonka mesi testo Sveže pečeni rženi kruh je teknil našim učencem 27. oktobra popoldne ob enih smo se z dvema kombijema napotili na Gornji Senik. Učenci DOŠ Števanovci iz višjih razredov so se peljali na delavnico, da bi spoznali, kako se je v davnih časih pekel kruh. Ko smo se pripeljali, so nas že čakali učiteljica Ibolya Neubauer, hišnik in šofer Norbi ter teta Ilonka. Kvas je že bil pripravljen in v kuhinji je bilo tako vroče kot v peklu. Najprej so nam povedali, kaj vse je potrebno k peki kruha, kakšno moko uporabljajo, kakšen kvas in vodo. Nato so začeli mesiti testo. Dolgo je treba mesiti, dokler se testo ne odlepi z roke. Potem so naredili 8 malih hlebčkov, jih položili v male „drvenčice” in kakšno uro je testo vzhajalo, počivalo. Medtem so zakurili peč. To je bilo zelo zanimivo za naše učence. Teta Ilonka nam je pripovedovala, kako je bilo v davnih časih, kako dolgo so tak kruh jedli, koliko so ga spekli in tako dalje. Učenci so spoznali nove predmete in s tem tudi nove besede. Lahko so opazovali, kako se je položil kruh v peč, katero orodje se pri tem uporablja: lopar, greblo, omela. Medtem ko se je kruh pekel, smo si ogledali razstavo v spominski hiši. Čez eno uro je kuhinja že dišala po sveže pečenem kruhu. Radovedno smo poskusili topel rženi kruh. Bil je zelo dober in okusen. Hvala lepa vsem, ki so nam ta popoldan pokazali to staro šego. Stare navade, šege so spoznali naši učenci in tudi midve s pomočnico Anico. Agica Holec ravnateljica Bralna značka Pred dobrim mesecem so števanovsko osnovno šolo obiskali sodelavci knjižnice iz Murske Sobote, da bi radi organizirali na naši šoli bralno značko. Do tega dogodka je prišlo 11. novembra, ko sta prišla k nam knjižničarka Metka Sraka in pesnik ter pisatelj Milan Vincetič. Zelo nas je veselilo, da sta obiskala našo šolo in naše učence, ki smo jih razdelili v dve skupini. Najmlajši so poslušali Metko in njene pravljice. Najprej so lahko prisluhnili pravljici o dveh kozah, po tem pa pravljici o ljubezni. Učenci so z zanimanjem poslušali pripovedovalko, saj sta bili pravljici zanimivi. Med tem časom so starejši učenci poslušali pesnika in pisatelja Milana Vincetiča. Pripovedal je o svojem otroštvu, o prvi ljubezni in o svojih delih. Razumljivo je pripovedal, v prekmurščini. Učenci so lahko spoznali njegovo življenjsko pot. Hvala lepa Metki in Milanu za obisk. Hvala tudi soboški knijžnici. Agica Holecz, ravnateljica MLAŠEČI V GORNJESENIŠKEM PARKU BODO RASLA SADNA DREVESA PETEK, 25.11.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PRIHAJA NODI, RIS., 10.20 KRAVICA KATKA, RIS., 10.25 PALČEK SMUK V RIBNIKU, RIS., 10.35 BINE: POLICIST, LUTK. NAN., 10.55 TEKMICI, KRATKI FILM, 11.10 GLASBENA ŠOLA, 11.25 PASJA PATRULJA, NIZOZ. NAN., 12.00 POROČILA, 12.05 SVETO IN SVET: KAR JE V MEDIJIH, JE RESNIČNO?, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 VOLITVE 2011: SOOČENJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 SLOVENCI V ITALIJI, 16.30 BABILON.TV: NOČ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 RAZJARNIKOVI V PROMETU, TV NADALJEVANKA, 18.20 TIMI GRE, RIS., 18.30 BALI: IŠČEMO ZAKLAD?, RIS., 18.40 PENELOPA: MAMIN ROJSTNI DAN, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: VEDNO JE UPANJE, VEDNO JE MOŽNOST!, 0.10 GANDŽA, AM. NAD., 1.05 POSEBNA PONUDBA, 1.30 DNEVNIK, 2.00 SLOVENSKA KRONIKA, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL PETEK, 25.11.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.25 NORDIJSKO SMUČANJE: SV. POKAL, SMUČARSKI TEK - SPRINT M IN Ž, 13.15 VIDEOZID, 14.00 GLASNIK, 14.30 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 OSMI DAN, 15.35 FIRMA.TV, 16.10 MED VALOVI, 16.35 CIRCOM REGIONAL, 17.05 RAD IGRAM NOGOMET, 17.35 NORDIJSKO SMUČANJE: SV. POKAL, SMUČARSKI TEK - SPRINT M IN Ž, 18.25 ČRNO-BELI ČASI, 18.50 KNJIGA MENE BRIGA, 19.05 VIDEOZID, 20.00 ZVEZDNIŠKI MENIHI, DOK. ODD., 20.50 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 21.45 VAMPIRSKA LJUBEZEN, ŠVED. FILM, 23.35 SENCE CASABLANCE, DOK. ODD., 1.00 VIDEOZID, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 26.11.2011, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: AJKEC IN UMETNINE IZ LESA, 7.15 BINE: NAKUPOVANJE, 7.35 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.20 RIBIČ PEPE: KO KOVAČ PEPE KUJE, 8.40 IZ POPOTNE TORBE: VSE JE ENKRAT PRVIČ, 9.05 SMRKCI, RIS., 9.30 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.15 V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 10.40 POLNOČNI KLUB: VEDNO JE UPANJE, VEDNO JE MOŽNOST!, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.25 NEBEŠKA VABA, JUG. FILM, 16.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.20 NA VRTU, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 17.25 PRENOVA DOMA, 17.30 KDO IMA PRAV?, 17.45 JERMANOVO OKO, 18.30 OZARE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 KLIC DOBROTE, 21.50 SVETA VODA UROČKA, DOK. FILM, 22.15 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.50 OZEMLJE NA PREPIHU: PO GRAJSKIH STAVBAH, 22.55 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 0.00 OZARE, 0.05 DNEVNIK, 0.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.50 INFOKANAL SOBOTA, 26.11.2011, II. SPORED TVS 9.55 SKOZI ČAS, 10.05 POSEBNA PONUDBA, 10.45 SLOVENCI V ITALIJI, 11.15 MED VALOVI, 11.50 CIRCOM REGIONAL, 12.15 KNJIGA MENE BRIGA, 12.35 LONDONSKI VRTILJAK, 13.05 ŠPORTNI IZZIV, 13.35 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 14.00 SKOKI SO MOJE ŽIVLJENJE, DOK. FILM, 14.55 NORDIJSKO SMUČANJE, SV. POKAL: SMUČARSKI SKOKI - EKIPNO, 16.55 ROKOMET, LIGA PRVAKOV: CIMOS KOPER – ST. PETERBURG, 18.40 ALPSKO SMUČANJE, SV. POKAL: VELESLALOM, 20.30 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA BRAZILIJE - KVALIFIKACIJE, 21.00 ALPSKO SMUČANJE, SV. POKAL: VELESLALOM (Ž), 22.00 NA LEPŠE, 22.25 VIDEOZID, 23.10 SOBOTNA GLASBENA NOČ: NIET: ČAS JE ZA REVOLUCIJO, KONCERT, 0.40 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 27.11.2011, I. SPORED TVS 6.40 OZEMLJE NA PREPIHU: PO GRAJSKIH STAVBAH, 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKA ODDAJA, 10.15 ŠPORT ŠPAS, ODDAJA O ŠPORTU, ZDRAVJU IN OKOLJU, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OBZORJA DUHA: DA STE LE MLADI, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.20 NA ZDRAVJE!, 15.10 PRVI IN DRUGI, 15.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 16.00 ONKRAJ OBZORJA, DOK. SER., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 MISIJA EVROVIZIJA, 21.40 VODNAR, DOK. PORTRET, 22.35 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.15 MARIA WERN, ŠVED. NAN., 0.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 1.15 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL NEDELJA, 27.11.2011, II. SPORED TVS 8.50 SKOZI ČAS, 9.00 GLOBUS, 9.45 12. DRŽAVNO TEKMOVANJE CITRARJEV V KOMORNIH SKUPINAH: KONCERT NAGRAJENCEV, 10.20 PANIKA NA VASI, KOPRODUKCIJSKI FILM, 11.35 TURBULENCA: KOLIKOR ZNAŠ, TOLIKO VELJAŠ?, 12.05 UNIVERZA, 12.35 RAD IGRAM NOGOMET, 13.10 NORDIJSKO SMUČANJE, SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI, 15.00 KONJENIŠTVO: SV. POKAL V PRESKAKOVANJU OVIR, 16.00 NOGOMETNI MAGAZIN NZS, 16.30 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA BRAZILIJE, 18.55 ALPSKO SMUČANJE, SVETOVNI POKAL, 21.45 ŽREBANJE LOTA, 21.55 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 22.45 DEŽELA ŠERP, DOK. FELJTON, 23.15 ZADNJI VLAK DOMOV, DOK. ODD., 0.45 FRAGMA: MERICA SREČE, KRATKA TV-DRAMA AGRFT, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 28.11.2011, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ŽAMETE, RIS., 10.30 BACEK JON, RIS., 10.35 RISANKA, 10.45 IZ POPOTNE TORBE: VSE JE ENKRAT PRVIČ, 11.10 ŠPORT ŠPAS, 11.35 TONE PAVČEK: ČENČARIJA, OTR. ODD., 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.55 NA LEPŠE, 14.15 OBZORJA DUHA: DA STE LE MLADI, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 PRVI IN DRUGI, 15.55 VODNAR, DOKUMENTARNI PORTRET, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DUHOVNI UTRIP, 17.40 POGLED NA …, 17.55 RAZJARNIKOVI V PROMETU, TV NAD., 18.25 POKEC, RIS., 18.30 SVETOVALKA HANA: NOČNA LUČKA, RIS., 18.40 PALČEK SMUK IN ZVEZDE, RIS., 19.00 DNEVNIK, 19.30 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, 22.35 KULTURA, 22.45 ŠPORT, VREME, 23.05 UMETNOST IGRE, 23.35 GLASBENI VEČER, 23.35 ROK GOLOB: PLANET ŽIVLJENJA, 0.05 ANJA BUKOVEC, TONE POTOČNIK IN SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, 1.05 DUHOVNI UTRIP, 1.20 DNEVNIK, 1.45 SLOVENSKA KRONIKA, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 28.11.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.15 TEDENSKI IZBOR, 11.15 DOBRO JUTRO, 14.00 VIDEOZID, 14.45 ZVEZDNIŠKI MENIHI - ČUDEŽ S STRANSKIMI UČINKI, DOK. ODD., 15.40 SOBOTNO POPOLDNE, 16.55 MOJA DRUŽINA, ANG. NAD., 17.30 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 17.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.20 FIRMA.TV, 18.55 PEKLENSKI IZBOR, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: KRUPP - NEMŠKA DRUŽINA, NEMŠKA MINI-SERIJA, 21.30 NA UTRIP SRCA: GUSTAVO DUDAMEL: GLASBA UPANJA, NEMŠ. FILM, 23.05 PREDOR, KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.25 PEKLENSKI IZBOR, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 29.11.2011, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ROLI POLI OLI, RIS., 10.20 PUJSA PEPA, RIS., 10.25 ANČINE NOGICE, RIS., 10.35 PENELOPA, RIS., 10.40 STUDIO KRIŠKRAŠ: ZOBNA MIŠKA, 11.25 IZ POPOTNE TORBE: SKRB ZA PLANET, 12.00 POROČILA, 12.05 PRVI IN DRUGI, 12.20 UMETNOST IGRE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.25 BABILON.TV: NOČ, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KNJIGA MENE BRIGA, 16.00 SVETO IN SVET: KAR JE V MEDIJIH, JE RESNIČNO?, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST: TRENING SPOMINA, 17.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.00 RAZJARNIKOVI V PROMETU, TV NAD., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 18.40 TIMI GRE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 VOLITVE 2011: SOOČENJE, 20.55 DOSJE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 VOJNA SKOZI OBJEKTIV: PORAZ, DOK. SER., 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST: TRENING SPOMINA, 0.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 1.00 DNEVNIK, 1.25 SLOVENSKA KRONIKA, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL TOREK, 29.11.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 12.25 PEKLENSKI IZBOR, 13.10 BLEŠČICA, 13.45 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.35 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.10 SVETA VODA UROČKA, DOK. FILM, 15.35 NA VRTU, 16.00 GLASNIK, 16.25 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 16.55 ŠPORT, 19.00 VIDEOZID, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: ZAGREB, DOK. SER., 20.30 PRI PEARSONOVIH, AM. NANIZANKA, 20.50 ODVETNIK ZA TEROR, DOK. FILM, 23.05 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.35 VIDEOZID, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 30.11.2011, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.35 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.45 RIBIČ PEPE: KO KOVAČ PEPE KUJE, 11.05 ZLATKO ZAKLADKO: JEZERKO IZ CERKNIŠKEGA JEZERA, 11.20 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 12.00 POROČILA, 12.05 DOSJE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 DUHOVNI UTRIP, 14.40 ČRNO-BELI ČASI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 UGRIZNIMO ZNANOST: TRENING SPOMINA, 16.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.20 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 TURBULENCA, 18.00 RAZJARNIKOVI V PROMETU, TV NAD., 18.25 PENELOPA, RIS., 18.30 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PREBERI IN ZAŽGI, AM. FILM, 21.30 OD ELEKTRIČARJA Z LJUBEZNIJO, KRATKI IGRANI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 PRAVA IDEJA!, 23.35 TURBULENCA, 0.05 USODNA NESREČA, AM. NAD., 1.00 DNEVNIK, 1.30 SLOVENSKA KRONIKA, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL SREDA, 30.11.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.45 DOBRO JUTRO, 13.30 VIDEOZID, 14.15 ONKRAJ OBZORJA, DOK. SER., 15.10 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 16.35 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: ZAGREB, DOK. SER., 17.05 MOSTOVI – HIDAK, 17.35 DOSJE, 18.30 NOGOMET, EVROPSKA LIGA: MARIBOR - BRUGGE, 21.05 NOGOMET: BRAGA : BIRMINGHAM - POVZETEK TEKME, 21.20 ŽREBANJE LOTA, 21.30 LONDONSKI VRTILJAK, 22.00 ŠPORTNI IZZIV, 22.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA: JAZZ RAVNE, VID JAMNIK KVARTET Z GOSTI, 0.00 VIDEOZID, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 01.12.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA. 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 DAJ, DOMEN, DAJ!, RIS., 10.20 LUKA, REŠEVALNI ČOLN, RIS., 10.25 ALEKS V ČUDEŽNEM VRTU, RIS., 10.30 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.15 POPRAVNI DOM ZA STARŠE, KRATKI FILM, 11.30 SLAVNA PETERICA, RIS., 12.00 POROČILA, 12.05 SLOVENSKI VODNI KROG: KORITNICA, DOK. ODD., 12.30 UGRIZNIMO ZNANOST: TRENING SPOMINA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 VOLITVE 2011: SOOČENJE, 14.20 DEŽELA ŠERP, DOK. FELJTON, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TURBULENCA, 16.20 PRAVA IDEJA!, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.30 BABILON.TV: ZAVEST, 17.55 RAZJARNIKOVI V PROMETU, TV NAD., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 KARLI, RIS., 18.30 MALA KRALJIČNA, RIS., 18.40 PALČEK SMUK IN ZVEZDE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 VOLITVE 2011: SOOČENJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET: ŠTUDIJ KOT INDUSTRIJA, 0.25 DNEVNIK, 0.50 SLOVENSKA KRONIKA, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL ČETRTEK, 01.12.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.00 DOBRO JUTRO, 13.45 VIDEOZID, 14.30 MISIJA EVROVIZIJA, 16.10 12. DRŽAVNO TEKMOVANJE CITRARJEV V KOMORNIH SKUPINAH: KONCERT NAGRAJENCEV, 16.40 MOSTOVI – HIDAK, 17.10 KINGDOM, ANG. NAD., 17.55 EVROPSKI MAGAZIN, 18.25 UNIVERZA, 19.00 VIDEOZID, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 PONOVNO ŠTETJE, AM. TV FILM, 21.50 KOMISAR REX, IT.-NEMŠ.-AVST. NAD., 22.40 NOGOMET: EVROPSKA LIGA – POVZETKI, 23.15 GEORGE GENTLY: V MLINU, ANG. SER., 0.45 VIDEOZID, 1.35 ZABAVNI INFOKANAL Svetovalca za sadjarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor že tretje leto sodelujeta s sadjarji v Porabju. V okviru projekta z naslovom Usposabljanje porabskih sadjarjev želijo širiti predvsem ekološko sadjarstvo. Začeli so že s sajenjem različnih sadnih vrst in tudi sort, ki so primerne za to območje. Ob zadnjem usposabljanju 11. novembra so sodelujoči partnerji skupaj posadili sadna drevesa v gornjeseniškem parku. Tudi vreme je ugajalo zasaditvi dreves, gornjeseniški in števanovski sadjarji, ki sodelujejo v projektu, so opravljali delo v lepem sončnem vremenu. Novi park ob cerkvi na Gornjem Seniku je bil obogaten s šestimi sadnimi drevesi, in sicer zasajene so bile jablane, slive in češnje. V okviru projekta so tudi porabski sadjarji dobili nekaj sadnih dreves, za oskrbovanje le-teh pa bodo deležni stalne strokovne pomoči tudi v prihodnje. Namen je ponovno oživiti travniške sadovnjake in ekološko sadjarstvo ter popestriti tako krajino kot tudi doprinesti k dodatnemu dohodku posameznega sadjarja, ki se ukvarja s pridelavo in tudi predelavo sadja. »V gornjeseniškem parku so bile zasajene novejše in odpornejše sorte, tako da jih bo možno v naslednjih letih tudi oskrbovati in bodo tudi vaščani videli, da je sadjarstvo tukaj perspektivno, nenazadnje pa bodo lahko poskusili te slastne sadeže« - je dejal svetovalec mariborskega zavoda Andrej Soršak. nvn V gornjeseniškem parku so se posadila sadna drevesa KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 12. do 16. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11.