1 ^dini slovenski dnevnik v \	T A L1 J^ TJ fl nL	1 J
Zjedinjenih državah I	■ —■ ■ . £Jk_ ^^ ^^ /-1 Bm W VI I	I in tho4Jnlte<LState. |
firtiaja vsak dan Izvzemšk I	^Jl JLdJ JLjLm T<J JL ^Pk JL ^k-J J—** JL JL	I taMiWV1^«"* I
1 nedelj in praznikov. I	'	I Sundays and Holiday
J J , „Jk	List slovenskih delavcev v Ameriki. '	fl
rHUEPOlf FUA1K1: 4417 OOKTLAVDT.	InterW m SecenA-Olaai Matter, Monter 11, IMS. al th* Pe* OHm at ?•* York, X. Y„ nlar tto M flf OMgrM «C K«| a, IS7«,	nUTOV rUABHB: MS7 OOBTLAm.
----111 I I. I I I —	—	,	|	-_
NO 169 — ŠTEV. 169.	NEW YORK, THURSDAY, JULY 21, 1910. — ČETRTEK, 21. MAL. SRPANA, 1910.	TWLVUM Mld. — LETNIK IflH
V SLOV o.
■	t Ker me poživlja zvazina vlada, da
■	posvetim svoje skromne moči in svoje
■	znanje naši novi domovini, oziroma I naši republiki, po ktere uradu za tr-
■	govino in delo sem imenovan driav-I nim uradnikom, ostavljam z današ-
■	njim dnevom uredništvo "Glasa Na-I roda", koje voditi mi je bila čast I nad deset let.
V toliki dobi javnega delovanja med
■	našim narodom v Ameriki imel sem I dan za dnevom priliko potom *4 Glasa
■	Naroda" občevati z našimi tukaj-I šnjimi rojaki, kterib željam, kakor I tudi niihovemu prepričanju — saj ta-I ko mislim, — sem vstregel po vseh I svojih močeh, k?r mi v prvi vrsti do-I kazuje dejstvo, da je krog naših na-I ročnikov v vseh letih mojega delova-V nja neprestano naraščal. Vsled tega I rmatram si v svojo prvo dolžnost se-I daj. ko ostavljam omiljeni mi dosedanji svoj delokrog, da se vsem predragim mi ameriškim rojakom tem potom kar najiskrenejše zahvaljam, tako za njihovo podporo v vseh minolih dolgih letih,, kakor tudi, za mnogobrojna njihova priznanja načel po meni ureje-vanega lista.
Ista usoda, ktera zasleduje vsakega urednika, zasledovala je naravno tudi mene: vvtm ni bilo mogoče vstreči in tako bo prilike ali neprilike često-krat nanesle, da sem se moral baviti v javnosti z nekterimi rojaki, dasiravno slednji tega n»ao želeli. Toda uvaie-vati s»ni moral v prvi vrsti koristi našega, v stari domovini, kakor tudi tukaj itak dovolj izkoriščanega naroda, in z pomočjo naših čitateljev, koji so vedno moje vrstice znali uvaievati,
smo marsikak prikrito nameravan napad na dobrosrčnost naših rojakov preprečili in si — v kolikor pridemo ameriški Slovenci v poštev — vse do današnjega dne obranili popolno neodvisnost in kar je še večje vrednosti: velikansko število naših ameriških rojakov je zadobilo tekom teh let ameriško državljanstvo. Vsa nesoglasja z onimi, 8 kterimi se morda nismo strinjali in kteri so čestokr&t smatrali vsebino lista za nekako osobnost, so — v kolikor pride moja malenkost v poštev — pozabljena, KAJTI KONČNO SMO VENDARLE VSI ROJAKI, OZIROMA SINOVI JED NEGA IN ISTEGA NARODA, KI MORA SLOŽNO POSVETITI VSE SVOJE MOČI JEDNEMU JEDINEMU CILJU: NAPREDKU.
Uredništvo izročam starosti in pr-voboriteljn ameriških Slovencev, prijatelju Frank Sakserju, čegar zasluge za naš narod mi ni treba naštevati, ker so našim rojakom itak dovolj znane, tako, da ostane "Glas Naroda" glede vsebine nespremenjen.
Rojaki! — nekako težko je slovo, toda odhajam vendarle radostnim srcem, ker zamorem sedaj posvetiti vse svoje moči naši skupni novi domovini in ker sem prepričan, da me ohranite v trajnem spominu.. Zagotavljajoč Vas, da svojega milega naroda nikdar ne pozabim in da sem v slučaju, d? bi koristi ameriških Slovencev tako zahtevale, pripravljen storiti vse, kar je za naš narod koristno, prejmite krepke
slovenske pozdrave!
VICTOR J. VALJAVEC, 716 High St. West Hoboken, N. J.
Mednarodni tat prijet. Ukral je $80.000
Newyorska policija je prijela nevarnega evropskega in čifutskrga tatu, ki je izvršil v Belgiji veliko tatvino.
MU fr II
ON PA ZATRJUJE, DA NI PRAVI.
-— O-
Iščeta ga tudi angleška in ruska policija. — Ruski detektivi so opozorili našo policijo na nevarnega Človeka.
N' wyoriki kolektivi »o prijeli nekega nevarnega ftfulttkega tatu in sicer v eiTut^kem deta meat a na dolenji iasltH ni »(fini. Aretovane« trdi, «la m« imenuje Lvuitt Mami Ibaum, toda na |Knlliiufi ortli»ov njejgwvih prstov ]►<> Bert illonovem načinu je naša policija dognala, da je jetnik najbr/.e neki ftrij.»ki l,«-ibits, alias I*nuis Cohen, kt rejra belgijske oblasti že pol leta iifpjo, in sieer v>>led tega. ker je v Kvropi znan kot naj ver j i tat, pre«l kteritn ni varna uiti jed na blagajna.
V noči dne <►. januarja je Hrijski v Lieg's, ltelgija, zaje«!no s tremi tovariši vlomil v trgovino Evil Marka na line du Pont dfAvory ter ukradel za $s<UMM) denarja in zlatnine ter draguljev, nakar je u^el v Anglijo. London »k A policija sa je zaman iskala dasiravno je živel v nepoeredni bližini glavnega »tanu policije. Od tam *e je na|toiil v New York in iz naše jru me«i a je potoval v Panamo, od kjer *e je z op rt vrnil v New York,
Imenovani eifut je ol>dolžen tudi v Ru»iji radi jednakili zloeinov in ru-*ka policija mu je sledila v New York. Hn^ki detektivi v New Yorku »o naznanili polieiji. da se nahaja tat v našem flM>»ta in tako »o cifuta sedaj |»rij«*li v njegovem stanovanju. 82 2. ulica.
Brij*ki je l»il ie v Ttu»iji v ječi in tam »i je policij« ouislila njegove o-li^ke pr*'ov, kteri so jra tudi tukaj izdali. Ku»ka policij* je namreč vzela imenovane odti*kt% ktere je potem potdala v razne kraje |k> vs tn svetu. Ko *o tukaj jm» njegovi aretaciji napravili e4ti»e, ho takoj prepričali, da imajo pravega tatu, klerega išče • ntfle£ka, ruska in belgijska policija 1 O
RIX>VKNCI IN SLOVENKE, NA-ROMAJTE 8E NA NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNIK 44GLAS NA pQ4MJ —
Crippen 'v Franciji. Ameriški morilec.
Ubcgli ameriški zobozdravnik dr. Crippen je z svojo ljubico bežal iz Londona v Francijo. V Parizu so ga na kolodvoru spoznali.
—o—■
SPREVODNIK SPOZNAL NJEGOVE FOTOGRAFIJE.
Oblasti so razpisale veliko nagrado onemu, ki pomaga, da se morilca
svoje žene prime.
-o-
'Pariz, 20. julija. Nek sprevodnik na popolitdaiiiikem vlaku, kteri prevažal j>otnike. ki prihajajo, iz Ainglije v Die-pe in potujejo dalje v Pariz, naznanja, da je dne 12. julija odvzel nek rata jviru, ki je bil natančno tak. kakor je iz Lomlona ubetrli dr. fVip-)«"i i i njfj-ova ljitia, voz.ne listke. Iz t«;ra >k lepa t i, da je morilec svoje žene l>e/al z svojo ljubico iz Ijon-dona v Pariz. Sprevodnik tudi utrjuje, da je govoril z ameriškim nagla-*om, kteri je >prevodnika dobro poznan, kajti 7. a:i:*'riškimx potniki ima vedno opraviti. Kam sta odšla v Parizu. seveda ni znano.
Londonski detektivi so potem pokazali imenovanemu sprevodniku najnovejše fotografije ultegle-ga para in ta je slike takoj spoznal kot one para, kt eri se je vozil v Pariz v njegovem vlaku.
Francoska polkdja si pa od tega sledu ne obeta mnogo, kajti prepričana je, da je par, a ko je že prišel v Pariz, o>tal v mestu le par dni in potem potoval dalje, kajti vse pariške hotele so že preiskali, ne da bi kaj naišli.
Vernet les Ttoins, Francija, 2^>. juL Minolo nedeljo popoludne je dot^>el semkaj nek mož-ki, ki je popolnoma lak. kakor je bil iz Londona ubegli morilec svoje žene dr. Crippen. Ker i ki policija ni imela zapornega povelja, se ga ni upala prijeti in potem Je nepoananec potoval dalje na Špansko. —
Boulogne, Francija, 20. julija. Policija je pronaila, da sta se dr. Crippen in njegova ljubica tukaj mudila dva dni in sieer 20. in 21. maja, nakar sta zopet odpotovala. Crippen se je potem koncem junija vrnil sam v Boulogne in od tedaj naprej ga ni nihče videl.
Ijondorrske oblasti so razpisale večjo na-yrado za prijetje ubeglega mpril-
Južne republike.
Izgredi v Begoti.
V	glavnem mestu republike Colombi-je, v Bogoti, je prišlo do velikih izgredov proti tamošnji ulični že-
» leznici, ki je last državljanov Zje-dinjenih držav.
VELIKI IZGREDI V NlCARAGUI.
V	Managui in rasnih drugih nicara-guajskih mestih je prišlo do velikih izgredov proti Z jed. državam.
-o-
Bogota. Colombia. 20. julija. Tukajšnja družba ulične železnice, ki je last državljanov Zjed in jenih držav, je jhi daljšem poeivanju prieela zopet s prometom in to priliko je prebivalstvo takoj porabilo v to. da je priredilo velike izgrede proti Zjedinj?-niin državam. Izgredi so se vršili po vseh trgih in ulicah in proti iz-j greduikoin policija ni zamogla mnogo { opraviti. Tukaj živeče državljane. Zjfdinjeuih držav množica dosedaj ni, nadlegovala, vendar je pa vlada iz previdnosti poslala vojaško stražo pred poslaništvo in konzulat Zjed. držav.
Bluefieluo. Nicaragua, 20. julija. T z Cape CJracias a Dios. kjer je sedež konzulata Zjcdinjenih držav, se javlja. da je prišlo tamkaj do velikih demonstracij proti Zjedinjenim državam. Te demonstracije je baje vla-ila predsednika Madriza odobrila, kajti tamošuje oblasti niso nastopil" proti demonstrantom. Kakor hitro jt prišlo semkaj tukajšnje poročilo, je ameriška topničarka Tacoma s 50 moraaričnimi vojaki odplula proti imenovanemu mestu. Ako pride po-»■^•jnik topničarke do prepričanja, <la je tamošnji konzulat Zjedinjenih držav, kakor tudi državljani v nevarnosti, potem bode dal izkrcati vojaštvo. V ostalem pa ostane topničarka toliko časa v Cape Gracias a Dios, dokler se povelnik ne prepriča, da ne preti kaka nevarnost.
Tudi po drugih niearaguajskih me-slih je prišlo do velikih demonstracij proti Zjed. državam.
Fstaški general Mena baje dobro napreduje s svojimi vstaši proti Ma-drisovi vladi in nekoliko manjših vasi na iztoku se je sedaj odpovedalo Madrizu in pristopilo k vstašem, ker so bili v to po vstaših tamošnji prebivalci prisiljeni.
Colima, Mexico, 20. julija. Med tukaj živečimi inozemci -je zavladala velika razburjenost, ker so tukaj zaprli tri državljane Zjedinjenih držav, oziroma glavnega ravnatelja San Jose Lumber Co., R. F. Hortona in njegova dva tajnika. Zaprli so jih vsled tega, ker so dali svoje velike stroje prepeljati preko zemljišča nekega Mehikanca, dasiravno je slednji proti temu protestoval. Hortona in njegova zastopnika so tudi fotografirali in potem so ju zaprli v ječe. ki se nahajajo pod zemljo. Angleški konzul je potem položil zahtevano jam-eevino, nakar so aretovance do obravnave izpustili.
Puerto Plata, San Domingo, 20. julija. Blizo meje republike Hay ti, je v novejšem času zginolo mnogo otrok iz iSan Dom in ga in vsled tega so postale oblasti zelo oprezne, da najdejo onega, ki krade otroke. Sedaj se jim je posrečilo v jet i neko Haytčanko, ktera je lovila otroke, in jih potem jedla.
o------ *
Zašito srce.
Philadelphia, Pa., 20. julija. Dr. Francis T. Stewart, glavni zdravnik Pennsylvania bolniee, je izvršil zelo važno operacijo. V bolnieo so namreč pripeljali 23 let starega Joseph Spencerja, kteri se je preje s svojimi znanci prepiral, nakar ga je nekdo napadel z nožem in mu ranil sree. K.er je bil Spencer še živ, ko so ga pripeljali v bolnieo, ga je imenovani zdravnik takoj operiral in sicer na ta način, da mu je odprl prsi in medtem, ko je v dlani levice drža! ranjence vo srce, mu je z desnico rano na srcu zašil. Operacija je najbrže srečno vsppla, kajti bolnik se za sedaj dobro pdč^ti in ako ne nastopi kaka kombinacija, M4 tudi okreval.
Naseljevanje Risov na
-otočju Hawaii.
t
Lastniki sladko r j evih nasadov na imenovanem otočju so vzdrževali v Harbinu, Mandžurija, posebno posredovalnico za delo, ktero so pa morali sedaj zapreti.
1
Washington, D. C., 20. julija. Vsled priprošnje ruske vlade je zveziua vlada sklenila lastnikom sladkor j evih nasadov na otočju Hawaii prepovedati najemati sibirske in mand&urske kmete kot delavce za imenovane nasad*. S tem se tudi konča pošiljanje Rusov Lz Sibira na otočje Hawaii. Državni tajnik Knox je tudi odredil, da se mora ameriška posredovalnica za izseljevanje in delo, ki se nahaja v Harbinu, Mandžurija, takoj zapreti.
Ruska vlada je to zahtevala vsled tega, ker se je dognalo, da ruski naseljenci niso sposobni za dela v tro-pičnih pokrajinah, zlasti pa ne za de-v sladkorjevili nasadih na Hawaii. Nadalje se je tudi dognalo, da Rusi premalo zaslu&ijo, tako, -da na Hawaii ne morejo tako dobro živeti, kakor so navajeni, kajti za tako delo so sposobni le Japonci in Kitali, kteri so navajeni na najslabše življenje. Nadalje se je tudi dognalo, da se Rusom na Hawaii sploh ni dajala taka plača, kakor se jim je obljubila v Harbinu. —-o-
ŽELEZNIŠKEGA PREDSEDNIKA USTRELIL.
Nek ropar je v Chicagu ustrelil železniškega predsednika Rawna.
—o—
Chicago, 111.. 21 julija. Včeraj zvečer se je tukaj raznesla po mestu gorica, da je nek ropar po noči ustrelil rželezniškega predsednika in milijonarja Ira C. Rawna in sicer v nekem zasebnem hotelu, kjer je stanoval. Detektivi, ki so zadevo takoj preiskovali, so pa prišli do prepričanja, da imenovanega predsednika ni nihče u-moril, temveč da je sam nase streljal in sicer z namenom, da izvrši sa-mareor. Detektivi so namreč dalj časa preiskovali pokojnikovo stanovanje v Winnetki in tam so se prepričali, da je bil predsednik zavarovan za svoto 100.000 dolarjev.
Tekom zadnjih tednov je bil samomorilec vedno v velikih skrbeh in da se je silno postaral. Proti Illinois Central železnici se še vedtio vrši preiskava in sicer vsled neke zarote, vsled ktere je imenovana želznica prišla ob več sto tisoč dolarjev. Preiskava bode pa dognala, da je bil pokojnik zja primanjkljaj odgovoren, kajti on je bil železniški uradnik, ko so prišli stvari na sled. Rowen je tekom zadnjega tedna dvakrat naprosil, da se preiskava preloži in je kot' vzrok navedel dejstvo, da je njegova žena bolna. Prihodnji torek bi se moral zopet zglasiti pri sodišču.
Rawn je bil predsednik Illinois Central železnice, ko je slednja sklenila varljive pogodbe glede poprave neštetih vagonov. V novembru 1900 je pa to mesto ostavil in je postal predsednik Manon železnice. Zadnjo spomlad so pa prišli prvoimenovanim prevaram na sled in počasi se je izkazalo, da so bili za vso prevareno svoto Rawen in drugi višji uradniki odgovorni. Že pri prvem zaslišanju je Rawen izpovedal, ^a so bile izdelane vse pogodbe glede poprav pod njegovim vodstvom, in da je bil on za vse to odgovoren. Povedal je tudi, da o prevarah ni ničesar vedel, toda po preteku par dni so dognali, da je on ravno tako kriv, kakor ostali, ki so se vdeležili zarote. Ako bi čakal na konec preiskave, bi prišel brezdvomno ab vse premoženje.
Ko se je \x-eraj izvedelo, da je umrl se njegovi prijatelji niso prav nič čudili, da je izvršil samomor. Pač so se pa čudili, ko se je prvotno grdilo, da ga je ustrelil nek ropar.
— o ■
Žrtve ljubosumnosti
V Danville, DI., je 65 let stari Fr. Sutbreland v ljubosumnosti trikrat streljal na svojo 50 let staro ženo s ktero se je šele pred tremi tedni poročil. Ko je žena ležala pred njim mrtva na tleht je tudi sebi pognal sviačeoJto v glavo in obležal mrtev. ^
Izgoni čifutov
iz Kijeva v Rusiji.
izganjanje čifutov is Kijeva se nadaljuje redno vsaki dan in vsaki dan mora povprečno po petdeset čifutov ostaviti mesto.
—o—*
MNOGO SE JIH ZOPET VRNE.
Potem jih jednostavno polove in pošljejo v spremstvu orožništva v kraje njihovega rojstva.
-o-
Kijev. Rusija, 20. julija. Izgoni čifutov iz tukajšnjega mesta se vsaki lan redno nadaljujejo in vsaki dan ie povprečno izžene iz mesta od 45 3o 50 čifutov. Tekom dvanajstih dni >d 4. do 15. julija so po takozvanem 'drugem izgonu" odpravili iz mesta 197 Židov in 1121 jih je moralo osta-riti mesto po takozvanem prvem iz-ronu. Slednjim se je namreč urado-iia naznanilo, da morajo do tega in ega dneva ostaviti mesto. Večina eh čifutov pa ni hotela iti in tako so norali proti njim upotrebiti silo. To ;o pa čifuti nalašč storili, kajti na a način so si prihranili vozne stroške, ker jih je vlada sama odgnala ir njihove rojstne kraje in sicer v spremstvu orožništva. V ostalem se la mnogo čifutov vedno vrne skrivaj ■ Kijev.
V navedenih dvanajstih dnevih so izgnali iz Solomenke 1G5 in iz Dem-jevke 151 čifutov.
Od 14. maja nadalje, ko je postal ?arski ukaz za izgon čifutov, kteri le bivajo v Ukrajini in na Poljskem, pravomočen. so izgnali iz Kijeva, So-lomenke in Demjevke 3011 židov po 'prvem" in 3&41 po "drugem" na-'•inu izgona. Pri tem se pa mora u-ta že vat i, da so več židov morali po večkrat izgnati, kajti mnogo se. jih Je takoj po prvem izgonu zopet vrnilo v mesto. Iz Solomenke in Demjevke izganjajo v prvi vrsti take či-fute, kteri so pribežali v imenovana mesta potem, ko so jih izgnali iz Kijeva.
Dosedaj je ostavilo kakih 700 ei-Eutskih rodbin Kijev in kakih 400 jih bode moralo še iti. Število onih izgnanih židov, kteri se vračajo skrivaj v Kajev, postaja od dneva do dneva večje. Take Čifute potem pošiljajo v spremstvu orožništva nazaj v njihove rojstne kraje.
-o
Boj proti moskitom v New Torku.
Zdravstvena oblast v Mount Ver-nonu, N. Y., kakor tudi jednake oblasti v severnih delih našega mesta, zlasti pa v Bronxu, so sklenile storiti Vse, kar je v njihovih močeh, da preženo moskite, kterih je letos v New Yorku več, kakor v New Jersey. Proti moskitom bodo postopali ravno tako, kakor v New Jersey, oziroma polivali bodo vse prostore, na kterih se moskiti kote, s petroljem. Tudi muhe so se letos v izrednem številu zaredile in tako bodo oblasti pričele tudi z bojem proti muham.
Svoji k svojim!
Rojaki po Zjedinjenih državah kadarkoli ste v kakej (kupčiji, ali kaj potrebujete, obrnite se vedno in v prvej Trsti k Slovencu, ali svoji k svojim! Kupujte vaše grocerije, meso, kruh, obleke, obuvala, pohištvo pri Slovencih ali Vaših rojakih; zahajajte najraje v gostilnice k svojcem, a ne k Judom, Nemcem, Italijanom, Madjarom in enakim sovražnikom slovenskega naroda. Ali ste še kedaj slišali, da bi Judje, Nemci Italijani) M aid j ari in iaplohi neprijatleji Slovencev kupovali in dali zaslužiti Slovencem t Nikdar še ne! Zakaj naj bi Slovenec nosil tem svoje novce ir dobiček t Dolžnost naša je posebne v tujini, da se med seboj podpiramc in dajemo zaslužek jeden drugemu.
Alko je rojak v stiskah se tudi naj-preje zateče k rojaku, ker pri ten dobi podporo, ali pribežališče, nikdar aH zelo, zelo redfeokedaj pri tujcu.
Rojaki, naj Vam Judje, Italijani Madjari, Nemci itd. še tako lepo obe tajo in medeno govore, vedno se i prvej vrsti obračajte na Slovence al: vedno: Svoji k svojim! ode <r i s .. w muk MMK
Iz Avstro-Ogrske. Dolgovi (lastnikov.
—o-
Avstrijski častniki imajo tako velikanske dolgove, da si sami ne znajo pomagati in da jim mora vlada dati na razpolago 50,000.000 kron.
—o—
TUDI VLADA JE V STISKAH.
<—o—
Denar za poplačanje častniskih dolgov bode morala pred vsem sama iskati. — Turčija in trozveza.
-o-
Dunaj, 21. julija. Kakor je po vsem svetu znano, imajo avstrijski častniki in sicer skoraj vsi, od prvega do zadnjega velikanske dolgove, d očim jim vlada, ker je sama vedno v denarnih stiskah, ne more dajati velike plače, da bi tako bili v -stanju svoje večinoma lahkomišljene dolgove poravnati. Vsled tega se je sedaj v Avstro-Dgrski ustanovil poseben odbor, ktereg;a naloga bode po možnosti poravnati dolgove častnikov, kteri čudovito hitro naraščajo, tako, da je moral žc marsikak častnik, ki je bil inače sposoben za sliržbo, ostaviti svojo jedva pričeto kariero.
V svrho poravnanja dolgov avstrijskih častnikov, bode vlada vzela petdeset milijonov kron iz raznih bon-dov in ustanov in s tem denarjem bole potem uravnala dolgove svojih častnikov. Tozadevni načrt so žc izdelali v vseh podrobnostih in tudi vojni minister ga je že odobril.
Dunaj, 21. julija, f>e>nvkaj sc poroča zelo zanimiva vest, vsled ktore se namerava Turčija pridružiti tako-zvani trozvezi in sicer vsled tcira, da se tako nadomesti Italija, na ktero s*; sedanja trozveza ne more v<y zanašati, ker Italija vodno bolj očitno nastopa-proti Avstriji in tudi njena politika j na Balkanu postaja vedno bolj agresivna, kar nikakor ni povšeči Turčiji.
-o-
VARANE ŽENSKE.
Nek lopov je pripravil premožno vdovo ob njen denar in jo potem poslal v Californijo.
Detektivi iz Detroita, Mich., so prijeli včeraj v našem mestu nekega llry. Bryan Kellerja in njegovo dozdevno sestro, s ktero je že leto dni potoval po deiželi. Ko sc je zvedelo o tej aretaciji, se je najbolj razveselila Mrs, Keller, ktera se je lani z lopovom poročila/ nakar jej je odvzel $13.500 v gotovini in $800 v bon dih. Mrs. Keller je bila vdova po Walter B. Lynchu, in je stanovala v Brooklynu. Ko je šla nekoč šetat se je seznanila z Kellerjem in njegovo sestro. Kimalo se je rood njimi razvilo dobro prijateljstvo in potem se je nepoznane«; z vdovo oženil. »Svoji ženi je dejal, da ima v Los Angeles veliko posestvo in da je pametno, ako gresta tjekaj. Žena je potem dvignila ves svoj denar in na to sta se odpeljala proti Ca-liforniji. Ko sta prišla v Utico, N. Y., mu je pa njegova dozdevna sestra poslala brzojavko, vsled ktere bi se moral takoj vrniti nazaj v New York. Vsiled tega je svojo ženo jednostavno poslal naprej v Californijo, jej dal nekoliko denarja in ji naročil, naj s;a tamkaj pričakuje. To je tudi storila, toda, ker ga le ne bilo, se je končno prepričala, da je prišla v roke lopovom, kteri so jo pripravili ob ves denar, kar ga je njen pokojni mož prihranil.
-o-- '
Klopotače v PennsylvanijL
Petdesetletnega John Sinramonsa v Wellsboro, Pa., je pičila velika l<h-[><>-tača, ko je nabiral jagode. Dasiravno je bila zdravniška pomoč takoj pri rokah, je po preteku par sekund umrl.
Cenayožnja.
Novi parnik od Austro-Americana proge
"ATLANTA" odpluje dne 30. julija, is New Torka v Trst in Reko. S tem pamikom dospejo Slovenei in Hrvati najhitreje ▼ svoj rojstni kraj. Vožnja stane is New Torka do:
Tnrta ali Beke..............$33.00
Do LJubljane................ 33.60
Do 2a«re1is................. 34.20
Vožnje listke je dobiti pri Frank Bakeer Co., 82 Cortlandt St., New
Razne novosti
iz inozemstva.
'	—o—
\z Francijc se vračajo v velikem številu vojaški beguni, ki so lani de-zertirali, mesto da bi šli na vojno v Maroko.
—o—
■»TRAJK ŽELEZNIČARJEV V ANGLIJI.	j
Uslužbenci North Eastern železnice v Angliji bo pričeli štrajkati in promet je skoraj popolnoma ustavljen.	i
Cerbere, Francija, li<>. julija. Špa-ajolski vojaki, kteri v miiioh'm poletju ušli iz španske vojsk«', da *<■ ako izognejo vojni v Maroku, o .-<• sedaj v velikem številu pričeli vraT-a-i na Špansko, kiijti nekteri .španski loslanei so jim zatrofmili da španska tlada vsled dezi'rtaeije ne 1»<><l<- proti l.jim postopala. Med dezerterji jo nnojro revoliu-i jonar jev in tudi v««'-je itrvilo španskih rez ni-tov, kl<-ii >slavili žene in olroke t<-r raje '-■'» 1 i v Francijo, knkor «la l»i -Ii na »rezpomembno vojno v Maroko.
London, *J0. julija. Y-du/.lwnet SorihEasiern žehzniee <• pričeli Štrajkati in ickom včerajšnjega in lanasnjejra dneva se je štrajk tako razširil, da je promet skoraj po pol-loma ustavljen. Ntrajkarji /< ! /.ničli upravi pred pričel kom Štrajka ni-«o naznanili, da nameravajo |>rp;ie-
mti 7. delom in naznanjajo, da so lr» ftoriii. da na tak način prote-hijejo >roti tiranskemu ravnanju uradnikov. Slrajk se je pričel v Newcastle in [totem sc je razširil na vse postaje in )a vse vlake imenovane železnic".
Herolin. 2<>. julija. 1/. pokrajin ob IJeni -e javlja, da je tamkaj zadnje Ini skoraj riepreskano d« ežvalo in <la je v nekferili krajih nastala povodenj, ki je napravila veliko škmio. Tudi nevihte in toča so sedaj na dnevnem reiln, tako. da so nekteri \i •►-rrn li skoraj pr.|M>lnon n vtiiT-eni. Največjo škodo so naprax ilc ne\ ihl<* v pokrajini med Binjjenorn jn Itorinoar. Heka lie-na. je nepopisno narasla.
-O--
Farmer ubil dečka.
Fori Wavne. FinI.. IS. julija. V hi-kajšnje zajKire so dognali t umerja M. Riidierja. kleri je pri/nnl, cla je uliil 1*2 let slareira (»irofele-a dečka Cli. Coatesa. kleri je pri njem delal. V-xor je izvršil minolo soboto. ŠeriE je dal zapore s t ro«ro zastražili. ker je ljudstvo v okolici sklenilo moril :t lin-eali. Richer je dečka vcČ-krat nepit-pisno mučil in skoraj vedno pretepa! in sicer baje vsled teza, ker -jra je slednji vedno jezil. V soboto je dečka u-daril v tilnik in jra je še judern. ko ježe na tleli ležal večkrat z vso močjo brcnil. Takoj na to je deček umrl.
Tretji par dvojčkov.
Winstcd, Conn., 20. julija. Mrs. Elof Petersen je včeraj v tret jič, odkar je poročena, povila dvojčke. Dvojčka sta dečka in jeden 1 lita še s: in pol ter druiri sedem in pol funtov. Mrs. Petersen ova je stara -'»7 let in ravno toliko je star tudi njen mož. Poročena sla sedemnajst let in imata dvanajst otrok. Sedanji dvojčki so že tretji.
Denarje v staro domovino
poilljiBi
za f 10.35 ............. 60 kron,
za 20.50 ............. 100 kron«
e* 41.00 ............. 200 kron,
za 102.50 ............. 500 kron,
ca 204.50 ............. 1000 kron
ca 1020.00 ............ 5000 kron.
Postarina Je všteta pri teb evotak. Doma ce nakazane ivote popolnoma Izplačajo brez vinarja odbitka.
Naie denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poitni kranilnl ara* v 11. to 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprtli&« neje do $25.00 ▼ gotovini v priporočenem ali registriranem pizmn, več)« zneske po Domestic Postal Money Order all pa-Hew York Bank Draft
FRANK SAXSER CO, 82 Cortlandt St, Kew York, H. Y.
6104 81 Glair Ate, V. XL
CfffVstoBlf OWfc^^^XJ
"GIIIS NARODA"
(8!ot-»nlc Dally.) »
Owned and published by the
ttuvanlo Publtchlng Co*
(a rorpondion.) FRANK SAK8ER, President. TICTOH VALJAVEC, Secretary, LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of Business of the corporation and addresses of above officers : 82 Cortland t •trset^Borough of Manhattan, New Yprk
■ ' ■ I	M	i ■
la celo leto velja list ca Ameriko in
Caned o........ . $3.00
•	pol leta......... 1.50
leto za mesto New York . . . 4.00
-	pol leta ta mesto New York • . 2.00
**	Evropo sa t« leto . . . .4 50
i m " " pol leU.....9.50
•	" " £etrt leta .... 1.75
'GLAS NARODA" izhaja vsak dan i*
vzemši nedelj in praznikov.
•QLAS NARODA"
("Voice of the People") Waed every da^^ except Sondaya and
Subscription yearly $3.00.
AdvwtlMment« on mu« MHimti
Dopisi brez podpisa in osobnoeii ae M ittasnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — lloney Order.
Pri spremembi kraja naročnikov aroeimo, de se nam tad i preJAnle blvalU6a naznani, da hitreje najda-mo naslovnika.
Dopiaom in pošiljat vam naredita ta na-Idt :
"OUAS NARODA" •Cortlandt St.,	New York City.
Telefon 4687 Cortland t.
Potovanje.
Tekom zadnjih desetletij se j« pri nas vedno bolj udomačita navada, vtled ktere tire vsakdo, kedor le mori*, v>ake It-1 o vsaj enkrat na potovanje. Dasiravno potujejo naši so,-državljani večinoma s pa m i ki na Atlantiku, so tudi parniki na Pacifiku vsako poletje polni ameriških izletnikov, klei-i potujejo v zabavo v i no-j semstvo in ravno to velja tudi o par-nikih, kteri plujejo v Srednjo in Južno Ameriko.
Nekteri ljudje trdijo, da medtem,! ko naši državljani potujejo vsako leto v inozemstvo, oziroma, da skoraj vsakdo potuje po morja, i»oslaja šte- 1 >i!o onih ljudi, kteri pot nje jo jh> do-, mačih deželah, oziroma po naših državah. vedno manjše, oziroma, da je : to število postalo tekom let primeroma manjše, kakor je bilo pred tridesetimi leti. Vendar je pa taka trditev najbrže napa en a, kajti razlika med sedanjim potovanjem po deželi in prej5njim je uprav velikanska. — Število železnic j« pri nas silno naraslo in tako se pot ui k i jwrazdele po j raznih železnicah. Pole;; tega moramo tudi uvaževati, da imamo sedaj i
ogromno število avtomobilov na raz-'
► . *	I
pol ago in da je pri nas mnogo ljudi,i
kteri potujejo v avtomobilih iz države v državo in čestokrat tudi od occana do oceana. V kolikor pa pri-, dejo "potovanja'' po 30 do 50 milji d alee, pa pridejo v prvi vrsti v po-; sit \ ulične železnice, kajti tako blizo '4 potiije'' vsakdo rajše v vozu uliene železnice, kakor v vlaku. Nadalje moramo tudi uvaževati. da potuje pri nas vsaka nekoliko večja družba ob i-j čajno h posebnimi vlaki in to je' . vzsok, da naši kolodvori v polet ju j Vt-e jwjdrt n*B«&en<> .polui potoi-i
(Najbolj je pa napredovalo narav- j no ptw^vanjt; ,pt. Sio^jw. mi v sak ,paf j
n i k, I<V | «4 ^veM*-it<4t> Tmlrjfi k '
naših krajev, je poln i^h imetnikov, j ki pot ujeju jrafkko leto najbolje#d- j daljen ■ kraje sveta. I>a«iravno se
Credaj »efcteri že vračajo iz svojih izletov v Evropo, je število onih, ki | potujejo v Evropo, še vedno veliko.] Vedno boljši in hitr-jši parniki so ] . namreč zelo privlačni in vsled tega
!
se je promet na morju ravno tako povečal, kakor oni na železnicah. Poleg tejra »" je pa moralo pri nas n-slvarili nekako veselje do potovanja, « ker inače bi ne bilo toliko Jjndi, ki I ljubijo potmanje bolj, kakor vse dru- ! IS® na svetu. Pri tem naravno ne j mislimo na one potnike, ki si zamo- , rejo na potovanja privoartti vse najboljše, kajti ti ljudje niso po svojem število prvi. Pri nas potujejo taki ljudje, ki nikakor niso premožni, ki pa radi |tt>troŠtjo ono, kar so prihranili, wuio da za morejo potovati. Vesel je do potovanja postaja pri nas vedno večje in največ ljudi potuje, } kakor rečeno, v KvrOpo, kjer ostavi- j j« vkakV leto na milijone dolarjev | našega denarja.	*
-•-•	• m	'	" ■■■■	■ ■
NAZNANILO IN PRIPOROČILO. •
(Vnjenim rojakom tv Brougfetonu, ' Pa., in okoliri naznanjamo, da je za tamkajšnjo okolico naš zastopnik
f. ANTON DBM&AJt
% ■<-	I
tz Br«m#hton, Pa., kije pooblaščen
pobirati naročnino za Glas Naroda,
fe	T'
Vftlad Če^ar rojakom na j tople je priporočamo.«
lfpravm*frvo "Gi*** Naroda". ,
PatagoWtlW vpliv jyi|? enih žarkov na ko|o.
Piše dr^ med, Jernej Demšar, m
Solnčna luč je samo na videz enot-ijna. Steklena prizma jo razdeli v lepo vrsto kvalitativno različnih žar-' kov, različnih po valovanju, lomljivo-i sti. barvah in kemičnih svojstvih. Na pisani mavrici občudujemo njene J krasne, žive barve ; po leti nas greje j i solnce, da je nam pretesna in preveč j vsaka še tako lahka obleka in da se i moramo shlajati v hladni vodi; turi-! 1 stom delajo solnčni žarki težke preglavice, če jim namreč pritisnejo na svetlo plešo ali na tilnik bolestni pečat v obliki solnčne opekline, da jih jščemi koža, vzkipeva v škrlatni rde-| ?iei, včasih celo vname v mrzlico iu | neznosno srbečico. Imamo toraj v »lavnem troje solnčnih žarkov: op-ftične. toplotne in kemične; vemo tu-1 Idi, da tvorijo vijoličasti in onstran-j žarki kemično patagonetično skupino.'
Poleg solnčne opekline ima solnce, še celo vrsto kožnih bolezni posredno in neposredno na vesti! Ker te bolezni čestokrat srečavamo in jih je Imarsikteri turist že z jezo občudoval na svoji koži in ugibal, odkod so prišle, se mi zdi na mestu, da jih nave-J dem. S tem pa tudi izpopolnim dliko jo — temni strani naše solnčne luči.
O vseh solnčnih kožnih boleznih ne moremo reči, da je solnce edini' vzrok njih postanka, temveč podtak-[niti jim moramo takosviino idiosin- ■ krazijo. t. j. preveliko občutljivost kože napram kemičnim žarkom; če nagiba koža k tem bolezflim. je solnce posredlii Vzrok.* Ta občutljivost je, kakor trdi Ehrman na podlagi svojih poizkusov, v ifmžtni. Nekteri-1 krat smo pa tudi s to hipotezo malo | v zadregi, ker solnčni Izpuščaji se pojavljajo zaporedoma par let (seveda samo spomladi in po leti), potem pa i izginejo za vedno. Vprašanje o tem še toraj ni rešeno. Interesantni pa so poizktlsi, "ki jih je napravil Hans-man na rVnnaju. Vbrizgal je živalim | pod kožo haemotoporphvrin (derivat krvnega rdečila) v primerni množini. ! Ce je pustil živali v temi, so se po-jčutile prav dobro, na njih ni bilo zapaziti niti najmanjšega znaka kake' bolezni. Obrnila pa se je stvar, če j so bile živalice nekaj časa na pro- j stem, izpostavljene patagonetičnim j solnčni m žarkom; postale so nemirne! in koža se jim je začela rdečiti in otekati, posebno na jrolih mestih. Ce so jih pa držali dolgo časa na hudem solneu ali pod močno umetno svetlobo. so poginile z znaki težkega za-strnpljenja. Haematoporphyrin jej i postal ob solnčni l"či strup za živa-I liee. — Na ta način je nastala nova 'teorija. Organizem mora pri solnčnih kožnih boleznih izvesti sam sno-: vi, ki so kemično enake Haematopor-phyrinu in ki sensibilujejo organizem (to Se pravi, ga narede sprejemljivega) za solnčne bolezni. One snovi se imenujejo sensibilizatorji. Pri preiskavi bolnikov, ki so zboleli za pozneje omenjenimi boleznimi, so zrasli res v srčni vodi haematoporphyrin.
Radi popolnosti omenjam, da se Šarasta goveja živina včasih zastrupi, [če užije (jiokvarjeuo) ajdo (Buch-i weiaentJVankheit) in Če se giblje * ua be ki '.(jteauia mesto, pigment, za drže kemične žarke) nanareč j/mrdečijo,	i« j-nyjijo pod vpli-
I Tlim sofm niK IMW. -, Cujije^ii čitatelji naj mi oprosti te J><f a se predla leč zatil v teorijo; ^er l>a srno že pri obljubljenih kožnih boleznih.
Tipični zgled za te vrste bolezni je l»epravica (Xeroderma pigmentosum), jako redka, dolgotrajna in smrtna bolezen. -Pegavica nastopa v družini in če je komu usojena, se pojavlja pri njem že, ko ga še povijajo v plenice. Kamor padajo solnčni žarki obraz, vrat in roke), ondi se vname koža, lušči se in vsujejo se po njej ua gosto rjavo-črnikaste pege, med kterimi se ostala koža beli in je tenka ko cigaretni papir. Vnetje sledi j vnetju, koža giueva in iz nje poganjajo bradavicam podobni izrastki, iz; kterih se naposled izeimi rak. Paci-jent umre na raku.
Drugi izpuščaji, ki spadajo k tej skupini, imajo to-te skupno: Spomla-t jdi se začnejo izrivati in izginejo pozno v jeseni; po zimi imajo bolniki1 mir pred njimi. Na mestih, ki so i solneu dostopna, n. pr. na obrazu, ivratu. rokah in podlehtnicah sledi izpuščaj izpuščaju; komaj se polušei in: j počeli eden. se že izriva drugi. Ker nastanejo jtb familijarni dispoziciji | ali vsled abnormalnega presnavljanja ' snovi, itn« zdravnik z njimi 4ežko stališče. Pri nekterih se ponavlja samo mesece ali malo let (3C*eda po . leti) in izgine z dispozicijo^ pri dru- . gib p» traja leta in leta.	;
Pri mladini nastopajo solnčne ko-
siee (Mvdroa vacciniformis Bazin). i
Po gornjih končinah, malokdaj po
obrazu, se pokaiejo spomladi 'maK t
rdeče lise, ki se razrastejo v mozolje J
i
^iff^Wp, ali pa se prvotni voden ei
žgnoje (v tem atadvja so pravim kozam podobni) in posnie v kraste, ki odpadejo iz plitvih brazgotin. Ko odrastejo otroci, se izpuščaj z leti pogubi.
Večjegay praktičnega pomena je sledeči izpuščaj. Po roka"h, posebno ob straneh prstov in okoli nohtov, tudi po obrazu se porode komaj vidni vodenčki, posamezno ali v skupinah, prvotno skriti v koži; pozneje izbuknejo • kožo, da je videti, kakor da bi bilo pšeno potreseno po njej. Ce bi ne bila koža grapasta in bi vodenčki malo ne srbeli, bi jih človek i niti ne zapazil. Če jih pustiš pri miru, se posuše in izluščijo; izpraskati jih ne smeš, drugače se shujšajo v navadni lišaj (Eczema).
Kakor smo videli pri solnčni opeklini. se zavaruje koža pred kemičnimi žarki s pigmentom. Koža postane rjava — ker se pigment enako porazdeli v njenih gornjih plasteh. - Če j se pa pigment kupčkoma nabira v "jej. postane koža pegasta in tem pigmentaeijam pravimo pege. Pozna jih vsak; nevoljna je marsiktera da-jma, da jo spremljajo celo poletje in ji jemljejo veselje do solnčnih planin in vročih ravnin. Čim hujše je solnce, tem več jih je na obrazu in na rokah. Tudi pri pegah nam po-. rr.ajra familijarna dispozicija do raz-jlage.
Ko sem se spuščal neko jutro po strmini Rožniškega hriba, mi pripoveduje prijatelj, da so v njegovem rojstnem kraju v slnčaju vročinske bolezni vtaknili tičku v kletko ko-jšček rdečega blaga, češ, da bo s tem , zavrnjena nevarna bolezen. Izvira li [fa navada iz praznoverja ali ima kako stvarpo podlago? Po mojem je nekaj na tem. V srednjem veku so imeli ljudje pred kozami (Blattern) !upravičen strah; nastopale so v epidemijah in žele hujše nego vojne. Zdravili so jih pa na ta način, da so okoli bolnika napravili vse rdeče, celo oblekli so ga v živordeČe oblačilo. Angleški zdravnik Gaddesden, ki je zdravil kraljevega sina, obolelega za kozami, piše: "Napravil sem vse rdeče okoli njega in dobro se mi je obnesla ta kura. ozdravil sem ga brez brazgotin." Cela stoletja, skoro do 19. stoletja, so zdravili koze na ta način; potem_so to metodo opustili, | ker so jo smatrali za praznoverno.
Kakor je znano, zapuste koze globoke brazgotine na koži; največ in I najgostejše so na obrazu, vratu in rokah, le malo jih je po životu. Največ jih je toraj na mestih, ki so solneu dostopna in nehote se spomnimo zopet kemičnih žarkov, ki, kakor vemo, neugodno vplivajo na bolezen. Zato so imeli zdravniki v srednjem I veku dobre uspehe, če so bolne na kozah imeli v rdeče zastrtih prostorih, akoprav so vpliv rdečih zastorov po svoje razlagali. Mi pa vemo, da rd eči zastori absorbujejo kemične žarke in uničujejo njihov vpliv na bolezen; ona raba rdečega blaga je toraj le ostanek nekdanjega zdravljenja koz. ("Planinski Vestnik".)
Jubilej češke šolske sutice.
"Narodni Listy" poročajo sledeče: V letu 1910 je slavil češki narod tridesetletnico obrambnega in knlturnega delovanja češke čolsk« matice, "ustanovljene lela 1850. Pred vsem omikanim s>v-C$emvluore češki narod s ponosom^f^afcazati na delo te največje ^ovans& TjlMjrperae^ir. ustanovljene na pometttfcri^n načelu, Jana Amosa KomenSkega: •"Češki otrok "spada v češko šolo!" Vsled samo-pomočnega delovanja češke šolske matice je bilo ustanovljenih tekom tridesetih let nad ^100 ljudskih matičnih šol, več nego 80 otroških vrtcev in 10 srednjih šol (te s pomočjo lokalnih šolskih društev vse na Mo-ravskem in v Šlezij;) in 1 trgovska akademija iz Neffovih fondov. V narodno ogroženih in mešanih krajih je dala matiea 57 ljudskim šolam podporo. Od 100 ljudskih šol, ki jih je matica ustanovila, je dobilo pravico javnosti 44, toraj niti polovica. Od 80 otroških vrtcev so jih prevzele občine ali društVa komaj 10 v oskrbo; 3 šole in 2 vrtca sta prenehala.
V šolskem letu 1909 je bilo na Češkem 50, na Moravskem 11 in v Šle-ziji 7 matičnih ljudskih šol; primeroma v Šleziji največ. Šolskih vrtcev je vzdrževala matica na Češkem 36, na Mora vi 17, v Šleziji 4. Vsega skupaj je vzdrževala matica 125 zavodov; srednje šole je večinoma prevzela država ali pa dežele. Tekom 28 let je daroval Češki narod matici 13.513.581 kron, a šolska matiea je izdala 13,187^656 kron. Razun tega j? prihranjenega poldrugi milijon kron z različnih daril in fondov. Vsega skupaj je lani službovalo pri matici 450 osob, a njene zavode je obiskovalo 13.000 otrok.
Tekom 301etnega svojega delovanja j^Vfflfinila češka šolska matiea avo-j*MPdfcrodu Okrog četrt milijona o-v
trok. Razun svojih laMnih zavodov pa podpira in vzdržuje osrednja matica celo vrsto lokalnih šolskih društev, od kterih je najbolj znano šolsko društvo Komensky na Ehinaju.
•Dohodki osrednje šolske matice v letu 1909 so dosegli s pomočjo mili-jonove zbirke 1,402,219 kron, a tudi potrebe so zelo vzrastle; ako bi mogla matica ustanoviti vse potrebne manjšinske šole, bi rabila okrog 8 milijonov kron. Poslopja, posestva in zasiguranje bi pa stalo okrog 20 milijonov kron. Iz tega sledi, da ss more le malo število najnujnejših želj in potreb zadovoljiti. Prvi mili- j jon je bil zbran tekom 5 mesecev, do konca februarja 1910, za drugi milijon pa se je dosedaj^ nabralo komaj 80,000, doeim zbira nemški Schul-verein že tretji milijon.
Lastna poslopja in stavbe ima ma-tica«v 4~> krajih, najete prostore v 41 krajih. Z osred njim odborom v Pra-sri, ki šteje 45 članov, deluje 665 podružnic s krajevnimi zaupniki iz vseh strank in organizacij. Pridne delavce ima matica med Čehi v tujini, osobito na Ruskem in v Ameriki. Po tridesetih letih obrambenega dela je danes osrednja šolska matica komaj na začetku svojega delovanja. Nad 100 tisoč čeških otrok se ponemeuje leto za lefom v nemških Šolah. Znamenite so besede, ki jih je govoril načelnik osrednje šolske matice, ravnatelj Kneidl, v zgodovinski dvorani staromest nega rotovža ob 25. glavni skupščini: Rojaki, Čehi, Mora van i in Šlezijei. ki bivate doma ali ste raztreseni daleč za mejami svoje domovine. vzdržujte še tudi nadalje trdil?. .naše. vrste, krepit^ jiU„ pommmij-te jih, da se zbere ves narod v silno j enoto in nastopi svojo zmagovalno pot. V naš je naša bodočnost, ako lie hoč emo! Obupuje samo oni. kdor je zgubil zaupanje v samejra sebe! Povzdignimo svoja srca: v njih in v delu naših rok je njegov blagoslov in naša rešitev: v tem znamenju se spolni želja in hrepenenje velikega Jana Amosa Komenskejra: Živi naš narod. Bogu posvečen, in ne umiraj! Naš narod bo živ in ne zamre na veke.
Kar je tu povedano ža Čehe, velja tudi za nas Slovence; in radi tega. rojaki in rojakinje: Na delo za našo šolsko družbo sv. Cirila in Metoda!
Zapuščina dražbi sv. Cirila in Metoda.
O zapuščini pokojnega Karla Kotnika "Družbi sv. Cirila in Metoda" se je v zadnjem času mnogo govorilo in razpravljalo.
Sedaj je stvar definitivno rešena in sicer natanko tako. kakor je želel pokojni veliki, narodni dobrotnik Karol Kotnik!
K^r našo javnost zanima, kako visoka je dedščina, ki pripade naši šolski družbi po pokojnem dobrotniku Kotniku, smo se informirali na me-rodajnem mestu in izvedeli to-le:
Dedščino tvorijo:
1.	4 hranilne knjižice po 100,000 j kron v skupnem znesku 400,000 kron;
2.	kupnina za Kotnikovo polovico graščinskega posestva "Turn am Hart" v znesku po 230,000 kron, toraj skupaj 630 000 kron.
K tej svoti v gotovini še pridejo razni vrednostni papirji, kakor 9 ljnjpjjauskar-spei-k* ^ jlHuio^Najod-ne tiskarne**', 1 delnica "Narodnega doma" v Novem mestu itd. Ker je "Družba s*. Cirila in Metodi' po oporoki dolina ' izpiacalfr pokofrmko-. vim sestrAtti Ani. Emi, Matildi in Mariji volila po 50.000 krOn-rin 9va nodaljna lcgpta po 20<}0	1000
kron, __ ostanke družbi čiste , dedščine
427,000 kron.
K temu pripominjamo, da je g. Josip Lenarčič v smislu pogodb, sklenjenih s pokojnikom, prevzel vse njegove obveznosti, toraj tudi evetuelni preživitek pokojnikovim sestram, vreden okroglo 200,000 kron.
Skoro istočasno s Kotnikovo zapuščino se je končala tudi zapuščinska zadeva po pokojnem Viljemu Pollaku. oziroma o^ego.vi soprogi Pavli.
Po Pollaku je "Družba sv. Cirila in Metoda" podedovala okroglo 150 tisoč kron. Vsa ta svota je že v njenih rokah.
V blagajni "Drnžbe sv. Cirila in Metoda" je toraj sedaj *v gotovini 'glavnica okroglo pol milijona kron,; svota, o kakoršni se pač pred par leti ni nobenemu Slovencu sanjalo, da bi jo kdaj imela v posesti naša šolska družba. -Seveda se bodo od glavnice porabljale samo obresti ^in bo morala narodna požrtvovalnost slej ko prej podpirati družbo, da se pokrije razloček med družbenimi potrebščinami in med njenimi dohodki iz Kotnik-Pollakove glavnice. ___Po "Slov. Narodu". !
DELO DOBI!
Iščem dobro izurjenega BRIVCA, Slovenca ali Hrvata. Plača je dobra in delo j? stalno. Prosim, naj se hitro oglasi.
Oeo. Lampert, 2823 Globe Ave.,• Lorain, Ohio,
Iz slovanikega svtt*.
Ustoličen je škofa dra. Krapca v Dja-kovem.
Od dne 29. junija, od dneva sv. Petra in Pavla, sedi na s^aroslavni škofovski stolici v Djakovem prvi naslednik velikega biskupa in narodnega dobrotnika, veleuma, ki so se mu v spoštovanju klanjali največji duhovi vseh narodov Evrope: Josipa Jurija Strossmayerja.
Škofovsko stolico. ki jo je pokojni Strossmaver povzdignil do svetovnega slovesa zlasti po činih brezprimer-ne dobrodelnosti v kulturno po v zd igo naroda hrvatskega, je zavzel naslednik, ki je bil doslej na glasu pravega [političnega antipoda Strossmayerju, na glasu — madjaroua!!
Nečemo pisati rekriminacij, neče-.mo iz novega škofa že danes sklepali na njegova bodoča dejanja.
Vendar ne moremo zamolčati epizode. odigra vsi se na Petro-Pavlovski slavnosti v Djakovem, ki priča, da je [tudi med duhovščino mnogo — skeptikov.
Ko je namreč novi škof v spremstvu namestnega škofa dr. Voršeka stopil med zbrano množico, je ta poslednja živahno in demonstrativno jvskliknila: "Zivio kapitnlarni vikar dr. Voršak!" — Ta incident je tem-:bo!j simptomatičen, ker je bil akla-tnirani dr. Voršak desna roka getii-jalnega Slovanotila . Strossmayerja! Verujemo toraj hrvatskim listom, ki
p m H.far d a * se je ta dogodek zefo živahno komentiral.
■Sicer pa. kakor rečeno, se nečemo spuščati v neugodna prorokovanja in hiteti s prenagljenimi sodbami. Tejra'nečemo Že zato. ker je novi bisktip svoj slovesni govor zaključil z zatrdilom, da l>o nositelj miru.
Se par druzih momentov naj omenimo.
Ministerski predsednik grof Khuen Ifedervary je brzojavno čestital v hrvatskem jeziku; tudi komi poveljnik Rade Gerba je govoril na banketu v hrvatskem jeziku in je bil njegov go-vor z navdušenjem pozdravljen. Vojaška frodba je svirala skoro izključno hrvatske narodne komade in med temi tudi narodno himno "Ljepa naša domovina".	1 * "
Dal Bog. da bi se ne uresničile bojazni, ki jih vzbuja neodvisni hrvatski javnosti misel na politično mino-lost novega škofa!
Ivan vitez Trnski.
Dne 30. junija umrl je v Zajrrebu nestor hrvatskih književnikov in pesnikov Ivan vitez Trnski. upokojeni polkovnik in podžupan, častni predsednik hrvatskeg^ književnega društva, častni Član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, imeji-tel jveč redov, med kterimi ene.nra Švedskega, enega papeževega in enega turškega.
Ivan Trnski je bil rojen dne 1-ga maja 1818. bil je član krajinske uprave in nazadnje glavni poročevalec glavnega zapovednistva v Zagrebu*. Pozneje je postal upravitelj belovar-ske županije. Bil je Gajev ljubimec in učenec Ante Mažuraničev. Začel je pesnikovati že leta 1837. "Oj ba-novci" in "Jesenske duge noči" so znane tudi med nami. Spisal je ne-broj matijih in večjih povesti, prevedel več pesniških del iz drugih jezikov itd.
S Trnskim je legel v grob zadnji Jlirec.
Slava .njegovemu spominu!
Staroslovansko bogoslužje v zagreb-,r ški stolni cerkvi.
Z»grebš}vi metropolitanski kapitelj z nadškofpm dr. Posilovičetn na čelu je dovolil odboru za proslavo narodnega praznika sv. Cirila in Metoda (5. julija), da se tega dne odsluži sta-roslovanska maša v zagrebški metro-politanski cerkvi. Slovesno mašo po staroslovanskem obredu je imel kri-ževski kanonik dr. Dane Sajatovič.
POZDRAV.
Pri odhodu v stari kraj pozdravljam prijatelje širom Amerike, posebno pa mojega brata Josipa in mojo ljubico Frančiško Skul, ki me je zapustila. Z Bogom!
New York, 18. malega srpana 1910.
Anton Rus.
Na obali sinjega oceana pozdravljam še enkrat vse znance in prijatelje širom Amerike, pOsebno pa one v Bingham Canyon, Utah, ki so me spremili na kolodvor, za kar se jim tem potom lepo zahvaljujem. Naj-iskreneje pozdravljam tudi moje tri brate: Ivana, Mihaela in Franja Paternoster, ter jim kličem:. Na veselo svidenje!
New York, 18. malega srpana 1910.
Ignacij Paternoster.
Na odlasku u staru domovinu kličem svoj braci Hrvatima i Slovenci-ma: S Bogom i sretan ostauak u ovoj tudjoj, zemlji, a osobito. to želim mo-joj miloj braci Antonu i Vinku Ož-bolt.
New York,	~
.■il^n ^žbolt.
■*!!■:"	lin	J	'
slovensko katoliške
—
podp. društvo	svete Barb a
Za Zjedinjene države Severn* AroezStasir Sedež: Foreat City, Pa. .Mftorporlraou dne 31. januarja 19®2 v driat* Pea^y'-rarfffi
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVEEL P. O. Box 685, Forest City, Pa. v Podpredsednik: MARTIN OBItEŽAN, Box 51, Mineral, Kana. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Foreat City, Pa. H. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. COth Street, Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
a ■■ ■
JfADZOBJfIKI:
MARTIN GERCMAN, predsednik, Box 683, Forest City, Pa. KAROL ZALA«, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. JOS. BUČEN ELI, starejši, IL nadzornik, Bx 591, Forest City, Pa.
FRANK ŠUNK, IIL nadzornik, 50 Mill Street Luzerne, Pa.
- ■ > ■ ■■
POROTNI IN FRravm ODBOR:
PAVEL OBREOAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kap«. JOS PETERNBL, I. porotnik, P. O. Box »5, Wiliock, Pa. IVAN TORNlO, LL porotnik, P. O. Box 522, Forest City, Pa.
■ ■ ■ O —r»r *
j l : ll t-
Dopisi naj se poiiljajo I. tajnika: IVAN TELBAN, P. e'. 7 Forest City, Pa.
Druitveno glasilo je."GLAB NARODA."
j Pozor slovenski farmerji!
i Vsled občne zahteve, naročili smo tu«Li letos večje Atevilo
|	pravih domačih
j ^ kranjskih kos ^
j V zalogi jih imamo dolge po G5, 70 in 75 cm. Koie no izdelane i	iz najboljšega jekla v znanej tovarni na Štajerskem. Iste
1	se pritrdijo na kosišce z rinkcarm.
|	Cena 1 kose je $1.20,
j ^ Pri večje) naročltbl znaten popust. ^
j V aalotfl imamo tudi klepalno orod je iz finega jekla in
j	pristne "Bergamo" brusilne kamne (Ofde.) 1
j	Cena 1 garniture klepanja je $1-— 1 brusnega kamna 30e.
i	Rojake opozarjamo da se z naročili
■	požurijo dokler zaloga n»» poide,
j	Naročilu priložili je denar ali Postal Money Order.
|	Siovenic Publishing Co.
j 83 Cortlandt St.,	New York:, IN. Y.
Hamburg-American Line.
Ekspresni in redni promet z parniki na dva vijaka med
NEW-Y0f)K0M IN HAMBUR60M.
Veliki koinotlni parniki, opremljeni z vsemi modernimi napravami, kakor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znači komtinaci o
VARNOSTI, IlITROŠTf
IN UDOBNOSTI.
POSEBNA SKRB IN POD-
VORBA ZA SLOVENCE.
CLEVELAND — o< I pluje 23. julija. KA1SEK1N AUGUSTA VICTORIA — odpluje 3ii. jnlija.
: Za vožnje listke in vožnji red, po vprašajte pri
Hamburg-American LioF,
ali pa pri lokalnih agentih.
ZAHVALA.
Telovadno društvo "Sokol" prejela je le dni 11 dolarjev kot darilo nasili v N--W Yorku živečih rojakov za naš "Sokol^ki «lorn". Nabrala sta ta znal ni dar gosjKKla Fran Fork |in Fran Kralj.
Ivo z radostjo bilježimo iti potrjujemo prejem z^oraj.šnjc s vote, se naj-[iskrenejc zahvaljujemo blagim darovalcem. ki tudi v daljni tujini niso pozabiti, da jili j" rodila slovenska mali in tudi pri vsaki priliki kažejo v dejanju kako '-'»»rko jim'bije srce za slovenski rod in dom. Še enkrat [hvala najlepša!
Za telovadno društvo "Sokol'* v Domžalah:
Fr. Ravnikar, Tomo Petrovec, starosta.	tajnik.1
LISTNICA UREDNIŠTVA.
G. Ig. M., Waukegan, 111. Vaše pismo prejeli in tudi priložene reklame; toda nikdar nc moremo rojake dovolj svariti pred raznimi cirku-larji iz New Yorka. Marsikdo j;- bil že ogoljufan s plehnalimi urami, s tobakom, raznimi ekstrakti za likerje, zdravili, knjigami, kakor erne bukve, in enakimi stvarmi. Vse se obeča zelo po e;*ni in tako hitro kakor po "telefonu", a ljudje so- vedno ogol jufani. Slovenci so zelo prt>vidni in ne sedejo takim vabi jivr. io na "čviuk'\ na limaniec. zato tudi dosedaj Še niso dosti zgubili in tudi n - !><>d<>. ak<i bodo nas poslušali; Hrvate šo pa že zelo ogoljufali in kakor je videti, jih bodo še. V obče pa ne vemo. zakaj naj bi se Slovenci posluževali nepo-znanfft I.jluti. to jp NeniVev, Italija-j nov. Madjarov in Zi«btv, ko imamo za všako zadevti svoje ljudi. Denarne pošiljat ve najhitreje, naj sigurne je pošilja tvrdka Frank Sakser To. v New Yorku in v teku sedemnajstih let še ni nihče zgubil centa; pač pa so že Slovenci zgubili lepe dolarčke, ko so se na drug? ljudi obračali in potem po toči zvonili, ali pa žabo lovili, ko je v vodo skočila. Geslo Slovencev naj bode vedno: Svoji k svojim! Zatoraj ne k narodnim nasprotnikom: Nemcem, Italijanom, Madja-j roin in Zidom; ti še niso nikdar nič j storili Za Slovence in tudi ne bodo, pač pa odvzeli lepe zaslužke; ako pa k»lo v sili prosi kake pomoči take možakarje, mu jednostavno hrbet o-brnejo. Zatoraj ne gre tujce podpirati, od domačinov pa zahtevati raznovrstne usluge v zadregi.
VABILO.
Društvo Marija Zvezda št. '.V2 J. S. K. J. v Black Diamond, Wash., vabi j vsa sosednja društva, oziroma vse Slovence in Slovenke na PIKNIK, kterega priredi v soboto 23. julija v Black Diamondu. Začetek ob 10. uri dopoldne. Vstopnina $1.50; dame v spremstvu so vstopnine proste. Za dobro postrežbo skrbel bode za to pripravljeni odbor.
Opozarja se tudi člane društva Marija Zvezdn, da se polnoštevilno udeležijo. Vstopnico plača vsak član tega društva.
Gregor Porenta, tajnik.
_jj^l_
I iapttevanskal^^ Katol. Miota.
UmiliiiiiiiiiM dne 24. januaija 1901 v Jržavi Mmneaoto. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
TFEANK MEDOS, M83 Ewing Ave., So. Ckieage, IH
Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Brmddoek, Pa Otarai tajnik r JURIJ L. BROZIČ, P. O. Bo* 424, Ely, Minn. Pomožni tajai*; MAKS KERŽIŽNIK, L. Box 383, Boek Sprinrs
Wjoauf.
Blagajnik: IVAN OOVŽE, P. O, Box 106, Ely, Mina. *	p VADIOUrCKI:
ALOJZIJ VTKANT, predsednik nadsoraega odbora, 1700 E. 28th St.
Lorain, Ohio.	*
rVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, P. O. Bo* «41, Eveleth Minn MIHAEL KLOBUČAR, HL nadaornik, 115 — 7th	CehniaL
fkhifBO.
POROTNI ODBOft:
IVAN KER2ISN1K, prednik porotnega odbora, P. 0. Bo* 138 Sardin«, Pa.	'vrli ^Sg^^^Em^' i
IT AN MERHAR. drop porotnik, B* 86, Ely, Mina ftTEFAN PAVUfilČ, tretji porotnik, Bx 3 Pineville, Mina.
■ ■ o ■
Z*"* Unridk : MARTIN J. IVEC, TU North Chi«^ St., j
Eh nit veno glasilo j« "GLAS NARODA."
, j
IZ URADA BLAGAJNIKA J. S. K JEDNOTE. *
^ > <» I-..N.H! ul.fmino opominjam v>« zastopnike krajevnih društev J. S. j
l*>lid "'d	1 j Pre'^,i °(1 n,ene naka7J»fe za izplafiJo smrtnine ali ■
i'"'"1|l||M1"1H>r' ' "" kak°r hitro	Peljejo vse pobotniee od dedi-
' *1" "" te P®dpo» namenjene, zborovanje Jednote se bliža, zato-) u rad, da imam vse pobotniee v rokah, potrudite se torej malo in vr-1,1 ' 331 .1»» v moj urad, kakor hitro mogoče.
S spoštovanjem Vam udani, ____________John Goaze' blagajnik J. S. K. J.
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko i« jt. ,|ne 5. julija Lz 'ju bijazutkega južnega kolodvora od-peljulo ,13 Slovencev, 5 Hrvatov in 24 Maeeuoneev.
Ponesrečil ** je dne 3. julija Janez Zni	poneatnikov sin iz 'SlepČka
pn Mokronog. Padel je s Mopnjie pri | kii J u in se hudo ranii na jrlavi, da »o -ra M JO rati peljati v bolnico.
Do kofcti prereza! mišice nadlehtja ,le neki xloeime dne 3. julija Francetu Trlep, kiH-arjevemu sinu iz^Edinžei-ne. Iv nrevi ni zadel nož kake večje žile, da ni izkrvavel. Ponesrečenec je j bil pogledal tako globoko v kozarec, da se prav nič ne zavela, kdo mu je zadal rano. Neprostovoljna kopelj. — Ko je ne-
•	I«ivito prala slu/.kinja Katarina Kr-žimfiikoia na Sv. Petra nasipu perilo, ji je voda spodnesla perilnik, vsled ! eesar je izyub;la ravnotežje in j>adla v Ljubljanico. Ker je znala dobro 1 plavati, >e je iz neprijetne kopelji , *ama rešila.
"Jabolko ne pade daleč od jabla-1
tte", — Dne 4. julija ponoči je bila i neki ma mesarskemu vajencu, ko j je -pal na hlevu na Mesarski ce^ti i nkraiena <»bleka in čevlji, nekemu liJa|M'u pa plisiist klobuk. Policija j«; \ kmalu jm» ovadbi izsledila tatu v ose-i bi 'JUletnega delavca Jakdba Kopa-' ea iz Medvod in ;ra aretovala haS, ko jo je hotel c obleko nekam .pobrisati. ! Kmalu po li aretaciji pa je prišel v roke jMdieiji tudi Kopačev, lTletni brat Jožef, ki je še meeeca junija ukradel nekemu delaveu suknjič. I Mi j sta (bila- izročena 'pristojnemu sodišču. l\op;i' a sta sinova .%letnea:a ' dninarja Jakob« Kopača. ki je bil ' zaradi vlomov in drutrih tatvin ne- , štetokral kaznovan ter je. ko ^tn bila i še rrJaj.ša s mojima sinovoma beračil, i in ju na ta način privadil vagafounda- \ ži in delomržju.
Rojstvo pod šolskim katedrom. —
Nedavno je bilo v šoli v Banji-loki smeha, kakor menda hc ni- j koli. Bila je običajna kanouična vi-/.ita<'ija, Kolska poKtnedbiica se je po-irttdila, da očisti in osnaži vse, v: kolikor se da starina odrjrmti. Vzlie I temu je iiilo zjutraj opaziti v 1. razredu kolobarje krvi, kakor bi se bili , ponori netopirji. V prvem hipu so se hitro odstranili ti neljubi znaki, ne vedoč, kaka zayonelka tiči za temi pojavi. Med izpraševanjem pa zapazi trow pod dekan ,pod katedrom ne potrebno simpatične živalic«, leieče nu hrikičkih in jribaje z nežnimi nožiea- j mi, kakor bi prosili pomoči v tu jen gnezdecu, kan or jih je zane&la ne-*r*4-nm usoda. K lo naj spozna tej »tvariee, to nepričakovano rojstvo? | Vsevprek je ylas po š«>Ii o tem do-vodku in nehote smo se iz^iraševali. odkod ta dar in kdo sra nam je j»o-kloi.il. Slednjič s*mo bili vendar na čistem. Sola je namreč polna prijaznih ponočnib nos tov in nad učitelj je saptrflpil pred redavnom je/a. da pre v Kante lov na kršitelje nočnega B |» ira. A to ni bil jež, bila je ježevka, V « nu;* oU 3. ua 4, julija osrečila
*	1
M,- k 'M
šolo Z novim za i od om šestih ježkov. Tj novica se je hitro razširila po vasi in provzročila dokaj dovtipov. Šola je pa lahko ponosna na tem važnem napredku, v svesti si. da se bo s pomnoženo rodbino, uspešno borila proti krutemu sovra&niku sivodlake-sra pleimena.
Nezgode. Xa postaji v Spod. Ši->ki je vozil delavee, Ivan Vidovi«-. le> za železniško progo. Pri tem mu je padel železni voziček na levo nogo in mu jo poškodoval. — Janezu S t roja n šk u, hlapcu pri Karmelitari-eah v Ljubljani, <e je pred Trnovsko cerkvijo prevrnil voz, naložen s senom. Strojanšek je .padel iz voza in se je pobil na desni strani života, ter -i pohabil rebra. — A. Ložar, zidarski {►omočnik, je pri zidanju na južnem kolodvoru padel z odra in se nevarno po&kodoval na irlavi. — .Janez Ko-mavec, delavee, je v Iški vasi vrtal skalo za vodovod. Pri tem se mu je od t lira I kamen in ga na glavi nevarno poškodoval. — Jernej Jereb, posestnik v Šmarci, se je pri popravljanju kozolca nevarno vsekal v levo koleno. — V Potočki vasi je v sobi padla 721etna Neža Zaje in si zlomila deMiy nogo. — Deček, Franc Hribar, je v Spodnji Šiški hotel k očetu sesti na kolo. Pri tem mu je pa pedal kolesa odh"gal palec desne noge. — Šestletni France Železnikar, posestnika sin, je "padel doma v Goničah 5 metrov visoko s kozolca na glavo in se tako nevarno poškodoval, da so ga morali oddati v tukajšnjo deželuo bolnico.
PRIMORSKE NOVICE.
Neurje v Trstu. Trst, (i. julija. Neurje. ki je včeraj nastalo v Trstu, je prevzročilo precej škode. Mnogo ulic je bilo namreč kar pod vodo. Celo elekt rična železnica je morala ustaviti promet. Voda je udrla tudi v različne kavarne in v skladišče, kjer je pokvarila dosti blaga. «Ob 7. uri zvečer je udarila strela v brzojavni drog blizu pokopališča (Sv. Ane in omamila ter ranila ravno mimoidočega delavca Parovela, ki so sra odnesli v bolnico...
Vojna za živila, v Gorici. Vojna konsumentov s peki je končana. Zda,j se pripravlja nova vojna. Ker so mesarji zvišali ceno mesu za 8 vinarjev pri kilogramu, se je začela agitacija za boj kotiranje mesarjev.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Obesil se je na Jožefovem griču pri Celju bivšr pleskar v Westnovi tovarni, I. Šaden. Bil je odpuščen iz službe, kar je skoro gotovo gnalo a v smrt. Zapustil je dvanajst otrok.
HRVATSKE NOVICE.
Hrvatje v Ameriko. — Mažari na Hrvaško. Meseca marca letos se je iz Hrvaške in Slavonije izselilo 23r>9 Hrvatov in Srbov, uselilo pa 136 Ha-žarov. To gre redno naprej, od meseca do meseca, od leta do leta, in sicer pobijajo Mažari na hrvaška tla kmečki «živdj. ki zaseda mesto domačinov, ki v Ameriko.
Koliko je šolske mladine v Zagreba? V zimskem tečaju 1909/1910 je bilo
£	- _	>> 1 ■ i • A • -.. ... . n
-------l- iliji.,-jfl
kov. Ni sredS jfnso! ah je bilo koncem
istega šolskega leta 2397 fantov in 534 deklet, skupaj torej 2931 dijakov. Na I višjih dekliških šolah je bilo 897 n-čenk. Na nižjih mestnih ljudskih šolah je bilo vsega skupaj 4645 otrok. Razven tega so še ženske strokov, šole stavb, in obrtna šola in več privatnih, tako, da je v Zagrebu vsega skupaj do 10.000 šolske mladine.
Srbski ministri pojdejo u Dunaj. Srt>ska ministra Pasič in dr. M. Milovanovič hočeta v tem letu obiskati Dunaj. Ta obisk ima političen značaj. Konferirati hočeta z avstrijskim .zunanjim ministrom, da najdejo temelj za popolno izravnavo vsega nesoglasja in nesporazuma med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Obisk srbskih ministrov na Dunaju ne bo samo v zvezi z vprašanjem nove av-strijsko-srbske trg. pogodbe.
Dofaovi srbskih oficirjev. — Vsled posredovanja ruskega poslanika, Hartwiga. se je med rusko banko in srbskim oficirskem dru-,štvom sklenil glede uredbe dolgov srbskih oficirjev dogovor, da posodi banka štiri milijone kron.
BALKANSKE NOVICE.
Janičarji obnovljeni Turški vojni [minister je sklenil, da obnovi janičar-, je, ki jih je leta 1826. ukazal poklati I sultan Matumud II.
RAZNOTEROSTI.
Jezikovna afera pred pruskim sodiščem. Nedavno je stala pretN pruskim sodiščem v Beuthenu neka polj- | i ska posestnica, ki je izjavila, da ne; razume nerr.Sko. Zahtevala je, naj j i preskrbi sodišče poljskega tolmača.! Med obravnavo se je pa izkazalo, ,da , je žena dovolj zmožna nemščine. Ker I je s svojo zahtevo, po tofcnaču, pri- | pravila sodišče v zmoto, je bila takoj ' ! obsojena na tri dni zapora, katerega ■ je morala takoj nastopiti.
Iredeotovska parola v Ttidentn. Pred dunajskimi porotniki se je nedavno začel jako zanimiv proces zaradi tatvine z velikim političnim ozad- j jem. Obtožen je 291etni bančni uradnik. Josip Colpi, da je 30. avgusta l"f>00 nkradel iz blagajne denarnega i zavoda "Banca cooperativa" v Tri-j dentu celih 342*365 K. V tej banki sta poleg Colpija služila še dva d.TU- i vra uradnika. Vsi trije no opoldne ) skupno za.puščali 'banko, rečenega dn- pa Colpi ni šel na obed v hbtel. kakor drugače, nego je rekel, da mo- j ra prej še domov, da odstrani razne i stvari, ker se je bil prejšnji večer udeležil velike iredentovske demon-' stracije ter metal s črno barvo na-; polnena jajca na cesarske orle na različnih uradnih tablah. Ob. 3. po- j |K>ldne so Siili vsi uradniki zopet v j banki, a blagajnik ni mogel blagajne | odpreti. Poklicani ključavničar je | odprl blagajno in pokazalo se je, da! manjka v njej zgoraj imenovana ' svota. Policija je zaprla vse tri urad- ' nike; dva sta takoj po pričah doka-! zala. kje sta bila od poldne do 3. po- [ poldne, Colpi pa tega ni mogel doka- : 7.ati, pač*pa se je njcrr>u dokazalo, da j v tem času ni bil na svojem stanova- i 'nju in pozneje tudi. da je bil v tem i času v banki. Na Colpijevem stano- i vanju je policija našla pravo mehanično delavnico. Ker je Colpi nekoč dva dni nadomestoval blagajnika, si je napravil brez dvoma klijuče do blagajne. Pri hišni preiskavi ni bilo najti čisto nič ukradenega denarja, pač na je 3. septembra prišel frančiškanski pater Morizzo v banko in je plačal skoro vso škodo, samo 13.000 kron manj. Rekel je, da mu je dal ■lenar nek inozemski duhovnik in si- i jccr pod spovedno tajnostjo. Sodišče I je ko j sumilo, da sta Colpijeva mati i tin sestri po tem menihu vrnili ukra-j ! deni denar in sebi pridržali 15.000 K. 'Vse tri so bile aretovane in so končno | izpovedale, da ji'm je Colpi iz zapora ! pisal, kje je denar in da ste ga s po-i firedovanjem semeniškega profesorja Pezzi dale patru Morizzu. da ga vrne !banki Colpi pa taji in pravi, da je i denar ukradel kdo izmed iredentov-; skih • zarotnikov, toda iz Copljevih pisem izhaja, da je on sam s čudovito spretnostjo izvršil tatvino. Colpi je bil zapravljiv človek in je stal kot nevaren vohun v službi Italije. Zaradi vohunstva in veleizdaje pride še posebej pred sodišče "v- družbi z različnimi iredentovci, ki so bili napravili
celV zaroto.
Poljaki na Donajn. — Na Dunaju je več Poljakov nego v Bukovini. I-majo pet šol in veliko knižnico Z 22.000 zvezki, katero vzdržuje "Biblioteka pol ska". Njen predsednik je od leta 1895. sedanji finančni minister Bilinski. Biblioteka vzdržuje tu-
SBSB9SSKSSS
di čitalnico in eno šolo. Ostale Sole ima v svojih rokah "Btonrarayszeme
sao^tty polskiei." Za ljudsko izobrazbo skrbi 'Unyversytet imienia Mickie-: wicza' \ Poljska organizacija na Dunaju trpi vsled slabih finančnih razmer in pa vsled tega,, ker so pri tam udeleženi le višji krogi. Vsled tega šolska akcija ni enotna. Tako se tudi ! poljski soc. demokrati na Dunaju za njo ne brigajo.. Velikega pomena bi bilo, da se dunajski Poljaki na demokratični podlagi preorganizirajo ter stopijo v stik z drugimi Slovani. Če bi se vsi dunajski Slovani dobro organizirali — tedaj bi se lahko govorilo o slovanski nevarnosti.
Kje je moj prijatelj MARTIN JON-TES, igralec na harmonike T Zad- i njih par let je bival v La Salle, , • 111. Poročati mu imam vee važnih zadev iz stare domovine. Prosim cenjene rojake, kdor ve. za njegov naslov, naj ga mi naznahi. ali naj se pa sam javi. — Anthony Bučar, I 811 Oak St., Kansas City, Mo. ' (19-22—7)	"	1
1 1 1
Kje je FRAN DRAD, po domače 1 I Vagereek? Doma je iz Dola pri 1 Ljubljani. Pred 14. meseci je bil 1 tukaj pri meni na hrani in stanova- 1 nju in mi dolguje $97.20. Omen je-ni je velike postave in bode v je- j; sen šele 24 let star. Slišal sem, da ■ se nahaja nekje v Milwaukee, Wis. ; Prosim cenjene rojake, če kdo iz- ' med rojakov ve za njegov naslov, * naj mi ga naznani, za kar mu bo- 1 dem zelo hvaležen, ali pa naj se sam javi. — Frank Sian, Box 725, Eveleth, Minn.	(18-21—7)
Kje je moj mož ANTON KAVŠEK. rudar? Rojen je v Sori na Gorenjskem. Odšel je pred nekaj leti v ; Ameriko, da si poišče boljšega za- |; služka. Nekaj časa sem dobivala ] poročila od njega, a sedaj je po- j teklo že celo leto, odkar mi je po- | slednjič pisal. Naslov kraja. iz!; kterega mi je poslal zadnje pismo ! i 23. junija 1909, se glasi: Salt Lake j City, Murray, Utah, Box 428, N. j, America. Ker mi je pustil tudi tri j] otročiee pod 8 let stare in nimam i nobenega lastnega premoženja, sem , | prisiljena delati pri rudniku, da ] s pičlim zaslužkom preživljam se-; be in otroke. Težko celodnevno i delo je zelo oslabilo ?moje zdravje, ! poleg tega pa me težijo skrbi za otroke, ki morajo biti cel dan brez varstva in nadzorstva. Tako je postal moj položaj silno žalosten, i V teh svojih skrbeh in težavah se obračam na cenjene rojake, če kdo,! ve za njegov naslov, da mi ga na- j znani. Če pa on sam to čita, ga i pa prosim, da se usmili mene in svojih nedolžnih otrok. — Ana -Kavšek v Zagorju ob Savi št. 64,1 Kranjsko. Austria.	(19-22—7) i <
-—--- . t . j]
Samo
veljajo trije cvetki
"VINNETOU"
Rdeči tiestlesMs
in ieet svexkov
V PADIŠAHOVEJ SENCI,
' —0—
Zvesti so obširni ter obsess vsak nad 200 strani. Zabavno borilo sa \ odgnati dole čas. Poitnine
prosto 1
dobiti pri: ,	4
SLOVENKI PUBLISHING COM
82 Cortlandt 8tn Veer York, V. T. i
• »• ■ * ;
NARilVRA ttUHMIUSM VINA.
£gL i
m"
NA PRODAjr
Dobro črno in belo vino muikatel od leta 1909 po 30 centor *al. reesline 35 c. I gal.. Vino od leta 1908 črno in muikatel i
po 40 C gal., reesliQg45 c. gal. in staro I belo vino po 50 c. gal. Sladki 'mošt 34 steklenic i*.—; drotaik po $1.50 gal.
Vino pošiljamo po 38 in 50 gal. in po-«odo dam zastonj.
STEmif JAKSE,
C salu Costa Cm* Crockett, Ccttfort j. |
g^g 50.000 knjižic
HHRPH	ZASTONJ MOŽEM.
HfaPUUiPl Vattka knjižica jo vredna $10.00 bolnemu človeku,
Ako trpite na kterikoli tajni moSki bolezni, želimo, da takoj pi5ete po to čndešno ■■■■iH lnijiEico. V lahko razumljivem jezikn vam ta knjižica pove, kako se na domu teme-HTlilllTH IJito zdravi hi fi lis ali zastrupljen je krvi, životna slabost, zjfuba »polne kreposti, revma-HUlIf Jlli^l V-*®111 • foSt?boV organske bolezni, želodec, jetra in bolezni na obiatih in v mehurju. ■UMaAI^H / »emtiHtim, kteri so se ze nasitili in naveličali večnega plačevanja brez vsakega vspeha,
le ta srezplatea kapilca vredna itotine dolarjev. Ona v«m tndi pove, zakaj da trpite in kako lahko pridete do trdnega zdravja. Tisoče m of je zad obilo perfektno zdravje, te-lesno moc in poživljenje potom te dragocene knjižice, ki je zaloga znanosti in vsebuje stvan. ktere ta moral vsak Človek znati. Zapomnite si, ta knjižica se dobi popolno« ^■■■■■B ustMi. Mi plačamo tndi poštnino. Izpolnite od rezek Bpodaj in pošli te nam ga še danes,
na kar vam mi pošljemo našo knjižico v vašem materinem jeziku popolnoma zastonj.
POŠLJITE NA* TA ODREZEK DANES.
Dr. JOS. LISTER & CO., Aim, 702 Northwestern Bldg, 22 Fifth Ave., Chicago, I1L
Go.podj«: Zsnims me ponudba, s katero nndite Vašo knjižico brezplačno, in prosim, da mi jo pošljete takoj.
Ime......................................................
•__________________________t*_x___
ZAHVALA.
Tem potom se zahvaljujemo vsem onim rojakom v Rock Springs, Wyo., kteri so spremili našega umrlega so-brata Jakob Tavčarja k zadnjemu počitku. Posebno se pa zahvaljujemo društvu sv. Barbare št. 29 za toliki1 trud, ker so preskrbeli vse potrebno in se udeležili sprevoda v polne-m številu. Istotako se tudi prav lepo' zahvaljujemo društvu sv. Alojzija št.1 18 J. S. K. J., kteri so se tudi udeležili sprevoda našega umrlega sobrata. i Se enkrat prav prisrčna zahvala za! toliki trud in dokaz spoštovanja rajnemu.	I
Superior, Wyo., 18. mal. srpana. j Anton Vehar, I. tajnik društva sv. Barbare.
NAZNANILO.
Slovensko katoliško podporno društvo SV. JOŽEFA št. 12 J. S. K. J. za Pitsbnrg, Alagheny, Pa., in okolico ima svoje redne seje VBsko drugo nedeljo v mesecu.
Društvenikom se nsananja, da bi se istih v polnem številu udeleževali, ter redno donašali svoje mesečne pri-pevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nekte-rega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom do-jioiiljajo. Uradniki za leto 1910 so sledeei: Predsednik: Vincenc Volk, 28 Teli St., Allegheny.
Podpredsednik: Dominik StrniSa, 4 RiickenbachSt., Allegheny.
L tajnik Josip Muška, 1120 Spring Garden Ave., Allegheny.
II. tajnik: Nik. PovSe, 34 Garden St., Troy Hill, Allegheny.
Blagajnik: Fran Straus, 27 High St., Allegheny.
Zastopnik: Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg.
Zastavonoša: Frank Golob, Cella-dine St. bet. 54—55th 10th North Pittsburg, Pa.
Odbor:
Ivan Simončič, 710 Madison Ave., Allegheny.
Alojzij Butkovič, 5414 Berlin Alley, Pittsburg.
Fran Kresse, 5106 Natrona Alley, Pittsburg.
Anton Lokar, 25 Troy Hill Road, Allegheny, Pa.
Jakob Laurich, 5137 Dauplin St., E. E. Pittsburg, Pa.
Fran Hrovat II., 5118 Natrona Alley, Pittsburg.
POZOR ROJAKU
Podolfrem časa wm J^^BB^	mi je posrečilo ix-
najti pravo Alpen tinkturo fn Pomwio ^H proti izpadanja in ^^V^PCSV zarast las. kalcorine W ^^ P^B	6c dosedaj na sveta
^QA .111 W	nI bilo. od kater«
moškim in ženskim froeti in dotffi laij« rfosnttno popolnoma ■RHI^^K	zrastejo in ne bodo
JB^^^HS	več izpadali, ter ne
osiveli. Ravno tako moSkim v 6. tednih krasni brld popol-| noma zrastejo. Resmatlse a v rokah nonh ta IczSiCah v 8 dneh popolnora aad ranim, k a rja očesa bradavice, potno non In oaebtine so popolnoma odstranijo. Da je to resnica jamčim s $600. Pilite po cenik Irsti'vwas poiljem zastoja.
JAKOB VAHOKS, P. O. In m	CLEVELAND. C
Peter! Slovenci Pozerk
VsalonV
onodernim kogljl ifl—M)
Srde pivo v sodičkih in buteljkah 1 ! drage raznovrstne pijaCe ter uat}0Ue j emodke. Potniki dobe pri meni CeN | ficnoCiige za nizko ceno.
MrrfbttočDtlB isloim Wins Soituccn is drajn SonMB «tople pripo«o£a	,
Martin Potokar
m U. Cntir An. SMcag«, V
C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE.
(Francoska parobrodna družba«)
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Bksprea parnlkl sot "LA PROVENCE" . 'LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "LA TOURAINE '
na dva vijaka	na dva vijaka	na dva vijaka	na dva vijaka
PoAtnl parnlkl «o:' "LABRETAGNE" "LA GASCOGNE" "CHICAGO" na dva vijaka.
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
________j>rner Pearl St., Chesebreugh Building.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih iz pristanišče štev. 57 North River in ob so fc o tih pa iz pristanišča 84 North River, N. Y.
•LA SAVOIE	28. julija 1910. • LA PROVENCE 18. avgusta, 1910.
' LA TOURAINE 4. avgusta, 1910. *ESPAGNE <xlpluje dne 23. avg. 1910. LA BRETAGNE 11. avgusta 1910. *LA LORRAINE	1. septembra.
roaEBNA PLOVITBA. V HAVRE:
Krasni parnik "FLORIDE'' odpluje dne 23. julija ob 3. uri popoluflne. Parnik na dva vijaka "CHICAGO" odpluje 23. julija ob 3. uri popoldan. Parnik nd ava vijaka 1' CAROLINE'' odpluje 6. avgusta ob 3. uri popoldne. Parnik na dva \ijaka "CHICAGO" odpluje 3. sept. ob 3. uri popoldne. Parolki z zveido zaznamovani Imajo po dva vi'aVa.
Phone 346.
JD^ FRANK PETKOVSEK,
||	lavni notar - Notary Public,
jar^VK 718-720 Market St., WAUKEOAN, ILL.
PRODAJA fina viDa, najbolje iganje t«-izvrstne smotke — patentov ajfa zdra
J^Hf PRODAJA volne listke vseh p rekom or-skih Crt.
^^ :' Br	POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo
^p^	In poiteno.
UPRAVLJA vee v notarski posel spada-
__jo ča dela. _
Zastopnik (*GLAS NAHODA", 82 CortUndt St.,NewYork.
Spominjajte se stare domovine in družbe - - - g) SV. CIRILA IN METODA o----
Zahtevajte in kupajte Ciril-Mete dove smodke in vžigalice Ako storite tako, spolnujete Vašo narodno dolžnost
Po alovenakih naselbinah, kjer trgovci ne prodajajo narod-nega blaga, se prosijo slavna slovenska druitva, da si ga nabavijo v svrho nadaljne razprodaje. Na ta način ne bi podpirali samo družbe sv. Cirila in Metoda, ampak bi tudi lahko vsako leto napravili lep dobiček za svoja druitva.
Cirll-Metodove smodke razpoiiljamo tudi posameznikom iirom Amerike in sicer 50 komadov za $2.00,10() kom. za 93.00 fine ha • vanske pa 50 komadov za $3.80,100kom. za $7.00 poštnine proMo.
Pojasnila dajejo in naroČila sprejemajo glavni zalagatelji za Ameriko*
A. AUSENIK & CO. 82 CORTLANDT ST., NEW YOU*. N. Y.
FOZOE, NEWYORČANI!
Rojakom, oziroma cenjenim družinam iz Greater New Yorka se priporoča za.
PODUK NA GLASOVIRJU večletna in izkušena privatna učiteljica. Prevzame poučevanje za začetnike in druge. /	Miss Emilia Jurman,
991 Columbus Ave., New York City* (Med 108. in 109. cesto.)
kaal iIotnimi oenttc. Om bo wis Mblaao. Mi poiiljaano Mtfnata noToUtanuUH-l« direktno v stari krmi In knilnc w — i «|—' Pttite du« po eaalk.
DERGANCE, W1DETICH A CO, 10X2 ArtpdtM Su Dtatar, Cakrtis
- Podružnice -	fjubljanska kreditna banka v LfitbHani Sfritarjeie ulice 2 I - Podr»,ž»^ .
•	c«"«. Tra.	š" o^'x	I ■	™ •
i» Sirijm.	Knptqe m prodaja vie vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kma	I I_fn SartJlTP,
•	Dalnlika glavnle« -	Nd zastopnik sa ^ednqmw države je trrdb	-	I . Razervnl fond
. • K 4,000.000, -	FRANK 8AKSBR CO, tforf^mit dtr^t, New York.	I "	aoo.ooo.
. '; > if:
Vstaaovijcaa doc 16. avfasta IMS. Inkorporl -ona 3 3. aprila 1909 -v drtavl Parin«.
• sedežem v Conemaugh, Pi.
GLAVNI URADNIKI:
r Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, R. F. D. No 1, Consmsngh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad S L, Johnstown, Pa O Lavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemangfc, Pa. Ponoini tajnik: ANDY VIDRICH, P. 0. Box 623, Conemaafh, Pa. Blagajnik; FRANK SEGA, L. Box 238, Conemaufh, p«. Poaolai blagajnik: IVAN BREZOVEO, P. O. Box 0. Conomaafh, Pa.
NADZORNIKI:
! JACOB KOCJAN, preda. nadz. odbora, Box 506, Conemangh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa. ANTON STRANICAH, nadzornik, Bz 511 Coaemanth. Pa.
j>—	POROTNIKI:
'ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik. P. O. Box 323, Conemaufh, Pa.
IB H ^f »'IM-lWiW^^^^^Si
VRHOVNI ZDRAVNIK:
UK. BRALLIER, Grseve St., Conemaufh, Pa.
---
Cenjena društva, oziroma njih nradniki bo olja dno proleni poiiljati , imar naravnost na blagajnika in nikomur dragem, vse drage dopise pa ! aa glavnega tajnika.
V hlntaja da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali : ■ploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivoeti, naj se fes sem udom a naznani na orad glavnega tajnika, da m v prihodnja popravi
Drsftveae glaaUa |a "SLAB WA»OD* »»
Zmaj iz Bosne.
Povest iz novejše b osa u >k e zgodovine.
Ker	pu irmla v mest u
svojo domovino, bil je njun prvi pond, da 4 offvojita MMt«. Za*lanj se grsjičski in njihovi j>ri*ta»i r. največjo jezit bon l i ob n»e*t«ih d arih in tudi po uliemli prot i na padalcem. Džin-d/alita premagala v>ak odpor s svojo d<»l>ro izvedbam* Teto in zažetieta graj-v trdnjav«, k,M>r ti za pro V daljno braiiiln). a ffeuuairalo ji b ni nit". Ne iinajoe rtiUskine hrane v Inl-njavi, pršili slad te junake, da *e nn.H M.jo ud«I i »vojemu lieprijatelju.
Sedem na jo II h-tulili glavarjev: Pino llajraktara. 1 braliim-ago Haka-rovi.a,	brata Jshmidžtf-a. Feiz-
aKo Tamad/ija, Uadži-Alud-a-o Turna.fei j* in jsak-arskega ago RuVukli-ja [isfjfli Džimftža&ea uk len jene v Zvoraik, kjer jih da vezir po vrsti usmrtiti. Ko je bilo to izvršeno, dtiyue -e ve*ir iz Zvornika proti Sarajevu. kjer ima prav >lavno*ten dohod. K'jubu onim. ki so bili dozdaj branili okoli 24 let vezirjem bosanskim stanovati v Sarajevu, ostane Avdiirahim kot vezir stalno v bosanski prestolnici, da vlada tukaj kot •Mvoboditelj, ali bolje rect no ko.t pravi krvnik. Satno v jediui no<"i dal je usmrtiti tri'lp.-et begov iti sto in s-to »»'»ijanom dal je posekati glave; toda Stedil tudi ni t. rajami, (taja—kristjan kot turški podanik.) katerim je nalo/.il veliki vojmiški davek. Še eelo svojim pristašem, kateri se mu niso zdeli dovolj za Q pa i, -trejrel je po življenju. Strah in crvoza ste zavladali me 1 begi. Nujljutejši protiT^ikl reform ao jxM>:iHiil i iwvd intm'vfnrwi M k«4»>m». pr»Knit.t«fv - »+n se bodejo-podvreči modem itn thieSf^am. !<*» trajala je ta fiuiiiii vlada novega, VMiift*. • K s »toliue juna.šL.ih trupel uporabil j« Avdiirahim. da zgradi sultanove reforme in ko je po tolikem klanja, umiranju in strahovatiju nastala v Bosni tišina kakor v grobo, mel si je vezir Avdurahim z veliko za-dovoljnosl jo roki. povoree porogljivo: ** Ra'Hni je zdaj sklenjen in minia Bosna!"
II.
Potlačena moč se ne upogiba za vedno pod svojim bremenom, ampak se aama po sebi jsei in krepea. da se o svojem ea.>u tem hujši razmahne in tnaš<'u je nad svojim tlaeiteljem. Tako je bilo tudi z mirom v Bo^ni. Bosanski begi, prisiljeni podvreči se za nekaj »"asa večji sili, pritajili so se za avojo dobo, da potem rim prej z zdru-ieno močjo in o trenutku, ko se ne hode nihče nadjal, t-tresejo raz sebe nasilneža, kateri se jim je bil vsedel na pr*i. Kapitani in begi shajali so se skrivaj, ftrajoč tajne sestanke in pogovore, kako naj bi iz de£e]e pognali (Krasne in si zopet pridobili svojo nekdanjo oblast. Kdor je o Jprej, bodisi iz katerega koli razloga, živel z drugim v sovraštvu, |x>miril in poslal s« i njim in drug za drugim so polagali roke na koran (koran—turška sveta knjiga, kakor je za kristjane »veto pismo.) zaklinjaje »e pri čisti in pravi veri prerokovi, kako »e tioČcjo maščevati nad gjaur-sultanom In njegovimi poofola&cenri "Do priložnosti!" te be*ede mo bile geslo, katero se je šepetaje glasilo od ust do ust in provzročalo, da se je tisoč in tisoč oči zasvetilo v divjem o^n ju in »e
Jiisoe in t i-or rok krčevito oprijemalo za držaj bridkega handžarja. (Hand-'
/ar=veliki nož.)
Spomladi leta 1838. pride ruska voj.-ka i>o 1 ;>oveljs<tvom generala Die-bir-a k meji in se začne gibati dalje proti BjiIkanu. Kakor bi ga bil veter raztrosil, razpršil se jo glas o tem dogodku po «e!i Bosni. "Rus gre!" -k-al >i klirati ua vse strani. In tto-liamedani kakor tudi raje (kristjani) veselili so se t»ga jilasu. Res je čudno. ali vendar resnično! Podložni rate so mislili, <la je zdaj prišel čas njihovega oproš.enja. a mohamedanei so bili mnenja, da je nastopil čas, ko se najlepša prilika maščevati se nad gjaur-sultanom, ki je bil z<laj se-veda v sti.-ki. Vezir Avdurahim je obljubil sultanu, da mu bode na po-in«*■ ]>oslal trideset tisoč izbranih junakov in res je pozval vse mobame-danee j»od orožje. Njegovi pristaši, katerih je štel med begi precejšnje ' Število in dobro plačani derviši (der-si--— turški menih.) hiteli so po deže1* od kraja do kraja in zvali v boj malo in veliko, klicaje: "K orožju, pra-1 s ovenii. prihaja neverna sila — bra-. niino vero prerokovo!" Na te besede začelo se je res vse oboroževati. Iz vseh me-1, iz vseh vasi prihajale so čete na Orlovo polje, na srb>ko mejo, kjer se je imela vojna zbrati in preko Srbije kreniti proti Moskvi. Čete so vodili junaški kapitani in begi bosanski. Avdurahim si ogleduje ta juna--ui pok ret in srce mu igra radosti, na bolthnež ne pomi>li, da se ni tolika sili >.bmla sn!tattu„.ftA -voljo, tudi ne. • Ua «<l olu^iui prei.l Rui old. aity|mk -te-lo vslrtj drng«ga	"('emu ne
kreiienio na vojno>© (-eboj nezadovoljni ^gi, Jb^demo | n a.Orlovo polje, a ,'bo^emošku^ i pa j, b«xle se odločilo, kaj se ima zgo- i .bti dalje."
Bil je lep poleten dan. Poslopje 1 bega Altomanoviča pri selu Zoviku v ravni I'osavini obsijavali so topli soln- i čni žarki, a solnee se je že dvig^io za vi4i Tibove planine, da se v kratkem času skrije za njena .široka pleča. V ; begovem poslopju je vse prazno. Pred tremi dnevi je bil Rustem-beg Altoma novič krenil - pet sto možmi proti ; Oriovem polju, V poslopju je zapustil j samo nekoliko udanih slug in sivega ! strica Mustaj-bega, kateri je bil leta 18(Mi. na šabačkem polju izgubil levo roko, ko se je pod Kulin-kapitanom • vojeval proti Karadžoržu. Stari Mu- ! staj, ko so Rustem-beg in njegova dva : sina Ahmed in Jusuf odrinila na voj- | sko, imel je na skrbi Marico, krasno hčerko Rustemovo. V vsej Posavini j ni bilo devojke, ne turŠKe in ne knš- , čanske, ki bi se bila mogla v lepoti: meriti z Maro. Kakor samotna roža 1 iz pečine, tako je cvetela devojka v kamnitem pofaišju svojega očeta, od- ! dal jena o l sveta in osamljena. Ko je bila še majbno dete, umrla ji je mati. na katero se je zdaj mogla spominjati le kakor v sanjah.
Iz malih nog ji je bila najzvestejša prijateljica krščanska devojka Jurka iz Zovika. Ž njo je največ dni detin-ske dobe prebila v igri in nedolžni zabavi. In adajf ko ste odrasli devojki, družite se še vedno kakor v dobi ne-lolžnega detinstva, ijufoeč se kakor -hi bili sestri po rodu. Rustetn-beg-u ni' bilo neljubo to druženje, kajti vedel je'
dobro: da je jedino veselje mile hčere.
V vrtu, ki se raztega za poslopjem
griča navzdol, pod mlado košato lipo sedite obe devojki Mara in Jurka na pre,progi, razprostrti po zeleni trati. Mara Šteje okoli osemnajst let, a je krasna, da se je ne more dovolj na-gledati oko. Lica ima bela kakor bela cvetka, usta mala in sveža ter ru-deča, kakor zrela, neodtrgana jagoda. Črno olasje je lagotno počesano nazaj iti spleteno v dve debeli kiti. kateri ji padete ,po hrbtu. Oblečena je vsa v rudeČo upravo, Na sebi ima široke turške hlače iz rudeče svile, kakoršnje nosijo mohamedanske žene in majko iz rudečega žameta, obsito z zlatimi nitmi in okinčano z biseri. Izza maj-ke blesti se srajca s finimi čipkami, za katero se dvigujejo kakor sneg bela njedra; na njih se sveti ovratnik iz tri vrste nahranili rumenih zlatnikov. Na glavi ima na levo potisnjeno rude-čo čepico, na kateri je pripet ten iz l>ele svile; ž njim se poredno igra veter. da se na gleda divnega in krasnega dekličinega obraba.
Jurka je nekoliko starejša od Mare. Lase ima raja ve. a lit-a rudeča. kakor ožgana po solncu. Oblečena je v obleko bosanske kristjanke; na glavi no>i rudečo kapico s prijp?t?.ri srebrnimi novci, srajco ima iz belega platna, ob robu in ob straneh izple-teno. Spodnji del obleke je iz platna, a krilo ji zagrinja predpasnik, ofbšit in okinčan š pisano volno. Okoli vratu vi<i ji n i prsi velik ovratnik iz samih srebrnih novcev, kateri je prikriva pol prsi.
Devojki imate polni krili evetja, kojega ste bili nabrali po vrtu in sedaj «ra vezete v kite.
"Solnce zahaja," izpregovori Mara in pridene pisani tulipan nfdeeemu karanfilju. "a mid ve še ne vidive nič" Pogledati proti zapadu.
"Ne bode trajalo dolgo," odgovori Jurka, "in pokazala se bode četa 2-ore. Tsfni za goro dvigajo se celi oblaki raz,pršennega prahn. a ako mo ne vara uho. slišim tudi glas piščalk in repotarrjg-bt'fljna. PoH rTJtgj-te-,
Obi? začneta taqko poslušat^ obra-čaje !uho proti izapadu.
Danes bi imel priti v Zovik mladi, radi svojega junaštva, bogastva in svoje lepote po vsej Bosni znani Husein-beg Gradačevič iz Gradača, vodeč na Orlovo polje tri tisoč mož, nekaj konjenikov, nekaj pešcev. To četo pričakujete devojki in zato ste šli v vrt, da morete bolje videti, ako ne bode napočila še prej noč.
"Gredo, rflaj gredo l" vzklikne Mara po kratkem poslušanju in po licu se ji je polije rudečiea. "Dobro čujem godala in zatrolkle bobne!"
"Ti se rad u ješ, Mara!" pripomni JuTka in se ljubko nasmeje.
"Odi, čemu tudi ne," vzdihne strastno devojka, "ko mi snee govori da ga bodem zopet videla. Od onega časa, ko je bil moj oče poklican v Sarajevo na posvetovanje k novemu vezirju, nisem vee vi'lela Huseina."
"Tega je že tri mesece," opazi Jurka.
| "Da, tri me«ece ga že niso videle I moje oti in čemu bi se ne veselila zdaj, ko vem, da pride. Žalostna je [je taka ljubezen," nadaljuje dekliea po kratkem odtaoru, "in če bi trajalo jdalj'e, vem, da bi umrla vsled žalosti i in bolesti.*,
"Po končani vojni bode itak prišel i po tebe," reče Jurka.
"Došel bi že prej, ali ve, da moj oče prezira njegov rod. Gradačevič i so nonosni ljudje in hočejo biti nekaj I bol^eg£ kakor so drugi bosanski be-igi. JDobro razumejo z Osmani, kateri [so največje naš« krvopijavke. Njegov
oče Osman je bil največji prijatelj krutega vezirja Dželalediha, a tudi Husein sam kaže, da je povsem, pristaš novega vezirja Avdurahima. Moj" oce pa je star Bošnjak in sovražnik takim ljudem. Radi tega moram trpeti jaz, j m ora t rpe t i Ilusei n.' *
"Prišla bode prilika, ko se bode , tvoj oče pomiril s Huseinom," reče Jurka. '"Saj tudi zdaj ne živita v očitnem sovražtvu, ampak se samo prezirata. Primernejšega zeta od Hu-: seina ne najde Rustem-beg v celi Bosni."
, "In meni milejšega moža,' pristavi toplo Mara; "za ves svet <bi ga ne mogla pozabiti."
* ^Verujem ti, biser moj! Lep je kakor kakšna devojka, izredno bogat in ugleden ter junaškega srca in junaške desnice. Kakor se vidi, lahko si ponosna nanj."
(Dalje prihodnjič.)
KRETANJE PAŠNIKOV.
CLEVELAND odpluje 23. julija v Hamburg.
ST. PAUL odpluje 23. julija v Southampton.
KROONLAND odpluje 23. julija v Antwerpen.
CHICAGO odpluje 23. julija v Havre.
KRON PRI N Z WILHELM ~ odpluje 26. julija v Bremen.
ADRIATIC odpluje 27. julija v Southampton. FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 28. julija v Bremen.
LA SAVOIE odpluje 28. julija v Havre. ARABIC odpluje 30. julija v Liverpool.
"FINLAND odpluje 30. julija v Antwerpen.
PHILADELPHIA odpluje 30. julija v Southampton. KAISER IN AUGUSTE VICTORIA odpluje 30. julija v Haniburg.
KAISER W1HELM II. odpluje 2. avgusta v Bremen, j	NOORDAM
i " "octpluje" Z. Javgušja v "RotTerdam. ~ \
TEUTONIC	"
odpluje 3. avgusta v Southampton.
LA TOURAINE odpluje 4. avgusta v Havre.
URANIUM odpluje 4. avgusta v Rotterdam, i PRINZ FRIEDRICH WILHELM j , odpluje 4. avgusta v Bremen.
ST. LOUIS : odpluje 6, avgusta v Southampton.
VADERLAND odpluje 6. avgusta v Antwerpen.
BALTIC odpluje 6. avgusta v LiverpooL RUSSIA
! odpluje 6. avgusta v Rotterdam.
ROTTERDAM odpluje 9. avgusta v Rotterdam. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 9. avgusta v Bremen.
PRESIDENT LINCOLN odpluje 10. avgusta v Hamburg. !
OCEANIC odpluje 10. avgusta v Southampton.
LA BRETAGNE odpluje 11. avgusta v Havre.
WW VAfirO ZA VSAKEGA
SLO VENO AI ~Wm Vsak potnik, kteri potuje skozi New Tork v atari kraj ali pa is ita-rega kraja, naj obišča PRVO SLOVENSKO - HRVATSKO GOSTILNO S PRENOČIŠČEM
August Bach, 137 Washington St„ New Tock City, kjer bode dobro postreien in na razpolago ao v«dno čiste soba za pra> nočanje. Dobra domača hrana. W ▼ d)
Rojakom y Minnesoti in - Wisconsin! na znanje.
Nal stalni in rojakom ▼ Ameriki deloma dobro poznani potnik in zastopnik naif h listov, .
M^milsk - ... .r* - —
fit »m.
MB. JANKO FLESKO
se mudi v Minn, in Wis., kjer hode ro-.ka obiskal. — Kakor v prej&njih le tih, tako ja tudi sedaj pooblaččen na hirati naročnino sa lista "Glas Naroda" in "Hrvatski Svijet". U ver j eni smo, da ga bodo rojaki radi sprejeli in da mu bodo šli ravno tako ua roko, kakor v prejšnjih letih. Onim oa, ktere obišče morda ▼ prvič, ga kar lajtoplejše priporočamo.
UpravniŠtvo "Glasa Naroda".
Za vsebino tujih oglasov ni odgo smo ni npravaiitvo si nrsdniicv«
----—-W-WWVWU9W mjwunrcjjwcjb-waiwtju-wc^wiJ)»cJ»S
RED STAR LINE.
Plovitba med New York: o m In Antwerpom.
|Redna tedenska zveza potom postnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka.
LAPLAND	A	KROONLAND
18,694 ton' ^12,185 to«
FINLAND	VADERLAND
12,185 ton	_ _ 12,018 ton
Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatsko, i in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna žs-iezniška zveza.
Posebno se ?e skrbi zs ndobnost potnikov medkrovjs. Trcjti razred obstoji 1: | malih kabin za 4, 6 in 8 potnikov.
Za nadaljne informacije, cene in vozne listke.obrniti ee je na
RED STAR LINE.
1306 "P' Street. N. W..	205 McDermot A».„ ( J
new york	Washington, d. c.	Winnipeg, man
719 St. Ch.rle« Street.	319 G.ary Street,
BOSTON. MASS. NEW ORLEANS. LA.	SAN FRANCISCO. CAL.
, ,7°? ?.nd 90-S6 Dearborn Street,	121 So. 3rd Street,
SEATTLE, WASH. CHICAGO. ILL.	MINNEAPOLIS. MIN:h.
_BOO Locu.t Street —	31 HoapiUl Street.
.PHILADELPHIA PA. 1ST. LOUIS. MO-i	MONTREAL. QUE
SLOVENCI IN SLOVENKE, NA-BOČAJTE SE NA "GLAS NABO-OA", NAJVEČJI IN NAJGKHEJ-ŠI SLOVENSKI DNEVNIK!
A;ydro -Amerikanska črta
[prejje bratje Cosulich]
— Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta 7.a Slovence in Hrvate.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington**.
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka
«
Cene Tožnik listov iz New Torka za IIL razred so 4r-
Vsi apoda) navedeni novi parobrr.	TBSTA............................-.....-.........133.0U
di na dva vijaka Imajo brv-	LJUBLJANE ..................................... 33.GO
žični braojav:
REKE.............................................. S3 no
ALIOS,	LAUttA,
ZAGBEBA......................................... 04 20
DCABTHHA WAfnrSTGTOB
__KAKLOVCA...................................... 34 05
ABOUriDIA.
IL BAZ BED do
OCEANIA.	"
[irttl rrr- 1	TBSTA al! BflKH.......................»50.(K do
PHELPS BMB. -4 CO, Geo. -Ajeitt, 2 Waabiiigton St, New Tea
SAMO NEVEDNI IN NEISKRENI ZDRAVNIKI M
oglafiajo po časc^pisib in se Bmatrajo zmožnim zdraviti raznovrstne bolezni. Ti zdramiki poaknSajo potom oglasov bolne Slovence na to pripraviti, da jim svoje zdravje poverijo. A nafii rojaki niso tako nespametni, da bi jim svoje zdravje poverili in se dali od takih neisknSenih in neveščih mazačev zdraviti Vsakemu iz med naftih rojakov je znano, da nijednemu zdravniku ni mogoče ozdraviti vseh bolezni. Nekateri zdravniki bo zmožni ozdraviti te bolezni, toda ne razumejo zdraviti vseh bolezni. Naprimer zdravnik, kateri je zmožen ozdraviti tnberknlozo, bi morda no bil zmožen ozdraviti srčne napake ali kake droge bolezni. Vsled tega imamo v sedanjih modernih časih sloveče bolnišnice in zdravnilke zavode. V takih bolnišnicah in zdravniških zavodih najdete najisknšneje in najvešče zdravnike, kateri skupno razumejo ozdraviti vsako in vse bolezni, Ako trpite na pljučah, je zdravnik tu, kateri Vam zdravila predpiSe, in ozdravi to bolezni, ako trpite na slabi krvi, je zdravnik to, kateri Vas ozdravi te bolezni in ako trpite na kakej drugi bolezni, je zopet zdravnik tu kateri Vas ozdravi na ouej bolezni, in tako skupno zdravniki zamozejo ozdraviti vse bolezni
Na tej podlagi je slavni Dr. E. O. COLLINS ustanovil THE COLLINS NEW YORK MEDICAL. INSTITUTE kateri zavod zavzema danes prvo mesto ter je jeden izmed najslavnejih in najmodernejših zavodov na vsetu. Zdravniki v THE COLLINS NEW TORK MEDICAL INSTITUTE ne prakticirajo zdravil ampak so najvešči in najiskusneji Zdravniki, kateri skupno so že ozdravili vsakovrstne bolezni, ter so zmožni ozdraviti tudi vas.
Ker imate toraj ta sloveči zavod na razpolago, ne izpostavljajte vašega zdravja in življenja, zdravnikom kateri oglafin-jejo po časopisih in o katerih še nikdar čoli niste. Ne spustite se jim na limanice samo radi tega ker vidite njih slike v oglasih in raznih časopisih. Samohvala teh zdravnikov je sicer jako velika, a uspeh in njih znanost je jat o slabo.	e
Brez izjeme, kako bolezen im»te, pišite takoj v svojem materinem jeziku ali pa pridite osebno v THE COLLINS NEW " TORK MEDICAL INSTITUTE in prepričali se bodete da ste tudi vi jeden izmed tosočerih ozdravijencev kateri so priprav-Ijeeni potrditi, da so poskusili prej raznovrstne zdravnike, kateri vam pa niso zamogli pomagati in ozdraviti nakar ste ae konečno obrnili na THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE kjer ste nafili takojšno pomoč ter bili potom metodo teh slavnih zdravnikov zopet popolnoma ozdravljeni.
V tem slavnem zavodu, je bilo ozdravljenih, v pretočenih 14 letih več bolnikov kakor skupno pri vseh ostalih zdravnikih. Vso kar Vam je storiti obrnite se zaupno v ta zavod kjer Vam bode takoj pomagano. V dokaz povoljnih nspebov, vam leži na razpolago na tisoče zahvalnih pisem od ozdravljenih bolnikov iz vseh delov sveta, kateri so že obupali nad svojim zdravjem a
Etom metode zdravnikov THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE pridobili zopet zaželjeno in trdno zdravje, terega se se dandanes vesele. Vsa pisma naslovite na Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelod;
THE COLLINS NEW TORK MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St., fieaa York City
URADNE URE SO: vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 ure popoldan. Vsaki torek in ?	. :	petek zvečer od 7 do 8 ure.
NEW YORK
MEDICAL I NSTITUTE
ustanovitelj
Ako trpite na:
Želodčnej bolezni, slabi prebavi, drizoi, kožni bolezni, a_i ako imate reumatizem, glavobol j, fikrofeljne, hripavost, naduho ali jetiko, srčno napako, nervoznoznost zlato žilo, kilo, ali bolezen pljnč, jeter, ledio nSes ali oči. Napihnje-nost trebuha, katar f nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neuralgic, mazul je ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode pomagano.
Pišite takoj danes po jedno zanamenitih in prekoristnih od Dr. E .C. Collins-a spisanih knjig, katero dobite povsem brezplačno.