Izhaja vsaki Idčetrek tjb 3. bil popone Rokopisi se ne vra-Jijo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za ceb leto 4 krone, ta pol leta 2 kroni. la man premožne za celo leto 3 krone, ta pol leta K 150. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vet-.urini štev. 9. Naročnino in naznanila »prejema npraTniJtYinrt3urici, ScmeniSka ul.it. 16. -v (JI'/ ! slo/en^ko ljudstvo na Posamezne Številk«; fc prodajajo v iobakarnah v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul l’onte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1 v prodajalni »Kat. tiskov, društva« ul. Carducci, v Šolski ulici. Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliMu nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. XXI. letnik. V Gorici, 20 marca 19IB. 12. številka. tfsfafefija dan. I.e vstani, vborni narod moj, do danes v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je — vstajenja dan ! Človeštvo tiči dandanes globoko v materializmu ,v neveri, nemoralnosti, nevoščljivosti, v sovraštvu, oderuštvu. požrešnosti in pijanosti. Zakopano j.* globoko v posvetno blato in velik kamen neobčutljivosti in nedovzetnosti je zavaljen na grob. Temu m r t v e m u človeštvu kli -čemo se sv. Pavlom zaVelikonoč: Vstani iz hudobije, postrži stari kvas iti obhajaj Veliko noč ne v starem kvasu hudobije iti malopridnosti, ampak v opresnih kruhili čistosti in resnice! Te naše besede veljajo pred vsem milemu slovenskemu ljudstvu. Tudi mej naše ljudstvo se je zanesel materializem. Tudi mej nami je polno hudobije. nevoščljivosti in zdražb. Želimo, tuij bi se naše ljudstvo za velikonočne praznike pošteno otreslo nevere, liberalizma. \ seli hudobij in malopridnosti, da bi moglo s čistini srcem in svetim navdušenjem prepevati za Veliko noč j staro pesem: Aleluja, aleluja! Kristusovo vstajenje nas opominja k vstajenju iz hudobije v sveto življenje. Veli1:a noč tnora hiti za vsakega posameznika pa tudi za cel narod vstajenja d a n. Poživljenje in pre-novljenje po veliki skrivnosti vstajenja (iospodovega in po prejemu sv. sakra-meutov je namen velikonočnih praznikov. Ako hoče naše ljudstvo doseči boljšo bodočnost, sc mora ohraniti pošten >, zdravo, idealno, navdušeno iti pogumno. Zato mu kličemo vsako leto za \ eliko noč: lAstani, vborni narod, vstani iz nemoralnosti, iz hudobije, iz požrešnosti in pijanosti, vstani in okleni se Kristusa. svojega Zveličarja, okleni sc večnih idealov. Tak narod, ki se oklepa Boga. ki gori za ideale, je srečen, blagoslovljen in nepremagljiv.« Velikonočni praznik naj bo torej za vse naše slovensko ljudstvo vstajenja d a n. Voščimo vsem. naj bi se v Kristusu prenovili in poživili, da bi mogli za Veliko noč v svetem navdušenju peti: To je dan. ki ga je Gospod naredil, raduimo se in veselimo se v njem! -Aleluja, Aleluja! Sklep zimskega tečaja na naši kmetijski šoli. • Izv. por.) \ torek se je zaključil na slov. de-... v\i -i' i .intski tečaj z jav- Prostozidarji in njih podajači. Katoliška v era in cerke\ imata j mnogo hudih sovražnikov. Najhujši l med njimi pa. cvet te sm ražtie vojske so prostozidarji (iramasoni. Freimaurerji). Ko porabljajo kat. redovi vso svojo pobožnost. učenost, disciplino in delo v ta namen, da bi pospeševali katoliško cerkev in kraljestvo božje na zemlji, porabljajo pa prostozidarji svoj denar. (ker so večinoma bogati), ves svoj vpliv, (ker so med njimi mnogi visoki državni uradniki), da bi kolikor mogoče oškodovali katol. cerkev, da bi zavirali delovanje duhovščine ter ga oslabeli. Služabniki so satana, da, mnoge lože. ziasti na Francoskem in v Italiji naravnost molijo hudiča. Zato pa so tudi od v_erl ve izobčeni. da ne morejo prejeti nobenega » • kramer.ta in ne biti po cerkv no pokopani. ako temu ne odpovedo. Njih namen je odpraviti pi estole m altarje. duhov, in deželsko oblast. Pri francoski revoluciji so prostozidarji repko pomagali, svetno viadarstvo sv. *>. papeža so pomagali prekucniti itd. ker se pa hlinijo kot zvesti državljani in patrioti, jih nekatere vlade še podpirajo in še nekateri vladarji »o niili pristaši. Pose ko ve- ro. Znano je. da so napravili kulturni oj na Ne iškem, si r« duhov nike : .aške . no kaj >e godi na Francoskem in ! or-tugalskem: pri nas so ho. ii vpeljati ločitev zakona; znano je kdo, v kateri loži so taki. \ časi pa *e le skrivajo. Tako n. pr. je brati v Brockhausu. ko b' bilo res: Framas« i>:\i< .as i '■s vero. vsako cerkev kot obliko češčenja neskončnega: časti vsako versko prepričanje. ki sc izkaže nravno z odkritosrčnostjo in zvestobo. Uči, da je človeku potrebna s a ni <'sto j n o utemeljena verska prepričanjska z _stoba. pa ne veže ne glave ne src.: ne katerakoli usta ali v erske stav ke... Zopet drugi: Ja hočejo le omiko------------ Pesek v oči! Njih n.J ima različne stopinje, i:’ sicer .U. \ tej .1? vrsti so tisti. ' i imajo vodstvo in vlado tega I r.zbožntg'. društva. (iovore o modrem, rdečem. ~r*:*. rti in belem Pros[oziuarsi\a. \r■ * obsega nižje stopinje: učen v c. pomagače in mojstre. K modri loži piše Herder 1^,7 da spadajo. Ii: eralci: k rdeči loži da spadajo radikalci in so- ......... rati: za to jim pra\ ij > rdečkarji. Pri pogrebih n.,siio rd:.'-astavo. znamenje krvi. i halje trih.) no preskušnjo drugeletnikov. 1 ega slovesnega sklepa so se vdeležili med drugimi dež. podglavar veleč. gosp. dr. A. Gregorčič, dež. odborniki gg. prot. Ii e r b uč. sodni vsetnik dr. Step a n-č i č. deželni svetnik dr. Pet tar in. Vlado je zastopal vladni svetnik in c. kr. kmetijski nadzornik pri namestništvu v Trstu g. T. F r ii h a u i. goriško kmetijsko društvo pa predsednik gosp. A. J a k o n č i č. Najprvo je ravnatelj g. Š t r e k e Ij goste pozdravil ter poročal o uspehu tečaja. Iz njegovega poročila posnemamo: V šolo. ki je začela 20. oktobra I. L se je sprejelo 44 mladeničev in sicer '• vsaki tečaj po 22. \ sled bolezni je moral eden med letom izstopiti. Razun 2. so \si drugi dotične tečaje izvršili: torna dvema pa. ki s:a ne toliko iz pomanjkanja pridnosti, marveč bolj vslco ni manjkanja nadarjen' st i. zaostala, sc ;; Jovolil ponavljalni izpit. Na sploh so bili dijaki jako pridni in s.> med seboj takorekoč tekmovali v tem pogledu. Zal ' i ispeh itnu pi ii leren. Pouk sc je . ršil v priprostem pripovedovanju in učenci so sj pri tem delali beležke. Po pouku so motali tvarino samostojno, čisto, kaligratično in 1 r" kor mogoče pravilno, spisati v pose/:' knjižice. S tem so se dijaki prisili;:. ■ so pouku natančno sLdili. da so pred -lano snov še enkrat premislili in da so tt sv(.’v misli spr:i' in rar-ir. L čili so se tor-.j p iliti. • .: •• an.OMo;::.-.: gi>sp< d.;1*': rajvečt t< nadalj predmeta h izr::.. r rr-enem r tudi lepopisja in prav_ pisav,e. 2 nedeljskimi pr ' 1 iti ss trifi v izražat!]:' slojih : :!■- ! v besedi. Na razna vprašanja, ki so jih stavili po teh pojasnilih :eirelji drugolet- nikom, so :i i ki ; 1 in st' armi igo- \ anali. I )okazali s<. ia niso •• šoli tra- čass O tein >o pričale tudi pismene na! je, ki so se dab vstoj kom v šolo in naloge pred odhodom o. Bile so Lot dan it’ noč. I a tudi veliki kupi čedno spisanih knjižic in zrisanih načrtov je dokazalo delo dijakov učite!•>-r' a. 1 rij a 1 je gi sti' ’ dež. odi < ‘a . sle i teh iokazev izr: dež. odbor i g. proi. I' ‘buč. kateri i ‘ benem po-: \al dijal .. n I o svoje d pi) gg -' ■ ■ - . ■ n. esarja. Skrbijo aj za boljš: nje sv < jega spedarsf '■ >b prostem časa pa .a delujejo dobrimi nasveti tudi v prid soseden. - ateri" naj prednjačijo -brin' \ gitdo; .. tvrn bodo najboljše povrnili , . .1: -tr. e.ki jih ima s m ib-.. g • 'Xrazo:: hvale.m - i in r*!a:tosti j ; resv itlega tesari.!. •..itcretiKi so -. •<•-rili dijaki .^K ra tri živio ter :ape!i es:.-sko hitimo. Ravni teli Strekeli s mic. K sklepu je razdelil g. vladni svetnik T. Friihaui drugoletnikom spričevala. od katerih jih je bilo 14 s prav dobrim in 7 z dobrim uspehom. Pri nas še jako poinanjkuje uzornili kmetovalcev. Upajmo, da se število teh pomnoži letos vsaj z drugoletniki kmetijske šole. Teh je s Krasa 8, z Vipavskega 4. iz goriške okolice 4. iz Brd 1. iz Uor 4. iz Istre 1. Največ je torej Kraševcev. (iorjanov pa mnogo premalo. Želeti bi bilo zato. da pošljejo prihodnjo jesen tudi gorski posestniki več svojih sinov v to prekoristno šolo. kjer se jim da ne samo mnogo potrebnih znanosti, marveč se jim vcepi tudi veselje do kmetijstva. Politični pregled. L.MOR GRŠKEGA KRALJA V SOLUNU. V torek popoiudne je bil grški kralj .lurij m cesti ustreljen. Kralj Jurij je imel navado sprehajati se vsaki dan po s< Umskih ulicah. V torek popolrdne pa je stopil k njemu evropejski oblečen človek ter izprožil revolver proti njemu. Kralj je koj po strehi padel vznak. Krogla je zadela kralja v prsi ter mu . . rt. 'a -Tee. Kralja so prepeljali v ■ t ;:(bila v bližnjo bolnišnico, a je nrl. ne da i i govoril kako besedo. ,;':ia je spremljeval le njegov adjutant Franguli. Atentatorja so koj prijeli. Ne ve se odkod je. Samo njegovo ime je /liano; zove se \leksander škinac. < io-vori sc. da je slaboumen. Kralj Jurij se je 'aliajal v Solunu s svojim sinom princem Nikolajem, ki je tudi poveljnik solunske posadke. Kraljeva soproga in ostali sinovi so nahajajo v Janini. Vest o kraljevi smrti je napravila v Atenah nepopisen \tis. Izdale so se najobširnejše odredbe za vzdržavanii miru. Na ves svet je napravila \ e st o u-moru grškega kralja jako globok vtis. To je tudi lahko umljivo, ako se pomisli. da se je to zgodilo sedaj, ko ima (irska zaznamovati nepričakovane vojne vspehe, ki ji bodo pripomogli do velikega razvoja \ esakem jiogledu. Kralj Jurij, pravzaprav Viljem, ie i : drag! sin danskega kralja K*istjato IX. Komaj I> let star bil L In>.< po.- relican na grški prestol, ki je postal pra/en. ker je bil prejšnji kralj. Oton. pregnan. L. ivo7 se poročil ■: nečakinj') ruskega carja Nikolaja II . ■. vodinj(> Olgo Konstantinov o. Imel 'c pet otrok. Kraljica ima naslov admira-S ' 11 krdl.Ki ic kruljicu sjndr i. K is stolu nje- s' . 'in Koiistuntin. ki fe /e izda! Zopetna napetost med Avstrijo ter Srbijo in Črnogorc. Poveljnik trgovskega parnika »Skodran ogrsko - hrvaške paroplovne družbe je sporočil pomorski oblasti na Reki, da so se srbski-častniki in vojaki v Sv. Ivanu pri Medni polastili njegovega parnika ter da so z orožjem v roki zahtevali, naj sprejme na krov transport srbskega vojaštva. Parnik »Skodra" je moral nato prevažati srbsko vojaštvo med Sv. Ivanom. Dračem in Ulcinjem. Agencija »Herzog« poroča, da ste odpluli iz Pulja v albanske vode dve flotni diviziji. Nekateri spravljajo to odpotovanje vojnih ladij v zvezo z go-reometijeno afero. Uradno se pa izjavlja. da so vojne ladije odplule na pomorske vaje. Odlikovana ministra. Kcd železne krone je podeljen na-učtiemu ministru Hussareku in železniškemu ministru dr. baronu Forsterju. Jezikovno vprašanje v Bosni. Na velikem hrvaškem ljudskem shodu v Sarajevem se je soglasno v-sprejela resolucija, ki zahteva, da sc uvede kot notranji in zunanji uradni jezik pri vseh oblasteh in na železnicah hrvaščina. Izrekla se je pri ti priliki vsem poslancem zaupnica. Poljaki in Rusini. \ pondeljek zvečer se je sklenil kompromis med Čušini in poljsko konservativno stranko glede volilne reforme gališkega deželnega zbora. \ torek je začel zborovati gališki deželni zbor. Vojna na Balkanu. Zdi se, da se bodo tudi sedanja mirovna pogajanja zavlekla. Kakor znano, so ponudile velesile balkanski zvezi svoje posredovanje za mir. Balkanske države so v>preje to ponudbo, a obenem so tudi pristavile pogoje, pod katerimi se nameravajo pogajati. Velesile pa menda niso nič kaj naklonjene balkanski zvezi; kajti, kakor se iz Londona oproča, prosile so balkanske države, naj odtegnejo stavljene pogoje. Velesile nameravajo same določiti pogoje za obe stranki. Sedaj pa je vprašanje, ali se strinjajo balkanske države s temi mislimi velesil. Pri Čataldži so v torek zopet poskušale turške čete izpad. O tem izpadu se poroča iz Sofije, da je zapustilo približno pet turških divizij svoje pozicije ter sese pod varstvom topniškega ognja približale Bolgarom. Toda bolgarske čete so jih potisnile nazaj. Zvečer je začela ena divizija na levem turškem krilu bežati. Pri tem sta bila dva bataljona popolnoma ločena od glavnih čet. \ begu sta prišla do morja, kjer seje večji del ponoči vkrcal na vojne ladije. Iz Sofije se tudi poroča, da je pri Bulair-u in Odrinu popolnoma mirno. Hlede Skadra pa se ni še na jasnem. I am okoli je vse polno Srbov in Črnogorcev, toda Furki se branijo tako hrabro, da jim ni mogoče priti do živega. \edno hočejo razni listi vedeti, da stoji Skader pred padcem, toda njih prorokovanja se ne uresničujejo. Pisalo se je že večkrat o splošnem navalu na Skader, a tudi na to čakamo še skoro pol leta. Skader gotovo ne uide svoji usodi, ki pa za sedaj ni znana. I urkom se po njihovih poročilih prav dobro godi. Menda niti enkrat niso iz Carigrada sporočali, da bi bili ke-daj kje tepeni. Sedaj tudi vedno poročajo. da prodirajo od Čatald/e proti severu. ti spak vedi kako je to. da so v seeno še vedno pri Čataldži. Darovi. Jubilejni darovi za Slov. S i r o t i š č e«: P. n. gg.: Gotard Pavletič dekan K; Nekdo 3' vin.; Nekdo iz Črnič I K. Anten iMrak 10 vin; Josip Kenda 25 v, Cemie Štefan 30 vin; Prane Vrtovec 20 vin.; Anton Jerončič 20 vin.; Anton .Medvešček K) vin.; Vinko Bole 15 vin; N. N. I K; Josip Strgar .id vin; Josip Trpin trgovec I K. v nabiralniku: v gostilni g. Jos. Uorjanc 1:8(1 K; Hran. in pos. Sv. Peter pri (lorici 20 K; v gostilni g. (ileščič Ivana 1 K. Z a s k I a d »S lov. s i r o t i š č a«: P. n. gg.: dekan (iotard Pavletič IH K, v Dornbergti: Šinigoj 1 K. Andrej Vodopivec 2(1 v. Andr. Kavči: I K. Andr. Mozetič 40 v, Jožeta Haroj 20 v. Andr. Mozetič 40 v. Ant. Kavčič 20 v. Andr. Harej 20 v. Andr. Mozetič 20 v. Marija Kavčič 40 v. Jos. Šinigoj I K. Ant. Pahor I K. Pavla Brce 40 v. Mih. Brce 4r v, Andr. Čotar 20 v, Pr. Kavčič 20 v, Marija Vodopivec 20 v. Al. Šinigoj I K, Andr. Štubelj 1 K, Iv. Mrevlje 40 v. Leop. Cotar 40 v. Andr. Vodopivec 60 v, Jos. Pavlica 30 v, .los. Mrevlje 60 v. Mat. Štubelj 20 v, Jos. Mrevlje I K. Andr. Mrevlje 1 K, Marija Kralj 30 v, Jos. Harej 20 v, Jos. Šinigoj 1 K. Jan. Rojc 20 v, Frančiška Kavčič Hi v. Andr. Mozetič 20 v, Angelj Al. Kavčič 2o v. Jos. Bric 20 v, Al. Saksidu 20 v. Nikolaj Lah 20 v. Jos. Cotič 20 v. Andr. Štubelj I K, Terezija Vodopivec 2 K. Marija l eroci 10 v, Al. Bric 20 v. Lucija Kavčič 20 v. Jožefa Vodopivec 20 v. Jožefa Pavlica 10 v. Lužnik 1 K. Frančiška Šinigoj 30 v. Jan. Saksida 1 K. Fr. Vodopivec 40 v, Kat. Pelicon 40 v. Andr. Vodopivec 4n v, Jos. Cotič 40 v, Ign. Vodopivec, kolar. 40 v. Andr. Pavlica 4ii v. And. Kralj 40 v, Iv. Doplihar I K. Štef. Kavčič 1 K. Jos. Cotič 40 v. Ant. Rojc 1 K. Dan. Berce 40 v. Jos. Nardin 02 v. I. Vižintin 20 v. L. Vodopivec 10 v. Andr. Bovcon 10 v. Iv. Vodopivec 10 v. Iv. Kralj 10 v. K. Ker-ševan 40 v. Fr. Mozetič 20 v. Ig. Saksida 20 v. Andr. Saksida 20 v. An. Kralj 20 v. Josipa Bizjak 1 K, Jos. Saksida, organist. 1 K. Jan. Berce 50 v. Fr. Kavčič 20 v. Fr. Kavčič 2 K. Andr. Zorz I K. Ant. Kavčič I K. Jos. Vodopivec 50 v. Fr. Kralj 1 K. Ant. Rojic 20 v, Iv. Rijavic 00 v. Ant. Baša, krojač, 1 K. Darove iz Avč: prihodnjič. Za »A l o j z i j e v i š č e« P', n. gg. Frane Audrejšek, vikar 5 K. Angel Casagrande, Ajdovščina 5 K. Ivo Pišot. kaplan 5 K, Lenardič Anton. Kojsko 2 K. Fran vitez (meto, Barkov-Ije 2 K, družina Črnigoj, Volče 7 K. bogoslovci Jug. Munih. Likar, Trdan vsak po eno svečo. Avgust Paškulin. Nabrežina 2 K. Anton Oabrijelčič, trdnj. topničar. Cerkvice (Palm.) 1 K. Franc Setničar. nadšk. kancelist 10 K. Novic Fran. kroj. mojster. Gorica 2 K, Ivan Prašel. I »olina 2 K. J. Esih, Trst 3 K. Ignacij Leban, župnik 10 K. Marija Kert. Fernetič (Sežana) 2 K. Ivan Koruza. župnik. Klana (Istra) 5 K. Leopold Špacapan. Miren 1 K. mons. Matija Sila. dekan. Tomaj 5 K. Mihael Turk, brivec. Gorica 2.4 tudi nadalje bojeval. Zatorej, prijatelji na deželi. skupaj v naše vrste, širite najstarejše slovensko krščansko socialno glasilo Primorski List«, ki naj pride v vsako pošteno slovensko družino! SOletnico mašništva je obhajal ntonsignor Tomo Zupan v Ljubljani. Volitve v deželni zbor soriški niso še razpisane. Na italijanski strani se že brusi orožje in boj obeta biti jak.) hud. Konstantinov jubilej. V petek se je vršilo v knezonadškofijski palači v Gorici pod predsedstvom našega prevzvi-šenega knezonadškofa posvetovanje, kako dostojno proslaviti v naši nadškofiji Konstantinov jubilej. Kakor je znano, je minulo letos 1600 let, odkapje rimski cesar Konštantin dal prostost naši sv. veri. Občni zbor »Slov. sirotišča« bo dne 3. aprila ob 2. pop. v prostorih »Centralne posojilnice«. Deiravdacija pri c. kr. okrajnem. šolskem svetu za goriško okolico ie precejšnja. Pobegli liberalec, oticijant Rozina je, kolikor je dosedaj dognano, defravdiral v I. 1911 in 1912 znesek 30.000 K. Ponaredil je pobotnice, davčna potrdila, poštne recepise, podpise itd. 7. revizijo računov se nadaljuje. Pričakuje se še drugih razkritij. Farski podrepnik. To psovko je zalučal pobegli Rozina v obraz uglednemu starejšemu učitelju, ker je ta volil pri zadnjih deželnozborskih volitvah kandidate S. L. S. Tiralnico je izdalo državno pravd-ništvo v Oorici za pobeglim liberalnim defravdantom Rozino. Za romanje v Rim se udeleženci po Veliki noči še sprejemajo; posebno še moški, kateri imajo še malo premalo poguma. Kdor želi iti naj se čim preje odloči, nekaj dni je še čas. — Vlak odide iz Ljubljane v ponedeljek. 7. aprila in pojde ne čez Gorenjsko ampak čez Notranjsko in Pr im o r s k o. Koroški in gorenjski romarji bodo torej morali priti v Ljubljano, ravnotako tudi Štajerci. Notranjci in Primorci bodo pa lahko vstopili na svojih postajah. Goričani se bodo pa pridružili v Tržiču (Monfalcone) vendar bo treba plačati celotno ceno .Ta sprememba se je zgodila zadnji čas na priporočilo od želez-nične strani. Tujski promet v naši deželi ni nič kaj živahen. Sicer se nahaja v Gorici nek odbor za tujski promet, ki je pa le na papirju. Zato se namerava od pristojne strani začeti z resno akcijo za povzdigo tujskega prometa v naši deželi, kar je le z veseljem pozdravljati, ko zadeva dozori, bomo o njej obširnejše poročali. Gospodinjski tečaj. Prve dni aprila tega leta se otvori na deželni kmetijski šoli gospodinjski tečaj. Posredovalnica za vnovčenje živine se namerava ustanoviti v naši deželi po vzgledu kakor jo imajo na Dunaju in drugod. Ta posredovalnica bi bila velike važnosti za naše živinorejce, kajti potem bi dobiček prodane živine imeli kmetovalci sami medtem ko ga imajo sedaj prefrigani prekupčevalci. . Kmečka dekleta, pozor! Opozarjamo kmečka dekleta na gospodinjski tečaj, ki se otvori meseca aprila na slovenski deželni kmetijski šoli v Gorici. Ne pozabite te ugodne prilike, ko se vam nudi naučiti se gospodinjstva in sploh vsega potrebnega, kar mora danes znati vsaka pridna, poštena in varčna gospodinja. Čudna reklama! \ nekem goriškem listu smo čitali te dni oglas, da išče službo neko 16-Ietno dekle lepe zunanjosti v kaki trgovini! Kakor sc vidi. v sedanjem modernem svetu pride v poštev najprej lepa zunanjost, šele p;j-tem pošt e n jeinkrščanskoži v-I j e n j e! Svet narobe! /Mnogo praznikov! Pač redki so taki slučaji kakor je letos. Tekom desetih dni imamo 5 praznikov. Povrhu tega imamo še veliko soboto, ko se navadno dela le do poludne. Letos bodo mnogi praznovali tudi četrti praznik po Veliki noči, takozvani sv. Ivana. Treba bo mnogo denarja, kajti dandanes se prazniki po večini ne praznujejo, da se moli in počiva, ampak da se dobro je in pije in da se razveseljuje kakor se pač komu zljubi. Pomlad prihaja v deželo. Trava je začelo zeleneti, ptički so začeli peti m veselo življenje je začelo v naravi. Sicer drevje še ni začelo poganjati, a se bo to kmalu zgodilo, ako bomo imeli le še nekoliko gorkih dni. Naši hudourniki. Uravnava naših hudournikov le počasi napreduje. Temu pa je vzrok pomanjkanje denarja v dr žavnih blagajnah. Zato sc z delom irC more tako začeti, kakor bi se rado. Komisija za uravnavo Soče in njen »Ir pritokov je določila te dni znesek 60.000 K. ki naj se porabi v najkrajšem času za uravnavo hudournikov. Za prvi delovni semester in sicer od lanskega okt. do konca marca t. I. je bilo dovoljenih SO.OOO K. Ta svota se ni porabila deloma zaradi pomanjkanja denarja deloma zaradi slabih vremenskih razmer. Tako ima sedaj tehnična ekspozitura na razpolago lanski in letos na novo dovoljeni znesek, skupaj 130.000 K. Upati je, da se bo z deli kmalu začelo. Tudi po Vipavskem bodo vozili avtomobili. Našim čitateljem naznanjamo, da bodo tudi po Vipavskem vozili avtomobili Trgovinsko ministerstvo je namreč izdalo tozadevnemu konsorcijo, kateremu stoji na čelu g. veleposestnik Leopold Bolko v Gorici, dovoljenje, da uvede najdalje tekom petih mesecev avtomobilsko vožnjo iz Gorice do Postojne za osebni in blagovni promet. C. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu je oddalo tudi prevažanje poštnih pošiljate v temu konsorciju. Za avtomobilsko vožnjo so se potegnili zlasti politični in posebno pa vojaški krogi. — Avtomobila bodeta dva. Eden bo vozil gori. drugi doli. dnevno dvakrat, kar bo vsekako dobrodošlo vipavskemu ljudstvu. Priprave za to se že delajo. V 3' uri iz Gorice v Postojno. — Ilesedaja vozna pošta s konji je rabila iz Gorice do Postojne S ur. Ko se uvede avtomobilska vozna pošta se bo rabilo iz Gorice v Postojno 3'L ure. Vožnja bo prijetnejša in se porabi torej polovico časa. Doba javnih plesov se bliža. Navada je, da začnejo plesati kmalu po Velikinoči. Pozivamo gg. župane v deželi, da kolikor mogoče zabranjujejo to nepotrebno zlo. Kmečki dolgovi so veliki, denara primanjkuje povsod, potem naj mladina še pleše za drag denar? Razne oblasti so se že izrekle proti javnim plesom. Sedaj je na gg. župani«; v deželi, da store svojo dolžnost s tem. da zabranjujejo neumne javne plese! Gg. župani naj se zavedajo svoje odgovornosti, ko dovoljujejo javni ples. Sicer pa: načelnik politične oblasti v Gorici prebl. gosp. Anton Reb-ek je svojčas dovolj jasno povedal našim gs,. županom, kako naj se ravnajo pri dovoljevanju javnih plesov, in da naj kolikor mogoče omejujejo to nepotrebno zlo. Pri plesu se zapravlja duša. telo in denar! Zatorej pozor gg. župani! Prvo grmenje v letošnjem letu smo slišali v torek zvečer. Pulj. is. marca 1913. (P i s m o v o-j a k a novi n c a.) Ni mi mogoče opisati svojo začudenost prvega dne. ko so mi dali v roke razdrapano metlo ter me nagnali snažiti stranišče, pri katerem delu me je oblival mrzel pot... . To je bilo prvo delo. katero sem izpolnil kot vojak. — A kakšen vojak!? To ni bila niti od daleč podoba vojaka mornarja. pač pa kakšnega cestnega pome- tača! Jopič in hlače, iz trdega sukna, sta bila tako široka, da nisem zamogcl z največjim naporom videti ne preozkih čevljev ... Sicer pa je imela obleka to dobro lastnost, da niso pozneje pri vežbanju predstojniki videli, kako so se noge tresle v preohlapnih hlačali. Vedno sem se tolažil s izrekom: Vsega je enkrat konec in prestal sem vse težave in bridkosti, katerih ima ubogi rekrut nemalo. Minil je dan za dnem, in s prvim prosincem se je pričelo drugo, lepše vojaško življenje. Pridjali so me namreč v orožno šolo, kjer naj bi se izučil vsega, kar potrebuje učitelj rekrutov (novincev). To je življenje! Celi dan dirjati po skalovju in grmovju, katerega je tu kar odveč, ter primahati šele zvečer ves utrujen in izmučen domov. Ali kaj vse to! Ha bi le mogel mirno spati! — Dogodi se namreč, da se kateremu nero-dnežu. ki sc venomer obrača, zruši po steljnjak. Ropot vzbudi vse, in da je mnogo smeha, ni mi treba omenjati! Ze predno sem šel k vojakom so me svarili pred zapeljivci, češ. če se fant nikjer ne pokvari, se pri vojakih. Jaz pa ravno nasprotno mislim. Seveda se človek poltujša kjer hoče. Kar se tiče verskih potreb smo z vsem dobro preskrbljeni. Vsako drugo nedeljo gremo skupno z godbo na čelu k maši v prelepo »Mornarsko cerkev*.. Cerkev je v resnici krasna — zunaj in znotraj. — To mora priznati vsakdo, ki si jo je že ogledal. Pridiguje se nemški italijanski in hrvatski; poslednje Slovenci precej umemo. Prvo nedeljo me-'eca svečana smo imeli skupno velikonočno spoved in sv. obhajilo. Za družbo imam par Kranjcev, jako dobrih mladeničev, s katerimi marsikatero veselo ali žalostno zapojemo, ali pa se pogovarjamo o društvih, čita-mo časopise itd. Za danes moram prenehati, a za prihodnjič hočem opisati na kratko, kako se mi je na ladji godilo. Srčen pozdrav dragim rojakom in Vam g. urednik! J. P. Trafikant). — Deželno društvo trafikantov naznan a, da bodo odorte trafike tretji v. likonočni praznik le 8 ur. Obenem se naznanja gg. t afikantotn, da bo glavna zaloga t( baka v Gurici odprta drugi velikonočni praznik od 8. ure zj. do poludne. Sokolska slavnost v Ljubljani prepovedana. Vlada je prepovedala vse-sokolsko slavnost, ki se je imela vršiti to poletje v Ljubljani in sicer z ozirom na javni mir in red. Naš prestolonaslednik na Primorskem. Minulo soboto je prišel v Trst naš prestolonaslednik nadvojv. Franc Ferdinand s svojo soprogo vojvodinjo Hoheuberg s hčerko Sofijo in s sinovoma Maksimiljanom in Frne-stoin. Nastanjeni so v gradu Mirama/. S prestolonasled. je prišlo veliko spremstvo. Pričakuje se, da napravi nadvojvoda Franc Ferdinand s soprogi-razne izlete po primorski deželi. Govori se, da obišče tudi Gorico. Visoki gostje ostanejo v Miramaru 5 tednov. Poštni urad v Miramaru. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu nam naznanja: Povodom bivanja Njegove ces. in kr. Visokosti Prejasnega Gospoda nadvojvode Franca Ferdinanda v cesarskem gradu Miramar otvori! se je isto-tam z 15. III. 1913 dvorni poštni in brzojavni urad z nepretrgano dnevno in nočno službo. Ponarejevalka vina. Tudi ženske znajo ponarejevati vino. Da je to res. dokazuje obsodba gospe Alojzije vdove 1'reossi iz červinjana, ki je dobila 59 K kazni, ker je vino »krstila * in je po tem kakor pristno prodajala. Nekaj podatkov o oderuhih v ovčji koži. Jezus Kristus je imenoval Farizeje i" »beljene grobove. Ravno tako bi lahko tudi mi imenovali nekatere (ne vse) trgovce v nekem trgu na Goriškem. Oglejmo si za danes sanic en tak pobeljen grob. To vam je skozi lu skozi usmiljena duša! Kmetom daje blago na upanje in oni mu plačujejo s kronami, ali prašiči ali pa tudi z domačimi pridelki. Pa kako plačujejo. Kmet okoličan je kupil pri njem vrečo sirka, ter ga prosil, naj počaka mesec dni. da mu plača. Ali mislite, da je bil trgovec samo s plačilom zadovoljen? Kaj še! Tudi obresti je zahteval! Pa še kakšne. Drugi slučaj: Kmet okoličan je kupil v preteklem letu pri trgovcu okroglo 200 K blaga. Ob koncu leta je terjal od kmeta ne samo 200 K. ampak še 14 K obresti, ne glede na to, ali je kupil blago v januarju ali decembru preteklega leta. Ni dovolj, da vse kmeta dere, davek na davek mu nalože, a nazadnje naj še trgovcu plačuje davek, morda zato, ker kupuje pri njem? Kmetje, organizirajmo se! Ustanavljajmo zadruge! Naj nam bodo v zgled zadruge, ki se vstanavljajo v goriški okolici. Le v z a j c m n os t nas bode povedla na boljše stališče. Kmetovalec. Crevlji se zopet podražijo. Društvo avstrijskih črevijarjev je sklenilo z ozirom na vedno višje cene usnja, da podraži črevljarske izdelke za 15 odstotkov. Zopetna preložitev roka za oddajo napovedi v svrho priredbe osebne dohodnine in rentnine za I. 1913. C. kr. finančno ministerstvo je z odlokom z dne 14. marca 191.3, št. 18.080 zopet podaljšalo rok za oddajo napovedi v svrho priredbe osebne dohodnine in rentnine za leto 191.3 do dne .31. maja 1913 I tosedanji tozadevni odloki izgubijo potemtakem svojo veljavo. Družbo cerkvenih roparjev, ki je bila že več let na delu. so zajeli v Stras-burgu na Nemškem. Kradli so na debelo, posebno radi pa umetnine, katere so prodajali na Francosko. Med aretiranimi je tudi neki odličen štrasburški arhitekt. Velikansk vihar v Severni Ameriki. Ze zopet poročajo listi o velikanskem viharju, ciklonu, v Severni Ameriki, !:i je napravil grozovito škodo. Cele hiše in poslopja so zletele v zrak in več vasi je prav hudo poškodovanih. Samo ljudi je mrtvih okoli 150. nebrojuo je pobitih tudi živali in polomljenih dreves in nasadov. V neki vasi je dvignil vihar kar celo šolsko poslopje in poškodoval veliko število otrok. Znamenit pes je postal policijski kuže v Salcburgu z imenom »Spion«. Dvakrat se mu je posrečilo v zadnjem času prav gotovo izslediti hudodelca; namreč v Bocksteinu onega hotelirja, ki je sam zažgal svoj hotel in sedaj nekega lopova, ki je vlomil v neko prodajalno. Do tretjega gre rado, pravi pregovor. naprej pa bomo še le videli. Zasluženi križec je prejel ciganski dirigent Marči Banda, ki je eden naj-glasovitejših ciganskih kapelnikov in je večkrat igral že tudi pri dvornih plesih. Dobiček od kanonov. Skodova tovarna za topove je zaključila bilanco za I. 1912 s čistim dobičkom 5,389.356 K. Dividende na akcije je izplačala po 28 kron, I. 1911 po 42 K. V 1. 1912 je bilo skoro cel miljon kron več čistega dobička kot prejšnje leto. Listnica uprave: G. \ . Metlikovec Naročnino res prejeli dne 19. dec. 1912. Plačano do konec istega leta. Hvala! Mesine novice. m Vstajenje se bo vršilo v Gorici po sledečem redu: Na Vel. soboto: Ob -U , pop. v Stolnici. Najsvetejše bo nosil v procesiji naš prevzvišeni knezonadškof. Procesijo bo spremljala mestna godba. — Ob 6. uri zvečer v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Najsvetejše bode spremljala stotnija vojakov z godbo. Ob 7. uri zvečer na Placuti. Procesijo bo spremljala mestna godba. ( b 7 pri čč. oo. kapucinih. Procesijo bo spremljala mestna godba. Ob 6. uri konoč zjutraj ob 5. uri pri čč. oo. frančiškanih na Kostanjevici. Procesijo bo sprcmjlala mestna godba. Ob 6. uri Podturnom. Procesijo bo spremljala vojaška godba. Odlikovanje. Cesar je podelil predsedniku tukajšnjega okrožnega sodišča g Henriku C a z z a i u r a naslov dvoi-nega svetnika. Spomin bitke pri Novari bo obhajal pešpolk št. 47. prihodnjo nedeljo s slovesno sv. mašo ob 8.30 na Travniku. Konvikt za učenke in dijakinje je v Gorici zelo potreben. Naravnost škandalozne reči se pripovedujejo te dni po mestu o šolski mladini. Več dijakov in dijakinj je bilo pred kratkim iz-ključemh iz šolskih zavodov. Vse to dokazuje, da šolska mladina ni na stanovanjih pod pravim nadzorstvom. To velja zlasti o dijakinjah. V tem oziru bi bil konvikt za dijakinje zelo potreben, lak konvikt otvorijo čč. šolske sestre, ako se s prihodnjo jesenjo naselijo v Gorici. Naj omenimo, da imajo Italijani v mestu dva konvikta za italijanska dekleta. Le Slovenci zastajamo v teh prepotrebnih vstanovah in puščamo mladino brez prave vzgoje. Zganimo se! m Zanimanje goriškiii slovenskih trgovskih in obrtnih krogov za »Trgovsko in obrtno društvo« v Gorici je tako veliko, da se občni zbor tega društva-ki je bil napovedan za minulo soboto ni mogel vršiti, ker ni prišlo dovolj članov. Zato je bil prenešen na nedeljo. A tudi v nedeljo se ni vršil, ker ni bilo zraven skoraj nobenega člana. Znamenje časa! m Ali je res? Po mestu se širi govorica, da je umrl v vojaškem zapori na Travniku nek korporal. K temu dostavljamo, da je res umrl od kapi zadet korporal, ki se je nahajal v vojaškem zaporu. — Pokopali so ga včeraj z vojaškimi častmi. Kapela v novi vojaški bolnišnici v Gorici. Mnoge goriške gospe so oskrbele za novo kapelo v vojaški bolnišnici v Gorici razno cerkveno opravo in cerkvene paramente. Ker pa vse to še n c zadostuje, je sklenil častniški zbor goriške garnizije, da priredi dne 5. aprila v prostorih nemške šole veselico s koncertom. katere čisti dobiček se porab' za nakup cerkvene oprave. Cena zelenjavi na goriškem trgu je padla zadnje dni. Zelen redič. ki se je pred 14 dnevi prodajal po 1.20 K kilogram se je prodajal te dni po 40 vin. kilogram. m Prve šparglje je prinesel na goriški trg minulo soboto posestnik M. Baša iz Staregore. Silno drago mleko je bilo minuli teden in tudi prve dni tega tedna v Gorici. Liter mleka na trgu je stal 40 vin. m Števila s sejma sv. Hilarija v Gorici. ki se je vršil minuli ponedeljek: Na Gorišček je bilo pripeljanih 30 vozov stavbenega lesa. 20 vozov drvi za o-genj: na trg sv. Antona je bilo pripeljanega 160 vozov krompirja za seme; na senenski trg je bilo pripeljanih 12 vozov sena; na živinski trg je bilo privedenih 520 volov, 30 telet, 12 konjev m 720 prešičev. m Prazne govorice so se širile v torek zvečer v našem mestu, češ, da ie padel vlak blizu Sv. Lucije v Sočo. Kakor poročamo na drugem mestu, ie skočil osebni vlak blizu Podmelca s tira. zato ta govorica. m Gnjati (pršutov) je bilo prinesenih danes iz hribov v Gorico manj kakor prejšnja leta. Cena je bila 2.40 K kilogram. m Zavod v mestu sprejme zveste hlapce, ki se razumejo pri delu na polju. v vinogradih iu na vrtu. Kdor bi želel ostati v zavodu do smrti, sprejmejo ga po pogodbi. I tobrodošli so tudi priletni delavci samskega stanu. Več pove iz prijaznosti uprava »Prim. Lista«. Odprti lekarni. Od 23. do 30. t. m. bodete imeli ponočno službo ter bodete tudi ob praznikih popoludne odprti lekarni: L i b e r i - P o n t o n i. Cigani Hudoroviči so znani tatje, ki so bili že neštetokrat v goriških za porih. Te dni je dostal 18-letni ciga i Hudorovič svojo kazen v goriških zaporih, a je bil koj na to odveden v ljubljanski preiskovalni zapor, kjer se bo moral zagovarjati pred ljubljanskimi sodniki zaradi raznih tatvin. Razpečevalci ponarejenega denarja v Gorici. — V četrtek sta bila od tukajšnje policije aretirana dva razpečevalca ponarejenega avstrijskega in italijanskega denarja. Ta dva sta 22letni Otelo Colombatii. rojen kakor pravi v Trstu in 251etni Miha Do-naggio iz Ferrare. Zdi se da je Donag-gio tudi ponaredil dotični denar. Pri njem so našli 9 dobrih in 6 ponarejenih bankovcev po 10 K. 10 komadov po 5 K in 57 komadov po 1 K. Coloinbani Je imel pri sebi le par kron. Skupna svota ponarejenega italijanskega denarja, ki so ga našli pri aretirancih iti drugje..zna-ša 3040 lir. Ni še konštatirano, koliko ponarejenega avstrijskega denarja so razpečali. Razpečevanje se je vršilo s tem, da sta hodila aretiranca po finejših trgovinah od Verdijevega tekališča do Gosposke ulice, ondot nakupovala blaga za majhne svote ter si pustila menjavati bankovce. Nekateri ogoljufani trgovci, ki so spoznali bankovce za falzt-fikate, so jih nesli takoj na policijo. -Aretacija se je izvršila v Gosposki ulici, ko sta se hotela tička ločiti. Kmalu po aretaciji pa je našel trgovski sotrudnik Alojzij Bitežnik v veži hiše št. 8. v Gosposki ulici zavoj, v katerem je bilo 35 bankovcev po 50 it. lir. 88 bankovcev po 10 lir, 92 bank. po 5 lir. I bank. po 20 kron, vse ponarejen denar in en bankovec za 10 K. ki je pa bil dober. Poizvedovanja se nadaljujejo. Aretirana sta izjavila .da sta prišla v Gorico iz Trsta. Na sporočilo goriške policije, se je podala tržaška policija v stanovanje v goriških zaporih se nahajajočega tržaškega tiča, in preiskava je imela popolen vspeli. Iz najdenega ma-terijala je policija dognala, da imata tička v goriških zaporih še več pomagačev v Trstu. Zato so aretirali tamkaj še pet oseb. ki so pomagale razpečavati ponarejeni denar. »Tovarna« za ponarejenje bankovcev pa imajo ti-Ie baje nekje v Italiji. Sedaj se vrše dogovori in poizvedbe med italijansko hi našo policijo. Zdi se. da se pride na sled veliki bandi ponarejevalcev raznih denarjev. ki se skriva v Italiji. Policija noče objaviti še podrobnosti. V naslednjih dneh je bilo v Trstu aretiranih še pet takih tičkov, katere je izsledila tržaška policija. Ti so: miro-dilničar Humbert Grego, Josip Pavan. Humbert Camerini. Lovrenc Marclii? in Alojzij Barbierata. Ker se sluti, da ie delavnica teh razpečevalcev v Italiji, seje podal en policijski komisar iz Trsta v Italijo, da se sporazume z italijanske policijo glede nadaljnih preiskav. V iregovi mirodilnici niso sicer našli ni-kakega ialziiikata, pač pa več obteže-\ alnih pisem. Preiskavo bo vodPo goriško sodišče. 20.00(1 K nagrade je razpisalo pred časom finančno ministerstvo za onega, ki bi prišel na sled družbi, ki je že več časa širila ponarejene bankovce po naši državi. Ker so zasledili in aretirali v Gorici one ponarejalce in razpečevalce nepravih bankovcev, se zdi tako piše »Piccolo«. da bi pristojala ona nagrada policijskim agentom v Gorici, ki so aretirali omenjena razpečevalca ponarejenih bankovcev. (JOSPOPOV PAN. OZNANILO. 24. mar. Velikonočni pondeljek, Gabli-jel, nadang.. Simon i/. I ridenta, muc. (1475): evangelij: dva Jezusovih učencev gresta v Emavs: 25. mar. Marijino oznatienje; 26. mar. Ludger, ško. (251. .Iona. muč; • 30. mar. Bela nedelja. Janez Klimak (580). Kviriu: evangelij: leziis prikaže apostolom pri zaprtih vratih. V pendeljek in v torek se hode v cerkvah služba božja vršila, kakor o praznikih, ter opominjamo vernike, naj praznujejo, kakor dosedaj. četudi ni pod grehom zapovedano. javno češčenje Najsvetejšega i o v torek v Dornbergu. na Belo nedeljo na v Dol. Cerovem in v Rihenbergu. Vstal je! Sv. Marjeta je stala pred maliko-vavskim predstojnikom Olibrij-em. Ko jo je prašal po njeni veri in zvedel, da je kris:.i'a.i . je zaklical: '.M: ie mogoča veča i iSpamet, Kakor za i3o g a imsti tacev.., ki so ga piibili na križ!« ■ Odkod pa ves, da je bil Kristus križan?« prašala je. ■•Saj berem tako v vaših lastnih knjigah!« ••Zakaj pa ne bereš d a 1 i e, saj je v ravno istih knjigah tudi pisano, da je tretji dan vstal iz groba. Ne verujemo vanj in slavimo Njegovo ime ter damo ne dokazalo Njegovega božanstva, toda vstal j e. z lastno močjo je vstal iz groba, zato se veselimo in kličemo Aleluja! S tem je pokazal vsemogočnost svojega božanstva, zato verujemo vanj in slavimo Njegovo ime ter damo svoje življenje za Njegov nauk.« 1 ak i je govorila sv. devica in čudil se tc pa-gan njeni modrosti. Vsi čudeži in ves nauk Kristus iv m zadostoval, da bi bili ostali up istoli mirni in trdni. \ strahu so se zak1 i>a-|; pred Judi. Da bi se umirili in vtrdili, zalo jih je lzveličar hotel popolnoma prepričati o svojem vstajenju Že Mariji Magdaleni je naročil, naj * ov e apostolom. da je vstal, dva učenca, ki sta se na potu v Emavs pogovarjala ž njim m sta ga spoznala pri lomljenju kruha, sta jim prišla naznanit veselo novico, Jezus s;m se je apostolom večkrat i l i-kazal, jedel ž njimi ter vrnil ostanke, nevernega Tomaža celo je prepričal, o a jt spoznal svojega Gospoda in svojega Boga. V nebesa je šel vpričo vseh svojih učencev. To je dalo apostolom pogum in gotovost, zato je tudi sv. Petei v prvem svojem javnem govoru to dejstvo pov-darjal. da je Jezus, katerega so um »rili od mrtvih vstal in vspelt tega g< vo-ra se je takoj pokazal! Judje, ki so hoteli Jezusa odstraniti, "da bi ne letalo za njim vse ljudstvi:^, so dobro spoznali posledic.: kat.Tc bi ta resnica imela — zanje zelo neugodne — zato so se tudi potrudili, kolikor so le mogli, da bi utajili vstajenje Kiistu-sovo. Mislili so, kako modro Ja bodo naredili, ako podkupijo stiažnike, da bodo širili vest. da so spali in da so ga apostoli med tem ukradli toda ravno s tem so se grozno osmešili. Sv. Avguštin se lepo norčuje i/ njih: »Oslabeli so samega izmišljevanja hudobnih naklepov! Kaj si neki rekla, nesrečna zvijača? Tako tedaj zapuščaš svetlobo pravega sveta in tako globoko se pogrezaš v zvijačo, da praviš 'Je- čite, da so prišli njegovi učenci, ko ste vi spali in so ga odnesli? Priče, ki so spale, kličeš? Pač ros, zaspal si li sam. ki si oslabel izmišljcvaje si lake reči!« Res. zelo okorna zvijača Ako hi kedo javno pravil: »Ubil 'etn nekega' pa bi prost ostal, tai oj b;: pač vedel vsak, da n i res a i:;; bi bilo res, bi s,a kmalu v ječo odpeli; i mi vojaki na straži! Ako In 'j i 1 ■ res spali, ali bi bili tajili in prisegali, da niso soali boječ se kazni! ' pa b r e z s k r-b i pripovedujejo po mestu in nihče jih ne prime, nihče ne kaznuje, nasprotno, zapazili so Icliko, da imajo v e ■; d e-r a ra. kakor po navadi! Menim, da niso ciobiii takih, ki bi bili mogli verjeti. Hudobija naredi človeka pogostnimi neumnega! Kakor je na Velikonoč cerkev praznično napravljena, veselo pojo orgije, veselo odmeva »Aleluja!« - taka. n-pam, da bodo tudi vaša srca te dni, praznično olepšana, snažna, svitki in. da se bo tudi po njih razlivalo nebeško veselje. Kcdor je s Kristusom vred premagal greh in vstal iz groba duševno, ta bo gotovo veselo praznoval Velikonoč Bog daj. da hi se nikoli več ne vrnil v črviv grob greha, pa bo zadnje vstajenje še veliko krasnejše in vekomaj bo donel vesel »Aleluja!« Denar. I o Baški dolini je v starih časih prodajal po hišah svete podobe »Rovtarjev Martinček«. Ni bil doma na Rovtu, rekli so um tako samo zarad tega, ker je bil pravemu Rovtarjema Martinčku na las podoben. Najstarejši ljudje se ga bodo uajbrže še spominjali. Nekoč je bil pa eno naredil, da se m smel več semkaj prikazati. Razkazoval je svete podobe. »Glejte, kaj vse znajo ljudje narediti, kako lepo, kakoi živo!« tako je hvalil svojo robo. »Kaj bo proti temu tak le umazan papir?« in pokaže bankovec za 10 goldinarjev __ ter pazi kak vtis bodo napravile njegove besede. »Ako take podobe naredijo, le poglejte to zlato krono, ali ni desetkrat lepša, kakor tole?« in pokaže zaničljivo na denar »pa bi kaj tacega ne naredili!« Kedor pozna okus preprostih ljudi, bo leliko razumel, da se je res podoba kacega svetnika zdela ljudem bolj u-metno napravljena, kakor papirnat denar. »Jej. jej, kaj res?« se čudijo poslu-šavci. »Zakaj pa ne? saj vidite! Med nami, da me ne ovadite, še jaz poznam enega, ki zna delati take podobice,« in kaže na denar. Led je bil prebit. »Kje pa je? kedo je ta?« poprašu-jejo radovedno. »Ker smo ravno prijatelji, toda ni komur ne smete povedati vam samo povem - poznam ga; v Ljubljani je. pa Leskovec mu pravijo. Koliko ljudem je že pomagal na noge, tacega papirja naredi kar na skladovnice!« Eden druzega pogledajo, kedo bi pa ne želel imeti kar cel kup tace g a papirja? »Jaz bi kar stopil do njega« pravi eden. »Jaz tudi« se oglasi drugi. »Ali menite, da bo Leskovec kar tako vsem od kraja dajal denar?« pravi Martinček, »no, bodem pa že jaz govoril za vas toda zastonj ni nobeno delo, tudi ti svetniki ne. 1 eskovec res. da ima denara, kolikor le hoče, a včasih mora vendar spravi m denarjem plačevati. Čc je v družbi z veliko gospodo nihče ne verjame, kako tenke oči imajo ena sama pikica nekoliko na stran in koj poznajo, da ni bil bankovec tiskan na Dunaju. \ takih slučajih mo- ra že plačevati s pravim denarjem. Zato bodemo pa tako naredili: Kolikor mu ho kedo pravega denarja nesel, desetkrat toliko mu bo dal Leskovec svojega torej za 10 fl. jih dobi 100 tl. — za 50 tl. 500 tl.« Daši so obljubili, da ne bodo nikomur povedali o tein, vendar se je pri sosedih iu pri sorodnikih kmalu o tein govorilo in napravilo se je več mož, cl't pojdejo v Ljubljano k Leskovcu. Kedo so bili. tega ne povem, ker 1) bi imeli kmalu sitnosti z obla-stuijami še sedaj dasi je od tega že mnogo časa — 2) ker so svojo kazen že dostali. kako, bom že povedal in 3) ker sam ne vem. kedo da so bili; celo prigodbo sem slišal še le po dolgem času in mi ni hotel nihče povedati. kedo je bil šel v Ljubljano, najbr že iz krščanske ljubezni, da bi dotičnih ne bilo sram ako sem katerega poznal. V Ljubljani se obrnejo, kamor jim je bilo naročeno. Vse je bilo prav skrivnostno. Leskovec je koj vrata za njimi zaprl s ključem, okna so bila pregrnena. Povedo po kaj so prišli. Leskovec je l il že pripravljen na ta obisk, uajbrže ie že govoril ž njim prej Rovtarjev Martinček. Oddajo vsak. kar je bil denar seboj prinesel in zato so dobili vsak svoj zavitek bankovcev. »Sedaj pa le hitro proč! Tukaj bi znal kedo vsak trenotek priti preiskovat: policaji n.c že imajo na sumu in vem. da so že opazovali in popraševali. zakaj prihaja k meni toliko ljudi. Vsak trenotek so leliko tukaj in. če vas zasačijo, potem greste na Žabjek (ječa) hitite od mene. še le zunaj mesta, kje na samem, kjer boste varni, veselite se cesarskih podobic. Z Bogom!« in porine jih skoz vrata, katera takoj za njimi zopet zaklene. V strahu hite možje iz mesta. Na samoti še le začno pregledovati svoje zavitke. Moder papir nič naslikanega zopet le moder iu 'prazen papir - in prazen papir od konca do kraja, niti na enem ni bilo ničesar naslikanega. >•() ti prekleti slepar!« v jezi so znali tudi ti kleti. »Nadenj pojdimo! Naznanimo ga žendarjem!« Eden, ki je bil bolj premeten pravi: »Možje. tiho. da se ne zve, sicer bo slaba tudi za nas! Sam pojdem k njemu.« Drugim se je kmalu toliko v glavi posvetilo, da so razumeli, da bo res tako najbolje in najbolj varno. Kaj je rekel I eskovec? »Le naznanite. kamor hočete! Jaz sem le kaznoval take. ki so me hoteli zapeljati, da bi cesarja goljufal. Jaz držim s cesarjem, in videli bodemo, kedo bo bolj kaznovan, ali v i, ki ste me hoteli zapeljati, da bi denar delal, ali jaz. ki nisem hotel. Še pohvalili me bodo, da sem vas na-brisal. Ce žendarji zvedo za vašo lumparijo, pridete »n o t r i« — v e n pa ne tako krnalo!« To so možje radi ali neradi tudi razumeli in vrnili so sc domu s praznim papirjem! Gorje bi bilo Rovtarjema Martinčku, ako bi ga bili dobili naši možje in ni čuda, če se ni več prikazal potem v Baško dolino! Iskrice. Je gluh! - seveda na »delati treba!« poskusi pa enkrat s »hočeš li hleba?«' Trn tako se ne brani, ako ga primeš od strani. Hodi vedno po poti. ki On ti jo kaže. ki se ne moti! Marsikedo bližnjega ljubi, ko ovco volk in ga pogubi. ZA KRATEK CAS. U rajnem, po celem Slovenskem starejšim ljudem znanem misijonarju Stare-tu se pripoveduje —- in menda je sam povedal — da je pri nekem misijonu posebno priporočal, naj toži v spovednici vsak le samega sebe, ne p a d r u g i h. Naj pove torej vsakdo svoje grehe, ne pa grehov drugih! K spovedi je prišla nato ženica, ki tega ali ni razumela ali ni hotela razumeti in začne tožiti svojega moža, kako je surov, še pretepa da jo, da je pijanec, preklinjač. »S v o j e, s v o j e grehe povejte!« jo opozori O. Stare. Toda ženica je bila tako zaverovana v izpraševanje moževe vesti, da tudi ta opomin ni nič zalegel. O. Stare posluša do kouca. Na zadnje pravi: »Vidini, da ste dobra ženica in imate marsikaj hudega za pretrpeti, zato boste molila za pokoro za svoje lastne grehe samo tri Očenaše in tri Ceščena Marije za moževe grehe zmolite pa 40 Rožnih vencev; za toliko nerodnosti gotovo ne ho preveč.« »Kaj, za moža. da'bom jaz še pokoro opravljala?« »Zakaj pa ne?« odvrne mirno spovednik. »saj ste spoved le opravila za njega, pa še pokoro opravite!« Ali je ženica še kedaj opravljala spoved za moža, tudi O. Stare ni vedel povedati, ker je šel potem misijonark drugam. Kratka pridiga za velikonočni pondeljek: Današnji sv. evangelij nam pripoveduje o dveh učencih, ki sta šla v Emavs. Jaz razdelim svojo pridigo v dva dela. V I. povem, koliko učencev je bilo; v II. pa. kam sta šla. Pripravite se! Novi vek. Romantičen igrokaz v petih dejanjih,-Spisal (Dalje.) A n d r e j M i h c li č: To je zmota. V evangeliju, na katerega se sklicujete, je drugače zapisano. Apostolom in ne drugim je Kristus rekel: »Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošljem .......... katerim boste grehe odpustili, so jim odpuščeni in katerim jih boste zadržali, so jim zadržani.« Kristus je torej li? nekatere odbral. Tem je dal oblast, da druge uče, jih vodijo in jim delijo sv. zakramente. (Klici: Živio Mihelič!) Martin D olj a k: Poklicali bomo pridgarja iz Ljubljane. I a vam bo pokazal. Ako je vse to resnica, kar pravite, zakaj se pa tudi duhovniki iu redovniki oprijem Ijejo novega naukaJ (Klici: Živio Luter!) Andrej Mihelič: Bog ho sodil! Martin I» o I j a k: V Rihenbergu in v Eari obhajajo pod obema podobama. Zakaj pa pri nas ne? Andrej Mihelič: Pod podobo kruha je cel Jezus Kr. pričujoč. Ako obhajajo le pod podobo kruha, se ne godi nobenemu nobena krivica. Štefan O o m i š č e k: Zakaj sr pa oznanujejo odpustki? O odpustkih *ii v evangeliju nič zapisano. (Zenski klic. Molči. Štefan, molči!) Andrej Mihelič: Še nedavno se Vam je to vprašanje pojasnjevalo v cerkvi. Zakaj ne hodite v cerkev? (Klic: Saj hodijo do praga! Smeh.) Že od apostolskih časov je cerkev nalagala grešnikom, katerim so bili pri spovedi grehi odpuščeni, kazni za pokoro. U' kazni pričajo, da se pri sv. spovedi n; odpustijo vse časne kazni. 1 e inoru grešnik po svoji moči sam prestati. Cerkev ima torej pravico te kazni nalagati in vsled ključev, ki jih je prejela, ima tudi oblast te kazni razvezavati. (Klic' Naj se gredo učit krščanskega nauka!) Štefan G o m i š č e k: Zakaj I’1 se pa ne odpravil celibat? I o zahteval" vsi! (Dalje prih.) bila s krampom razbita in seveda prazna. — Smrtna kosa. V Kanalu je umrl v ned. K- Anton Ravnik, trgovce in posestnik v 04. letu svoje dobe. Pogreb se je vršil v torek popoludne. N. p. v m. Preostalim naše sožalje! Iz ročinjske duhovnije. Oglašamo se zato, da se postavimo v bran za čast našega dušnega pastirja pred pobalinskimi napadi v liberalnem »Primorcu«, v katerem je nekdo sesul svoje ljubeznivosti iu s tem hotel vreči blato na njemu neljubo, a nam ljubo osebo. Pred vsem pribijemo, da velika večina ročinj-skega ljudstva obsoja ostudni napad v »Primorcu« št. 10. na osebo našega preč. g. upravitelja I. Rraščcka, ki si je v teku malo časa, kar prebiva med militi. pridobil splošno spoštovanje in zaupanje na veliko jezo dopisnika in njegovih par privržencev-. Pripovedka o streljanju italijanskih topov je že tako pokvečena, da se ne splača pisati niti besede. »Zloglasni lanski« »a t e n t a t« je delo zagrizenih liberalcev. Celo naprednjaško rogoviljenje o »atentatu« z dinamitom se je na veliko jezo dopisnikovo razpršilo v prazen nič. Čivkanje, da nimamo miru od tam, kjer bi ga morali imeti, ni resnično. Če pa naš g. upravitelj šiba greh in pijančevanje, ki rodi mnogo zla, to je njegova dolžnost, in ako bi sc vsi ravnali po njegovih naukih, bi ne bilo slabo ne za liberalnega dopisnika, ne za ljudstvo. Šolski otroci niso po nepotrebnem odtegnjeni domu iu delu. ampak se uče krščanski nauk, ki je za sedanje čase neobhodno potreben. Krščanski nauk otroci znajo; žal. da ne znajo tako gladko računati, pisati itd., kakot bi morali znati. Ročinjei nimajo želje, da bi nas g. upravitelj kmalu zapustil. To željo ima le dopisnik »Primorca«. Mi želimo, da bi še mnogo časa ostal med nami. Pač pa imamo Ročinjei drugo vročo željo, namreč to-le, da bi nas naš učitelj kmalu zapustil, ker smo se ga že naveličali. Celo liberalci ga ne marajo več. Sl. c. kr. okrajni šolski svet prosimo uljudno, da bi našo pošttjo u-slišal. Mnogi Ročinjei. Vojaški nabor v Kanalu. Danes se je vršil vojaški nabor v Kanalu za sledeče občine: Kanal, Deskle Anhovo, Aj-ba, Ročinj, Kal. Vseh nabornikov je bilo 15(1, od teli je bilo potrjenih 30. V pond. so se predstavili vojaški,naborni komisiji v Kanalu mladeniči iz sledečih občin: Avče, Bate, Banjšice in Loko-voc. Poklicanih je bilo 121 nabornikov, potrjenih 23. ki V Gorenjem Polju pri Kanalu se popravita podružnici sv. Matevža in sv. Volbenka. »Centralna komisija« trn Dunaju odsvetuje, da hi se ta dela začela preobširno, ampak stori naj se ravno kar je res treba. na Dunaju podpirala, 'l ako vidimo, da sc tudi na tem polju pri nas nekaj stori, četudi moramo reči, da smo skoro liri zadnjih. t Umrla je na Kozmcricah pri Sv. Luciji dne 17. t. m. tretjercdnica Neža Manfreda po daljšem bolehanju. Pred leti se je vdeležila skupnega romanja v Rim. Upamo, da je zdaj odromala v nebeški Rim. Živela je v samskem stanu in kakor je bilo lepo njeno življenje, tako je bila tudi vspodbudna in lepa njena smrt. Večna luč naj ji sveti! t Železniška nesreča med Podmel-cem in Sv. Lucijo. Zaradi neke skale, ki je padla v torek popoludne na železniški tir med Podinelcem iu Sv. Lucijo je skočil vlak št. 15, t. j. oni vlak ki prihaja v Gorico ob 4. uri in 44 min., iz tira; le zadnja dva vagona sta ostala na tiru. Kakor se poroča, ni od potujočega občinstva ponesrečil nikdo. Zaradi te nesreče so imeli naslednji vlaki velike zamude. t Podbrdo. Prostovoljno gasilno društvo v Podbrdu bo imelo svoj redni občni zbor 30. marca ob 4. uri popoldan v prostorih g. podžupana M. Torkarja, h kateremu se vabi člane in vse prijatelje gasilstva. Načelstvo. Iz kobariškega okraja. kb Hudournik Drganjšček. Dela pri tem hudourniku se končujejo. Komisija za regulacijo Soče in njenih pritokov st je te dni ogledala ta uravnavna dela. Sicer uravnava tega hudournika ne spada k uravnavnim delom Soče in njenih pritokov, a kljub temu si je goreiinenovana komisija ta dela ogledala. Komisija je določila, da sprejme od onih 7000 K. katere bi morali plačati po dosedanjem načrtu občina Idcrsko iu interesenti za uravnavna dela pri tem hudourniku, 4(100 K na lastno breme, tako, da odpade na občino in interesente le 3000 K. Ker je pa ljudstvo revno in tudi svota 3000 K presega moči občine iu interesentov, je pač le želeti, da bi se — če mogoče — ta znesek še znižal. kb Občina Sedlo dobi 500 K deželne podpore za popravo poti, ki so v zelo slabem stanju. kb Obrainbeua dela v gorenjem delu Idrije. Komisija za regulacijo Soče in njenih pritokov je določila naj se koj napravijo načrti za uravnavo reke Idrije v gorenjem delu. Delo je proračunje-uo na 20.000 K. kb.Cerkev na Drežnici. Zgradba nove cerkve na Drežnici, ki je posvečena presv. Srcu Jezusovemu, napreduje. Domačini so veliko žrtvovali za zgradbo te lepe hiše božje. Naši poslanci so izposlovali za zgradbo te cerkve deželno podporo v znesku 10000 K, ki se je tudi že izplačala. kd Kobarid je dobil električno luč. Prvič je gorela elektrika v pondeljek dne 17. t. m. Iz goriške okolice. g Prvi javni ples je že napovedan! »Soča« ga je napovedala v svoji zadnii številki. Vršil se bo drugi Velikonočni praznik v Prvačiui. Prircde ga Sokoli, dovolilo ga je županstvo! Pravijo, da je pr vaški župan zelo napreden. Prva-ški župan, kakor se vidi. da malo na odlok c. kr. okr. glavarstva v Gorici v zadevi javnih plesov. Občinske volitve v Renčah so se vršile dne 15. iu 17. t. m. V nedeljo preu volitvami je bil sklenjeinticd strankami kompromis, vslcd tega sc niso volilci več posebno zanimali za stvar. Ker sc pa vsi volilci kompromisa niso držali, je nastal pn volitvi volilni boj. \ III. razredu so zmagali pristaši S. L. S., v II. razr. so zmagali večinoma naši pristaši; v I. razredu je zmagala liberalna stranka z dvema glasovoma večine. Toda proti volitvi v tem razredu se vloži rekurz. Gosp. vikar na Gradišču ni smel voliti za gradiško cerkev iz razloga, ker mn ni hotel pooblastila podpisati eden cerkveni ključar. Ta ključar je s tem svojim postopanjem pokazal, kako malo mu je mar za katoliško stvar v obče in za koristi cerkve, ki jo zastopa, pa še posebej. g Avtomobil v Brdih. V nedeljo se je vršil v Šmartnem shod, na katerem so se zborovalci pečali z uvedbo avto-mobilne vožnje v Brdih. Prometna sredstva po Brdih so jako slaba, kar se posebno občuti ob času, ko spravlja Bric svoje pridelke na trg. Sedaj se hoče temu nedostatku odpo-moči s tem, da se uvede avtomobilna vožnja med Šmartnem in Gorico ter ihed Šmartnem iu Korminom. Na zborovanju se jc vsprejela tozadevna resolucija, ki zahteva čimprejšnjo uresničitev avtomobilne vožnje. Na shodu ic držal tudi državni poslanec Fon govor, v katerem je jiojasnjcval vsa pereča vprašanja. Shod je v vsakem pogledu najboljše vspel. g Osuševanje prevalskih močvirji. Briški gg. župani so se obrnili na pristojno mesto, da bi se kmttlti začelo z• osuševalnimi deli na Prevalu. Tudi potom našega državnega poslanca svetnika g. Fona so se obrnili na pristojna mesta. Stvar ne stoji slabo, iu upati je. da se konečno uresniči vroča želja taui okoli prebivajočega ljudstva. Dal Bog, da bi se to kmalu zgodilo! Iz Sovodenj. Dobro podprto prošnjo jc predložil naš gospodarski svet na c. kr. namestništvo v Trstu, da hi se čim prej regulirala Soča od štan-drežke meje do uravnavnih del ob izliva Vipave v Sočo, ki se sedaj končujejo. Komisija za regulacijo Soče je prišla minuli teden na lice mesta in si ogledala škodo. Sklenila je, naj se koj iiri-pravijo potrebni podrobni načrti za u-ravnavo tega dela Soče, ki dela veliko škodo in da se z delom prične — ako bo le mogoče— meseca oktobra t. I. g Vabilo na redni občni zbor »Hran. in ijosojilnice v Št. Petru pri Gorici«, reg. zadr. z neom. zav„ ki se bo vrši dne 6. aprila t. I. ob 4. uri pop. v dvorani »Zadružnega doma«. Dnevni red: I. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega pregledovalca. 3. Pctrjenje računskega sklepa za 16. upravno leto 1912. 4. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 5. Slučajnosti. — Odbor. Od izliva Vipave v Sočo. Minuli teden je prišla k nam komisija za regulacijo Soče ter si ogledala obrambe-na dela pri Soči. O izvršenem delu se je komisija ivolivalno izrazila. Soča teče sedaj po novo napravljenem kanalu iz betona, debelega kamenja in vrbovja. Steni delom so pridobili posestniki so-činega obrežja mnogo sveta. Na prostoru, po katerem je dosedaj Soča drla. nasadijo lahko vrbovje ali kaj drugega. Tega sveta je več njiv. Dela se bodo kmalu končala. g Zgubljen. — Od minulo nedeljo manjka v Solkanu Lovreuc Čičigoj, ki se ne ve, kam je izginil. Orožništvo ga išče. Občinske volitve vGrgarju, ki so se vršile pretekle dni, so se mirno izvršile Za starešine so izvoljeni povečini pristaši S. L. S. g Veselica bo v Krombcrgu drugi velikonočni praznik, katero priredi ta-inošnje »S. K. S. D.« ob 3'L uri pop. Vojaški nabori v Gorici za goriško okolico. V pondeljek so sc predstavili vojaški naborni komisiji Podturnom mladeniči iz sledečih občin: Vrtojba, Solkan, Prvačina, Opatjeselo. Vseh nabornikov je bilo 150, od teh je bilo potrjenih 33. - V torek so bili na naboru mladeniči iz Kojskega, Šempasa, Ozeljana, Oseka. Vseh nabornikov je bilo 148, od teh potrjenih 46. — V sredo so se predstavili vojaški naborni komisiji mladeniči iz Ločnika, Dornberga, Bilj in Sovodenj. Nabornikov je bilo 133, od ten je bilo potrjenih 38. — V četrtek so se prestavili naborni komisiji mladeniči Iz Št. Petra, Št. Ferjana, Mirna in Renč. Nabornikov je bilo 154, od teh je bilo por jenih 36. V petek so se predstavili naborni komisiji mladeniči iz Št. Andre-ža, Podgore in tujci. Nabornikov jc bilo 69, od teli je bilo potrjenih 16. — Z imenovanim dnem so se vojaški nabori za goriško okolico končali. Iz ajdovskega okraj«. a Kaj je z regulacijo Vipave. Komisija za regulacijo Vipave jc določila te dni, da se bode vršil v letošnjem maju komisijonalui pregled načrtov. Sicer pa se je določilo 8.0(16 K za najnujnejša o-brambena dela Vipave. a Reka Branica. Poskrbljeno je, da sc bo kmalu začelo z uravnavo reke Branice, ki dela posebno ob jtovodnjih mnogo škode. a Za novo cerkev v Rihenberku nasvetuje »Centralna komisija« na Dunaju ohranitev starega presbiterija in stare ladije, ki bi tvorila v novi stavbi poprečno ladijo. Pri novih delih cerkve naj se pa ne uporablja historičnih motivov. Vojaški nabor v Ajdovščini. V torek predpoludne se je vršil vojaški nabor v Ajdovščini. Pri naboru so bili mladeniči iz Ajdovščine, Črnič, Gojač, Vrtovina, Kamenj, Sv. Križa, Skrilj in Lokavca. Povabljenih je bilo 190 mladeničev, potrjenih pa 23. a Mrtvoud je zadel dne 12. t. m. na Idriji pri Bači Antona Likar z Dol-Ot-lice. Ostal je na licu mesta mrtev. Na Vrhpolju pri Vipavi priredi drugi velikonočni praznik tamošnje »Slov. kat. izobraž. društvo« veselico ob 3'L uri pop. Častno občanstvo. Starešinstvo v Cerknem je imenovalo bivšega dekana veleč. g. 1. M ti r o v c a, sedaj dekana v Črničah za častnega občana. Čestitamo! Iz kanalskega okraja. ki Kapelica v Ravneh se popravi. Tla pa se ne bodo betonirala in zidovje se omeče le z navadnim dobrim ometom iz apna brez cementa. Ako se dela izvr-še po tem nasvetu, dobi kapelica 682 K podpore od »Centralne komisije« na Dunaju. Pozor Ročinjei in sosedje! »Marijina družba« v Ročinju priredi drugi Velikonočni praznik veselico v prostorih g. M. Kamenščeka ob 3. uri popoludne. Vspo-red: I. »Hvaljen bodi Jezus Kristus«, pesem; 2. »Najlepši kinč«, dvogovor; 3. Sardenkova igra »Mati svetega veselja«. Vstopnina: sedeži I. 1 K, II. 80 vin., stojišče 40 vin., otroci 20 vin. — Prič. kuje se obilne udeležbe! ki Vojaško kaso so našli blizu Ročinja. namreč ono vojaško kaso, ki je izginila jired dvema letoma. Kasa ie Iz tolminskega okraja. t Regulacija Soče pri Tolminu in pri Volčah. Komisija za regulacijo Soče in njenih pritokov je bila minule dni pri nas, da določi, kakšna obrambena dela se bodo napravila od aprila do oktobra. Obrambena dela se bodo začela v Tolminu in se bodo nadaljevala do Kobarida. Obrambeno delo pri Volčah se bo izvršilo v tekočem poletju. t Uravnava Soče pri Kamnem, pod Libušnjem in v Ladrah je gotova reč. Z delom se prične kmalu. Tako je sklenila tozadevna komisija /it regulacijo Soče. tr Cerkev sv. Danijela v Volčah naj se popravi skrbno po danem načrtu. Stare dele je treba po možnosti ohraniti, posebno pa mnogobarvnost jtri al-tarju. Tudi oblika oltarne mize naj o-stane. Ako se kaj stori proti škodljivi vlažnosti, bo to »Centralna komisija« Iz cerkljanskega okraja. t Otalež. »Kat. slov. izobr. društvo v Otaležu« priredi Velikonočni pondeljek, 24. t. m., popoldne hitro po blagoslovu v prostorih g. Jereba društveno veselico. Na vsporedu je tudi narodna igra: »Stari in Mladi«, ali »Četrta božja zapoved«. Zadnje delo pokojnega pesnika Medveda. Zato so sosedna društva uljudno vabljena, da si isti dan priv >-ščijo svoj »Emavs« in nas obiščejo v obilnem številu. Odbor. Iz sežanskega okraja. s Iz Dutovelj smo dobili dopis ,v katerem se dopisnik pritožuje, da ostajajo ljudje zunaj cerkve, tam šepetajo med službo božjo in se mnogi nedostojno obnašajo. Bližajo se veseli velikonočni prazniki, imeli bomo slovesno procesijo, zato pazimo, da sc bomo do- stojno obnašali, da ne bomo vstajali ob cerkvenem uhodn in da so pomaknemo malo naprej. Iz korminskega okraja. k Iz zapadnih Hrd. Z veseljem pozdravljamo zapadni Urici namero o 11-stanovitvi aiitomobilske zveze s Kor-minom in Gorico. Ta zveza nam bo do-našala marsikak Kros. Blago sc bo lažje spravljalo na trge in naši kraji bodo imeli večji promet, kar sedaj pogrešamo. Ako se bo podjetje obneslo, naj In se potem potom avtomobilov zvezale še druge stranske briške občine. Bog daj svoj blagoslov! Lepo veselico priredi »Slov. kat. izobr. društvo« v Fojani v Brdih drugi velikonočni praznik ob 3'/» uri pop. kr Iz Medane. Slavno uredništvo »Prim. Lista« v Gorici. Z ozirom na dopis iz Medane v št. 11. »Pr. Lista« prosim, priobčite sledeče pojasnilo. Dopisnik se pritožuje, da pismonoša ne oddaja pisem v roke naslovljencem. S tem očitanjem dela pismonoši krivico. — Resnica je ta, da prizadetega naslovljenca ni bilo ob času dostavljenja doma; bila jc hiša zaprta in pismonoša je. da bi dotičneinu ustregel, oddal dopisnico sosedi, ki je obljubila, da jo odda naslovljencu takoj, ko pride domov. Pismonoša vendar ni dolžan čakati pri vratih hiše, ali pa ponovno hoditi okoli in iskati naslovljence. Josip Gradnik, pismonoša. LOTERIJSKE ŠTLVILKE. Dunaj . . . 24. 17, 76, 39, 29. Gradec . . . 7f>, 14, 86, 54, 55. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Btie 6. t. m. se je vršil v prostorih zavoda na Dunajski cesti občni zbor Vzajemne zavarovalnice pod predsedstvom g. Ivana Vencajz-a, odvetnika v Ljubljani, ki je predložil zboru računsko poročilo nadzorništva in zapisnik o pregledu knjig in računov dveh revizorjev, ki sta našla knjige in račune v redu in odobrila bilanco. Iz predsednikovega poročila posna-meno, da je bilo preteklo leto glede požarov morda še bolj nesrečno nego leto 1911, vendar pa je Vzajemna zavarovalnica imenitno vršila svojo dolžnost. Zavod je plačal do konca 1. 1911 za požar- ne škode k 1,15.’.411, samo v letu 1912 pa K 357.(iII. skupaj torej od svoje u-stanoviivc \ I. 190(1 K 1.51 1.374; polog tega je plačala Vzajemna zavarovalnica za poškodbe na cerkvenih zvonovih skupaj do sedaj K 39.971 za 120 cerkva, v letu 1912 pa v IH slučajih K 4.352. Imetje, ki je zavarovano pri Vzajemni zavarovalnici predstavlja vrednost K l()4.()5S.S31 in se razdeli tako-le: nepremičnine K 100.315.(125, premičnine K 55,224.911. cerkveni zvonovi kron 3.1 IM. 995. V I. I'U I jc bilo izdanih N2.802 zavarovalnih polic, v preteklem letu pa 96.27S. tako da znaša prirastek 13.416 zavarovalnih polic, kateremu odgovarja povišek na vplačanih zavarovalninah v I. 1912 za K 43.731. V letu 1911 so namreč znašale vplačane zavarovalnine K 409.509, v letu 1912 pa K 453.241. Zavarovalnine in zakladi zavoda so narasli v minulem I. na K 673.356 ter znaša prirastek v tem letu K 57.101. Ker tvori zavarovalništvo važen del v gospodarstvu vsakega naroda in moramo posvečevati posebno skrb tej panogi našega gospodarskega življenja, smo povzeli gorenje podatke in jih podali v našem listu z nekoliko večjo ob-širnostjo. kakor bi bila le naša časnikarska dolžnost. Iz lega poročila izpre-vidimo. da naša Vzajemna zavarovalnica raste in se razvija v zavod, s katerim je treba računiti ne samo v naši tes- JCT So * qr8r»,0kl Vsaka razumna, u p o ra h I j a sam . —^ Prave — •v Cebelno - voščene sveče in sveče za pogrebe po nizki ceni in olj za večno luč. MED zh p i r a n j e (-obel in za z d r a v i 1 o J. Kopač, svečar v Gorici priporoča udani Bogomila. Za nemške učiteljice spisal Jakob Ecker. Za slo venske odgojileljice priredila Emerika Holzingei pl. Weidich. Šola je tvoj nuili s v e t. Š o I a pa je tudi tvoja lepa samota, tih sani o s t a n, ločen od vrvenja sveta, ropota ulic in trgov, daleč od šumečih veselic in dvournih zabav; svet samostan, kjer moliš in deluješ v družbi s čistimi dušami: samostansko svetišče čete vidnih in nevidnih angelov, na katera vesela dol gledajo nebesa. S k u p 11 i m duhovnim vajam redovniške družbe bi primerjal življenje tvoje šole: človek moli v družbi, iz-podbuja in se izpodbuja k dobremu. V samostanski samoti ima vsaka redovnica samo za se celo samoten prostorček, kjer se peča samo z Ho- gom. Tako tiho s a m o s t a n s k o c e-lico moraš imeti tudi ti. Bogomila, prostorček, kamor se umakneš po ličnem času. da boš za sc tako celo sama živela v najsrečnejši samoti. Bobri Bos je poskrbel za to. Tvoj skromni dom, tvoja čedna sobica je prostorček, poiskan li od Boga. Koliko srečnejša si ti ko sto tvojih deviških sester, ki enako kakor ti sredi sveta nebeškemu ženinu posvečujejo svoje življenje. Delujejo v krogu svoje lodovinc, mučijo je vsakojake p< vetrn-skrbi, raztrosilo opravilo je njihova o-soda od ranega jutra do poznega večera. Tako rade bi imele v hiši tih kotič. katerega hi mogle imenovati svojega, majhno svetišče, v katero bi včasih ?i-bcžulc iz svojih nemirov in razmi.sl.ie-nostij, da bi celo same občevale z Bogom iu pri njem zopet našle pokoj in mir. (Dalje prih.) ni domovini, ampak tudi izven nje. Da se naš domači, slovenski zavod tako krepko razvija, na to smo lahko ponosni, saj je to znamenje, da gremo kljub mnogim oviram na vseh straneh stalno naprej. Svoji k svojim! Trgovina z usnjam v Kapucinski nllcl St. 2 C«Pri Lizi") Podpisani priporočani sl občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje ia najboljših to-varen. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena. Z odličnim spoštovanjem se bilježim JOSIP MARUŠIČ, trgovec. Na prodaj je Jepo po-spstvo, da se redi lahko 6 goved. Posestvo se odda Uidi v najem. Hiša je lepa z zaprtim dvoriščem, na katerem se nahaja dobra studenčna voda. Polje je od hiše oddaljeno 5 minut. Na polju se nahaja mnogo rodovitnega lepega sadnega drevja. — Cena posestvu je jako nizka iu zelo ugodna. Proda ge tudi na obroke. V ec se poizve pri Antonu Ravniku v Kanalu. Prva Hlovenska trgovina z Jedil- I n i m bilijoni V Anton Kuštrin, $ t v sobici Gosposka ulica štev. 25 0 o 51 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in ko-Ionijalnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Pošilja se po železnici in pošti. JOSIP TER PINI naslednik Antona Potatzky L T Oorlol na sredi Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige. Hišna obuvala za zimske in letne čase. Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi. |E P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.| M 7i Vabilo k rednemu občnemu zboru »Centralne posojilnice« registrovane zadruge z omejeno zavezo v Gorici, ki se bode vršil v četrtek dne j. aprila iqij ob 10. in pol uri posvetovalnici »Centralne posojilnice« Corso Giuseppe Verdi Štev. jj, I. nadstr, se sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. a) Potrjenje računskega sklepa za upravno leto 11)12, b) Določba o uporabi dobičku. c) Določba visočine obresti deležev. 4. Poročilo o izvršeni reviziji po „ Zadružni zvezi“ v Ljubljani. ~). Morebitni predlogi, flačelstvo. K K m 0 0 0^00! 3 gj ® 0 0 m (§2 0 Črtil jarsta zaflr na i Mi iri S (3 0 E $ SI 0 svoj na trg priporoča o prodajalno črevljev v GORICI u sv. Antona štev. 1 (stari trg.] S El @3 0 E B si si ei JS 0 ® i a 53 a i S 0 m «11T»RT»„C1 gXW00C30000000000tXXXXX500CXXXX«S x Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku. 8 n. „CENTRALNA POSOJILNICA REGISCROVATIA ZADRUGA Z OlTlEJenO ZAVEZO ' v GORICI obrestuje hranilne vloge po 5°|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 6°|0, na menice po 7%, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Glus. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. Prva Goriška posebna (specialna) trgovina platnenega in Mažastep blaga H. WALLAND Gorica - Gipto »lita 117 * Uši Orana - Gorica (prej Via Stretta 4.) Združena češko-moravsko-šlezijska tovarniška zaloga platnenega in bombažastega blaga. Prodaja na debelo in drobno po stalnih tovarniških cenah in sicer v veliki izbori sifona, bele in rujave šeše, (korama) platna za telesno perile in rjuhe! Gradi in žimo za žimnice (štramace). Različne koverle, piahle in kovlre! Vsakovrstni platneni in bombažasti robci, namizni prti, tovaliči, brisalke itd. itd. ZAJAMČENO 35^ iz najboljše konopne preje ročno tkano domače gorenjsko platno iz Škofje-Loke za rjuhe, kakor tudi ročne in kuhinjske brisalke, namizne prte in tovaliče dolgoletne trajnosti! Znam najboljše blago! Strogo solidna postrežba! Popolnoma nova zaloga! Za obilni obisk se priporoča s spoštovanjem H. WALLAND, Gorica, Gosposka ulica svt. 17 v hiši Orzana prej Via Stretta 4 Kolumbovo jajce za pokrivanje streli! Potom ženijalnt* iznajdbe, ki ne jo Patentirani strešniki „Ancora“. napravi na nniciluih sladkih strešnikih (FlachzieKcI) se sodeže perfektno zvezo rele strehe. S patentiranimi „Ancora", strešniki pokrite strehe nudijo večjo varnost in trdnost kot vsaka druga vrsta strešnikov. Estetičen utis! Gene Jako primerne! Prporočjivo za nove strehe ali pa za zamenjavo starih streh tudi za bolj lahko strešino! m /a ffajboljša priporočila IzkljuCno zastopstvo za go riški, tolminski in vipavski okraj ter za Kras7: 0. Zajec eorica. l-LiifuN 1U/. Vspešen boj proti peronospori, proti Škodljivcem sadnih dreves, krompirju in drugim rastlinam se popol-__________ notna doseže z Mayfarth*ovo santodelno brizgalnim 5yponla nadalje posebna izdelava vinskih in tiaduih stiskalnic KEIl- _ KlIIiES, hidravličnih stiskalnic, _ fS? mlinov za rebljanje trt in sadja 5 sL/T., , popolne kletarske naprave kako-, tudi vsakovrstni stroji in orodje naj- jjfjS boljše vrste za kmetije ■■{&***§■ S Frankohrod a. BI. tvornice kmetijskih strojev Dunaj, II., Taborstrasse 71. llerolin. Obsežen ilustrovan cenik št. 055 brezplačno in poštnine prosto. Pariz. Iščejo se zastopniki. Denarja ni draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom gotovo do 15 kron na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko 10 vinarjev in svoj natančen naslov na : " V " "* ’ Bistrica. (Kranjsko.) v | vsake Uca avrste raz ličnih kakovosti natanjčno poj zdravniških predpisih, dalnoglede in druge optične stvari, mere za mleko, vino, žganje. Vse po zmernih cenah j priporoča JAKOB ŠULIGOJ, urar c. kr. državnih železnic v Gosposki ulici štev. 25 v Gorici. Razpis službe. C, k. okrajni šolski svet v Gorici razpisuje službo uradnika za knjigo- in računovodstvo ter pisarniška dela. Ta uradnik dobi plačo državnih n-radnikov XI. činovnega razreda z akti-vitetno doklado vred. Nastavljenje je najprvo provizorično, po enoletnem za-doljiveni službovanju definitivno. Po in letih službe sc doseže 10., po nadaljnih 10. letih 9. činovni razred državnih n-radnikov. Službena doba, penzijski prispevki in pokojninske pravice kakor pri državnih uradnikih. Zahteva se popolno usposobljenje za knjigo- in računovodstvo. Z vsemi študijskimi in dosedanjimi službenimi spričevali opremljene kole-kovane prošnje jc vlagati c. kr. okt. šolskemu svetu v Gorici najkasneje do 15. aprila t. 1. Slednji daje tudi morebitna pojasnila ob navadnih uradnih, urah. . Najboljše in najmodernejše stiku o aa moške in volneno za ženske obleke raa-pošilja najceneje 'Jugoslov. raapošiljalna R. STEItMECKI v Celju Št. 304. Vzotci In cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto. BILANCA zastavljavnice in z njo združene hranilnice za leto 1912. >' i) -M ••n I M 0 V I N A K v D 4-* DOLG 0 V I N A K' v 1 Denarnični preostanek 73445 66 i Ustanovna glavnica 329320 71 2 Vrednostne listine 3243292 65 2 Račun hranilnih vlog 25081530 20 3 Posojila na vknjižbo, na vrednostne listine. 3 Tekoči račun 734075 47 na dragocena in navadna zastavila 20914709 98 4 Račun reservnega zaloga . 410316 71 4 Račun obresti 416280 76 5 Račun pokojninskega zaloga .... 158895 60 0 Tekoč' račun 1332433 82 6 Razni računi 29286 05 6 Račun posestev in premičnin 303 715 90 7 Dobiček leta 1912 77703 91 7 Račun reservnega zaloga 367477 43 8 Račun pokojninskega zaloga 15SS95 60 9 Razni računi 12876 85 Skupno . . . 26S21128 65 Saldo . . . * 26821128 65 1 Račun zgube in dobička > u 4-* <0 ZGUBA K v Štev. DOBIČEK K v 1 Račun obresti vlog 1025010 41 1 Račun obresti posojil 1254969 59 2 Račun inventarja 1325 73 o Račun najemščin 13151 46 3 Račun davkov 33361 36 3 Račun raznih dohodkov 2095 41 4 Račun upravnih stroškov 70985 85 5 Račun borzne zgube 61829 20 6 Dobiček leta 1912. . . • 77703 91 Saldo . . . 1270216 46 Skupno . . . 1270216 46 1 VODSTVO. ODLIKOVANA PjSKARNA IAKIK Gorica, vla Formlca ■ s priporoča za odjemanji1 raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obileposet n S spoštovanjem E. JaklD Alojzij Gril, mizarski mojster v Št. Andrežu pri Gorici št. 81 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke. *—3. vsa v svojo stroko spadajoča dela se toplo priporoča slavnemu občinstvu'v mestu in na deželi IGNACIJ MALI črevljarski mojster GORICA, Via Morelli štev. 6. GORICA. Zaloga galoš in gamaš. Izvršuje se tudi popravila istih. V delavnici se izdelujejo najfinejši in najtrdnejši izdelki. Svoji k svojim! Svoji k svojim! MIHAEL TURK GORICA na Kornu štev. 6. GORICA priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah. Prvo primorsko avtorizirano stavbeno in kamnoseško podjetje Alojzij Tavčar \ v Dutovljah okraj Sežana = zapriseženi sodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake. ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela. Gene zmerne. ‘TVRDKA 0. ZAJEC trgovina z železjem v Gorici v hiši ..(Soriške ljudske posojilnice1* (prej krojaška zadruga). Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in punipe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuliinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne. — Prosimo aahtevati listke blagajne radi kontrole. SREČKE V KORIST »SLOVENSKI STRAŽI". 400.000 FRRMK0V se zamore zadeti s Turško srečko na mesečne obroke po samo 4 krone > 5 vinarjev. Vsaka srečka prav gotovo zadeue! — Z vplačilom prvega obroka zadobi naročnik takojšno igralno pravico. Prihodnje žrebanje dne 1. aprila t. 1. lino turško srečko zamore naročiti tudi več oseb skupaj. — Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo" g. V a I e n t i n Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. IOGOC oooooooc oc ooooooooooooooooooooooooooo Trgovina železnina PINTER & LENARD Gorica — Raštelj št. 7 — Gorica ioooooooooooooooooooo litajatelj m odgovorni urednik J. VlmDotšek v florid priporoča svojo veliko in bogato zalego za.spomlad pocinjene žice za ir. e, trnjeve žice, razne mreže za ograje itd., nosilce (traverze), cement, sesalke (pum-pe) kovanje za hiše in druge stvari te otroke. Zagotavljamo točno domačo postrežbo In nlrko ceno. 00000000000000000° Tiska »Narodna Tiskana' v Gorici (odgov. L Lnkežič.