VBEBMsJtVO IN•VP^Am* V VČrrepSKI TlS&O^S/ 'RokopiSi-Se-Ne-vr^-vC&JO/'ANOfc|lMNl'DO-k 'PI$l'SE*NE-PQIOBČV- ik ieio/poItnina-pla- ^ VCAN& V COTOVlNf TELEFON ŠTEV. 906. LETO IV. LJUBLJANA, 15. R4/UA 1926. ŠTEV. 22. taMg^NlN&ZA-IVGOSLA-VSlO-CETSITLETNO-DlN-15* CELOLETNO PSN OO/ZA lNOZEMVrV0lE‘DODAH potrHmo/ooLAtf-po CEhSSKV/ POSAMEZNA Številka* po • din • 150, POŠT. ČEK. RAČ 13.188 Tožilo nas ...! Državni pravdnik toži Oriuno po intervenciji IfglPfe. Počasi toda gotovo se sklepa okoli nas železni obroč, ki era kuje proti nam iz noči v dan jezni mož na Monte Citoriju. V Primorju gradi na stotine rok! neprestano Strategična pota in postojanke, da pripravijo vse potrebno za hip. ko se bo na ukaz drugega suverena dvignil vesoljni narod črnih srajc in se vlil preko vzhodnih meja. da žasadi prapore zmagovlacev in lieroicv na naše Dinare in Lovčc-nove peči. V Nemški Avstriji in-tT'Kira knez Borgese s celo krdelo cmisariev. ki imajo nalogo izrabiti koroško vprašanje v Drid Italije in skrbeti zato. da se naravn; zavezniki ne znajdejo gotovega dne na isti črti v borbi proti skupnemu Sovražniku. Na Madžarskem podpirajo z denarjem, municijo in Orožjem Probujene Madžare in jim obliubuiejo že v naDrei eotove dele naše države, ki m nreimeio no delitvi in osvojitvi naše zemlje. Rumuniji dajejo silna posojila in ponujajo roke svojih nrincezini ter zagotavljajo njihovo popolno podporo v vsakem slučaju. Makedonski komitet stoji v naiiskreneiših odnošajiih . z zameinimi eksponenti naivečiega krvnika našega naroda, ki ie postavil za predsednika svojega brteantskeea parlamenta požigalca in povzročitelja smrti cele vrste nedolžnih ljudi. V znamenju teh vezi ie naglasil diplomatski predstavnik Italije v trenutku, ko »o. zboe- ogorčenja narodnih mas DO sc, nmišicem atentatu nameravala naša vlada odločno nastopiti v Sofiji. da spremlja Italija podvige Bolgarov s simpatijami in da jih ne bo ^ nikdar zapustila. Pangalosovo Grčijo so po obljubi Jug oslov enom, da iim pomorejo do Soluna, toliko ^založili s topovi, miškami, strojnicami. munioijo vseh vrst in aero-plani. da se bo lahko branila v vsakem slučaju. Albanija pa ie postala potem, ko smo žrtvovali Jugoslovani težke miliione in cele ducate najrazličnejših koncesij za liieno resnično in popolno neodvisnost — povsem navadna kolonija Italiie. kar s skrbjo in žalostjo priznavajo danes že celo beograjski listi, ki ne stoip. baš daleč od zunanje politične linije e. dr. Nin-čiča O prodiranju Italijanov naravnost v naše ozemlje, niti nc razpravljamo. Kratek pogled Po seznamih obmejnih podjetij od Kranj- ske industrijske družbe Pa do ori-viligiranih delniških družb za izse-kovanje gozdov v črni gori govori dovcli kričeče o infiltraciji laškega kapitala. ki se. bohoti in košati vedno odločnejše na škodo in v propad vsega našega samostoi-nega gospodarstva. Kakor roji kobilic se vsipljejo vzporedno s to invaziio laškega kapitala laški treovci. niešetarii in nastavlienci vseh branž ter kategorij. % niimi seveda tudi cela krdela zavezniških šoijonov ored katerimi niso varne niti največlje skrivnosti. Vsa zgoraj našteta deistva so javno znana, kakor tudi opetovana zagotovila najvišjih prenorodite-liev tretie Italije, da bodo kmalu vpadli v našo zemlio. Vendar nanie oficielni Beograd povsem moJči. Oglasi se le tedai. kadar mora naznaniti strmečim Jutroslovenom. da je sklopil z našo veliko zaveznico zooet kak nov dogovor, ki ho Še za eno točko ojačil italijansko prepotentnost v mejah svobodne in suverene Jugoslavije. Uveljavi oa se poleg teea še tudi odločno tedai. ko intervenira no narodih Rima. Tovrstni slučaj se ie zgodil te dni! Orjiunešl smo kot čuvar?: zaPad-nih mera ?n uSod*» pod laškim leoni trpečih bratov rti vrv p ure nostan-ka nastopi!? 7 vso odločnosti« nroti nakanam Italijanov. Skrbeči za bodočnost našega rodu in države smo se zapletli v borbo ki ie zahtevala že doslci neštete materielne in fizične žrtve. Omahovali nismo v nobenem slučaiu niti za hip. Vselej smo Še izvršili svoio nalogo tako temeljito, da so bili razblinjeni najtemnejši načrti modernih konkvi-stadorskih konspiratoriev. Italijani so naglo spoznali našo moč in pričeli z vsemi silami delati na to. da bi se Oriuno onemogočilo. O sredstvih, ki so se jih posluževali v ta namen, zaenkrat še ne bomo javno razpravljali. Ugo-tavliamo le. da ie bil velik del nerazumljivo fanatične borbe proti Orjuni v prvih dveh letih njenega razvoja indirektno inspiriran z Rima. Poleg teh prikritih Protiodredb ni štedil Monte Gitorio i z diplo-matičnimi intervenciami. ki jih ie bilo toliko, da bi jih bila danes že lepa kn.iiga. Koliko ie Beograd reagiral na te intervencije, to bo "ovorila še zgodovina. Fakat pa ie. da ie v osmem letu po osnovanju te države. potem ko ie prebrodila že najtežje krize — padel na kolena 00 intervenciji enega samega generalnega konzula Italije in nastopil njemu na liubo proti tisku, ki opravičeno žigosa nediplomatsko postopanje omenjenega srospoda. Ukazal le državnemu nravdn;-štvii tožiti list »Oriuno« radi nWie-vn odločnega nastopanja Droti Ita-lifi in nienfrn eksponentom. Vzrok tel tožb? oa leži v razžalienlu Njegovega Veličanstva Emanuela IH. in niegovetra zastopnika — poznanega sor GavottNa ki ga Jp zagrešila »Orjuua« nad obema. O tei tožbi in vseh motivih ter orečudežnih potih, ki so io privedli do našega odgovornega urednika, zaenkrat ne bomo govorili, ker nam brani tiskovni zakon. Svobodni na smo. da na tem mestu odločno 5n meško 'izlavimo. da se nas s tovrstnim) rnahinaciiaml ne bo prisililo k molku. Trnlienie in gorie onih tam preko ki uživato zlato prijetnost državljanstva naše osobito zaveznic« ie toliko, da bi uoilo kamenie na cesti, če bi molčali mi. Dasiej smo navzlic v sem strahotam, ki lih iicranfa vitežks narod herofev fn zmaarovalcev nad našim živliem upošteval; težave naše vlade In »tali na strani v hipih, ko bi en sam naš organiziran nastop na ulicah Uubliane Marhora. Zagreba Splita. Novega Sada. Beograda oomedet v vsemi cunctatorii In usmeril tok narodovega srdu ,v struge, kr «;o morda e. dr. NJnči^u še nepoznane! Sedal smo prosti vseh ozirov. Postopali bomn lahko tako kakor so že bili slučai: v naši zgodovini! Nagobčnikov nam ne bo natkal v slučajih, ko gre 7* nonos usodo in bodočnost naše države, nihče! Najmanj na še dr. Ninčič! Pust:li si j?ti nismo natikat? celo v Avstriji, toliko mani smo lili pripravljeni nositi v luposlaviii. Ako pa ipo mnenju vrlih diplomatov dr. Ninčičeve-ga kova neobhodna državna Potreba da onemimo, notem na; vedo. da žrtvujemo raiši tonosno glave, kakor svobodo Izražanja. KiV in kako. to si bomo izbrali sami! Gotovo pa tako. da bo niih nosi e d n i i smrtni krik /a del na vse drugačen in glob-ii odmev, kakor samo naše še itak tolikanj o r e -zmerno pisani e. a. V. Alf smo še suverena država? Poslovanje italijanskih dtolomatskih in Oriunaši. — Odjedanre kruha Ju • Prinašamo na drugem mestu poročilo o tožbi državnega oravdni-štva proti našemu listu rad; uvrede Niesovega Veličanstva kralin Etna- »iiela IIF. jn poznane satire. laket urada — pedenj mož. O poslovanju italijanskih diplo-matskih predstavnikov navajamo iz naiblizie sedanjosti par faktov. 1« pričaio. da so se ti možje uživeii že skoro povsem v ulogo. kakršno so ijrrali pred letom 1914. avstro-ogr-s?i konzuli in poslaniki v Srbiji. lamo IH)S,0Vžl!1ia v Liubliani nava-jasno ^'j!0 s'e^e^'b oar eoizod ki y n n ri in ^ uie jo. da nas smatrajo enakovredne n.3ihovim »omalcanom ali Eritreicem. Prišel ie Po Dotni vizum poznani trgovec, ki ima to nesrečo, da ie se vedno laški državljan. Ker bna kot vestni pri vredni k več kakor dovolj posla s trgovino, ne more polagati na preštevilne razne recepcije in skoro tedenske proslave njegove nove matere domovine tiste pozornosti, kakor zahteva in oredstavni.cov. — Vpisovanje v »Circolo«. — Italijanski novi zakoni gcslovenom. — Nadziranje naših društev. — prepovedana oatrijotič-ua igra radi intervencije Italiianov. želi to njen predstavnik. Vsled te svoje pozabljivosti ie prišel srečno v čnie bukve in ko ie tako kot pošten laški državljan prosil za podaljšani?. vizuma, mu ie istega napravil samo za nekai dni ter ga pozval, da se po vrnitvi iz domovine prečudežneca junaštva zglasi znova pri njem. Zglasil se ie in izvedel. da mn izstavi vizum za daljšo dobo po vstopu v Poznan! »Circolo« Preostalo mu seveda ni drugega, kakor vstopiti in »Circolo« si ie pridobil člana.več... Oriunaši leže gospodom z one strani Javornika posebno v želodcu. Gorje Primorcu, ki bi vstopil v to organizacijo in se drznil biti Pii tem morda celo italilanskj državljan. Po zatrdilu enega funkcionarjev konzulata obstoja sedaj v Ita-liK. zakon, ki omogoča obsodbo radi gorenje pregrehe na pet let težke leče... Zbog tega agentje kon-zula.ta, nazno zasledujejo posamezne laske državljane — iugosloven-ske narodnosti. Nesreča ie popolna, ce zahaja moida shicaino Oo oprav- kih v oriunaško družbo. V najkrajšem času ie pozvan, na raport. kjer sc mora opravičiti radi tega silnega greha. Z vsemi silami ie treba podpirati vselievauie Italijanov v .Jugoslavijo in penetracijo italiiianskega kapitala. Doslej .ie imelo nekai italijanskih firem za zastopnike Jugo-slovene. ki so v redu in zadovoljivo vršili svoje nosle. Firme so se pač zavedale, da nioraio spričo svoiih dobrih kupčii imeti zaposlenih vsai nekai Jugoslovenov. Slično nc mislijo gosjDodic zastopniki Italije, koiih eden ie pričel zadnje čase pošiljati v domovino na te firme pisma, da nai odslove Jugoslo-vene in nastavijo Italijane. Jugoslo-veni so itak svinjski pastirji in čemu njihovo vtikanje v trgovske posle. ki so namenjeni samo plemenitim potomcem starih Latinov. Oškoduj se s teni tudi iugoslovenske finance za davke, katere plačujejo doslei iugoslovenski nastavlienci in s tem indirektno tudi iugoslovenska vojska... V Ljubljan se nahaia dijaško društvo Primorcev \i. neodrešenega ozemlja. Za to društvo sroie gospodje veliko zanimanje in zasledujejo sleherni • njegov gib. Akoravho nimajo ruikake pravne podlaee. vendar pritiskajo 7. vsemi silami na 00-samezite riilakp funkcionarje, da iim daielo obiašnienia o delu tega društva. Zgodilo se ie že celo. da so Iim bile predložene društvene knjige v upogled... Nič drugače ni drugje, kjer vihra omrzena nam tricolora mučiteljev našega naroda. 1. maia ie bila v Siniti orosiava ZrinJsko-Frankopanska ki sta 10 priredili skupai irimnaziia in Jugoslo-venska Matica. Na sporedu je bila tudi domoljubna igra »Istra«, Nenadoma Pa ie bit izdan odlok, da se ta iirra ne sme uprizoriti. ker ie protestiral o roti nlej italijanski konzul v Splitu. Kako ie. vplivala zabrana na prisotni narod, si ni baš težko misliti! Tilniki so nam že privajeni nositi bremena ponižani in sramotenj ven- dar nam ie sedaj pričelo pohajati naše nepopisno potrpljenje. V Istri ubijajo Italijani naš narod. V naši državi pa posredno prepovedujejo zastopniki taiste Italije patriotske igre. ker po imenu spominjajo na smrtne krike onih stotisočev v Istri in Primorju, ki jih danes tirajo Mussolinijevi krvavi opričniki na Kalvarijo. Ali smo še svobodna in suverena država, ali smo oostati že v resnici afriška koloniia moža 1 železno pestjo? Drskost in cinfzem prijateljskih zaveznikov oukral zapadite meie postajata ž*» toliki da nas bo prisilila k protiudarcem, ki bodo za-propastili Rim in oficielni Beograd. Sužnii in orodanci ne bomo brez naše obrambe postali nikdar več! Ako so nam odločili liaši diiolomatie nočasno umi ra riV> v sramoti In ponižanju, potem bomo ralo umirali svobodno in junaško nilm v veliko nadlego, narodu kosovskih in kalmakčalanskih herofev na v ponos! Odločili ste nam grobove, volili za bomo sami. k»e bomo umirali! Aretacija brata Turnška. V liipu. ko ,ie pisarilo časopisje takozvanih delavskih er up zopet članke težkega kalibra proti Orjuni in nienim posameznim funkcionarjem ter slikali vso pošteno in odkrito borbo Orjunašev. kot spretno doirovorjeno iero o T. P. D., so se odprla vrata sibirske katorge v Ccliu in pogoltnile enega naših najboljših borcev. Kolikor nam ie doslei noznane-ira ie bil aretiran brat Turnšek radi neke fiktivne grožnic napram slavnoznanemu nositeliu reda sv. Save in niega neločljivemu famulu. Sledmi vzrok vsa:i navaiain krosfi. ki so blizu teh dveh milostnih gospodov. Po Boročilu iz okolice br. Tuniška Pa smo izvedeli, da gre tu na.ibrže za neki pogovor, pri katerem ie izustil srdeč se nad T. P. D. in njenim nečloveškim postopanjem 7. uboeimi reduciranci sledeči stavek: »če bo država v nevarnosti, io bomo znali braniti kakor sina znali razrušiti črno Avstriio in našle se bodo že bombe za obrambo te države.« O stvari sami in postopanju v tem slučaju ne'bomo govorili, ker nam to brani tiskovni zakon. Omeniti Pa moramo da bi se tudi ne čudili, če bi v resnici padla žal beseda proti človeku-tuicu. sprejetemu v našo državljansko zvezo samo po milosti tesra trpečega naroda. koiega najboljše sinove gniavi in meče danes na cesto Samo zato. ker so Jugosloveni in ker globoko ljubijo to domovino. Razumemo črko zakona in njegove izvrševalce. Doumevamo Pa titdi skraini gniev. ki vre v notranjščini naših HudJ kateri so bil! preganjani v Avstniil. ker so se borili proti T P. D. In okleoal« nacionalističnih nraoorov in ki so danes zopet no vseh nešte-tšh mukah preganili! v svoj? lastni državi baš radi teea. kakor ore«e nod razpadlo Avstriio. V tem razumevanji se ne čudimo ako bi tudi v resnici padla beseda oeorčenla proti izsesovalcem in zatiralcem našega življa, ki vidijo danes iz-premembo v tei državi samo v tem« da hodijo po zaščito k kr. orožnl-štvu namesto k bivši K. u. K. Gen-darmeriii. Prepričani smo. da pa ni padla ta beseda in da bo držala naj" brže verzija iz okolice br. Turnše-ka. V tem slučaiu pa nas samo srce boli. ker smo prišli že tak odaleč. da sc zapira ljudi, ki so v obrambo domovine pripravljeni na vse. Moč T. P. D. ie v resnici strašna. Njen vpliv slutimo tudi v tej aretaciji br. Turnška, ki ie bi kot zastopnik Orfune. centralni tainik Akcijskega odbora — predstavnika ugnetenega delavstva v satrapiji T. P. D. Vemo. da bi moral te dni predložiti br. Turnšek Ministarstvu saObi-ačaia pritožbe proti T. P. D. in da bi morali 7. njimi v Beograd i delegati Akcijskega odbora. Verujemo v pravičnost zakonov in v tei veri trdno pričakujemo, da se bodo pred nezavisnim sodiščem razbil vsi eventuelni temni načrti T. P. D. in da bo dano nred n iim popolno zadoščeni« eni izmed tisočerih žrtev T. P. D. Stanje grčarevskih ranfencev. Žigon Pavel žrtev laških kultu-ronoscev ob priliki njihovega vpada na naše ozemlje pri Grčarevcu dne 19. marca t. 1. leži še vedno v deželni bolnici. Njegovo stanje ni sicer več nevarno vendar bo moral še orecci časa ostati v zdravniški oskrbi. Pretečeni teden ie. bil ponovno operiran. Rana se še vedno gnoji. Zahvaliti se ima le, svoji krepki naravi in zdravnikovi paž-nji. da po nastalih komplikacijah ni bilo hujših posledic. Orjunaš’! V trenutkih omahljivosti ter ob priliki frazarenia raznih pristašev Nin-čič-Mussolinijevega prijateljstva in sporazuma spomnite, se barbarskih vpadov Machiavcliievih potomcev ter n.iih«vega kanibalskega ravna-nia 7. našim življem onstran Snežnika! Druga žrtev pripravnik finančne kontrole Zajc ie v privatni oskrbi ter čaka s kroglo v prsih operacije. Dobro bi bilo ob tei priliki zvedeti, kai ie naša vlada ukrsnila v svrho odškodnine za ta brutalni napad oborožene italijanske finance! Znani špiioni italijanskega fašizma. katerim so svoi čas v Frančiškanski ulici neznani neodgovorni elementi malo pobarvali njihove predolee nosove, zahtevalo baie od naše vlade za to ogromno odškodnino! Protestirati moramo naiod-ločneie proti tei njihovi skraini nesramnosti. Naši odgovorni činitelii pa nai ukrenejo vse potrebno, da Mussolinijeva vlada vsai enkrat tudi gmotno povrne našim državljanom na našem ozemlju povzročeno škodo na zdravju in imetju, ki iim 10 neprestano 'dela.io oficiielni stalni državni nameščenci Italiie. Gospodoma Ninčiču in Mussoliniju pa je že itak /;nano. kdai bomo zamo-e!i covoriti o priiatelisk:h odnošaiili med našim narodom in »kaporet-skimj junaki«! Kopirni stroji. THE REX CO., Ljubljana. Stran 2. »O R J U N A« Ste v. 22. Štedljjivi zagrebški Središnji in zapravljivi ljub. Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Uredništvu »O r j u n e« Ljubljana. Z ozircm na Vaš članek, objavljen v »Oriuni« št. 19 od 24. aprila 1926. stran 2.. Drvi in drugi stolpec v sredini, pod naslovom »Šted-liivi zagrebški Središnii in zapravljivi ljubljanski Okrožni urad za zavarovanje delavcev«, se uredništvo poziva, da na temelju člena 26. zakona o štampi. obiavi v prvi prihodnii številki »Oriune« sledeči popravek: Ni res da ie Upravni odbor Osrednjega urada razveljavil sklep okrožnega urada v Ljubljani o na-kunu reliefne slike Njegovega Veličanstva kralia Aleksandra I.. pač Pa ie res. da ie imenovani sklep odstopil Ravnateljstvu Osrednjega urada na rešitev. Uprava Osred-niega urada ie stavila predlog, da se nabavi slika Njegovega Veličanstva kralia s pripombo, da nabavna cena ne iznese 10.000. temveč 1000 dinarjev. Uprava Osrednjega urada ie stavila tak predlog i7. razloga, ker ie svrha delavskega zavarovanja pomagati obolelim in ponesrečenim delavcem, ne pa podpirati umetnike, kafcor tudi radi tega. ker je okrožni urad v Ljubljani leta 1924 in 1925. svoje poslovanje zaključil z znatnim deficitom. Tukajšnji urad ie mnenia, da se loialnost delavskega zavarovanja do vzvišene osebe Njegovega Veličanstva kralja ne meri do ceni nabavljene slike. Nadalje ni res. da gradi Osrednji urad v Zagrebu svoio palačo z denarjem iz Slovenije, naspjrotno pa ie res. da se gradi stavba pretežno z denarjem, ki se steka iz Hrvatske in Slavonije. Že večkrat so se pojavili v ljubljanskih časopisih članki, v katerih se trdi da gradi Osrednji urad s slovenskim denarjem v Zagrebu palače, do Hrvatskem Da kupuje zemljišča in gradi sanatorije. Ako bi tudi v resnici bilo tako. ne bi mogel s stališč- zakona temu nihče prigovarjati, ker ima Osrednji urad pravico v meiah Zakona in Statuta z zavarovalnimi prispevki, ker so prispevki niegova last in ker ravnateljstvo Osrednjega urada nima voditi politiko pokrajin, temveč mora izvaiati vse ono. kar ie v interesu socialnega zavarovanja v naši državi. Medtem ie treba resnici na ljubo konstatirati. da gre financiialna politika Osrednjega urada za tem. da se denarna sredstva, zbrana na nodročiu ene pokrajine, do možnosti uporabilo na področin iste pokrajine v dobro in korist interesentov in to zavarovanih članov-de-lavcev. kakor tudi nezavarovanih članov poslodavcev. Enako načelo velja posebno tudi za Slovenijo, kar ie razvidno iz sledečih dejstev: Bolniško-podporna panoga zavarovanja ie zaključila na področju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani koncem leta 1925. z znatnim deficitom nad dva miliiona dinariev in bo moral ta deficit pokriti Osrednji urad v Zagrebu. Potemtakem Slovenija na tem računu ni nič prispevala Osrednjemu uradu. Na račun pobranih prispevkov za nezgode so nakazali krajevni organi iz Slovenite od 1. julija 1922 do sedai v korist računa Osrednjega urada (zaokroženo) 9.318.000 Din. a na račun prispevkov Penzij-skega fonda 2,102.000 Din. Na račun likvidacijske imovine bivše Začasne delavske zavarovalnice zoper nezgode in Železničarske zoper nezgode v Ljubljani je prevzel Osrednji urad bančne vložke v slovenskih bankah v skupnem znesku 2,620.000 Din. Sprejeta kvota prispevkov od Pokrajinskega pokojninskega sklada v Liubliani za dra-ginjske doklade starim rentnikom iz Slovenije iznaša 1.100.000 Din, celokupno torej 15.140.000 Din. Od tega zneska ie bilo dne 30. aprila 1926 vloženo v raznih slovenskih denarnih zavodih na račun Osrednjega urada za zavarovanje delavcev skupno 7,139.942 Din. Potemtakem ie mogel Osrednji urad potrošiti samo ostanek od 8.000.000 Din. dejansko Da je potrošil od 1. julija 1922 do konca aprila 1926 zaokroženo na deset tisoče dinarjev. Za izplačevanje stalnih novih rent in penzii umirovlienim uslužbencem pokrajine Slovenije od 1. julija 1922 do 30. aprila 1926 780.000 Din na alikvotni del upravnih stroškov Osrednjega urada, ki v razmerju prispevkov in podpor obremenjujejo Slovenijo od 1. iulija 1922 do 30. aprila 1926 2.880.0ČO Din. za izplačilo stalnih rent in draginiskih doklad starim rentnikom Slovenije od dneva preselitve izpostave Osrednjega urada 1. in II. iz. Ljubljane v Zagreb t. j. od 1. aprila 1923 do 30. aprila 1926 5.190.000 Din. celokupno torei 8,850.000 Din. Dosledno temu ie izplačal Osred-ni urad Dreizdatek od 850.000 Din za potrebe Slovenije. Vse ostale pobrane prispevke, ki tvorijo svojino Osrednjega urada v panogi zavarovanja za nezgode in Penziiskega fonda ter razpoložlii” vo imovino likvidiranih blagajn in zavodov pokrajine Slovcniie. ie uporabil Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani za zgradbo hiše na Miklošičevi cesti, za katero je do sedaj potrošen znesek od oko- li 13.000.000 Din ter za pokritje ostalih potreb v panogi zavarovanja za slučai bolezni. Ni torei resnična trditev, da ie v Ljubljani zidana »Dolshrainba z.a akte in nr>l ieče za uslužbence«, a v Zagrebu da se zida palača. Nasprotno ie res. da je v Ljubljani zgrajena zgradba v skladu z zahtevami moderne hig’> iene. kakor tudi z zahtevami modernega socialnega zavarovanja in sicer do načrtih najboljšega ljubljanskega strokovnjaka inž. dr. Miroslava Kasala, vseučiliščnega pro-fesoida. Gradnjo ie vodil odbor ljubljanskega okrožnega urada, dela pa ie izvršila Stavbena družba v Ljubljani. Na istih principih ie projektirana zgradbo Osrednjega urada v Zagrebu. in sicer brez vsakega luksu-sa. Kakor se vidi. ie potrošeno za ljubljansko zgradbo okoli 13.000.000 Din. medtem ko so stroški zagrebške zgradbe proračunieni na okoli 20,000.000 Din. Velikost zagrebške zgradbe ie določena v smislu posto-ječe potrebe. V njci ie treba nastaniti ne samo zagrebški okrožni urad. temveč tudi sam Osrednii urad. Pri tem ie treba upoštevati tudi to, da se v juestu Ljubljane nahaja oko- li 15.000. a v samem mestu Zagrebu nad 35.000 zavarovanih članov. Zahvaljujemo se na uvrstitvi, s pripombo da bomo stroške, ki bodo nastali zaradi event. večjega obsega članka, kot ie predvideno v zakonu, pokrili v celoti. V Zagrebu, dne 4. maia 1926. Središnii urad za osigurane radnika. Generalni direktor: Predsednik: Podpis. Marko Bauer. Tužni glasi. Plenijo. Laški zatiralci so se pričeli posluževati v borbi nroti našemu živliu nove taktike, koie. žrtve so naši slovenski novinarji. Ni se še dobro poleglo razburjenje radi krivične aretacije g.' Bevka, že so zopet izvedli novo atako na slovenski tisk v nesrečnem Primorju. Aretiran ie bil zopet odgovorni urednik »Dela«, ki ie bilo zaplenjeno. Poleg tega ie policija zaplenila tudi tržaške »Novice« radi uvodnika »Duševne borbe in jasnost cilja«, v katerem ie bilo najti reakcijo užaljene slovenske duše nroti slovenskim fašistovskim izdajalcem iz vrst kraških trgovcev in gostilniČarjev. Za nameček ie bila zaplenjena še »Goriška straža«, ker ie primerno ožigosala nasilno raznarodovanje šol. ki so postale mesto prijateljic sovražnice in nesreča za našo mladino! Je pač to fašistovska pravičnost napram, zasužnjenim in brezpravnim. ki morajo nositi posledice Mussolinijeve dogme, »da sta nasi-lie In krivica moralna ood Doeoiem. da se morata izvrševati v oravem časi. in d* sta kirurška in fiteška!« V Lokave« uri Ajdovščini so karabiniierii povsem brez najmanjšega vzroka aretirali poznano gospodično Marico Špacapan in io odpeljali v goriške zapore. Spustili so io na prosto no dolgotrajnem in mučnem zaslišavaniu. Edini greh, ki ga ima ie ta. da le poštena in na- rodna žena ki se zaveda rodu in jezika svoie rodne maike. Kako vse bodo še gnjavili Italijani naše ljudi. Pribijati jih bodo pričeli še na križe, ker ne kloniio Desavidrani šovinisti. Poročali smo že o krivičnem izključeniu šestih slovenskih odvetnikov iz goriške odvetniške zbornice, ker niso hoteli podpisati prostovoljnega delavskega posojila. Omenjeni odvetniki so se proti temu neosnovane-mu odloku pritožili na kasacijski dvor v Rimu. ki je pretekli teden razveljavil odločitev odvetniške zbornice v Gorici, kjer prevladuje najelemcntarnejše pojme pravico-liubnosti slepi fašistovsko skva-drovski šovinizem. Poitalijančevanje forsiraio Italijani z vsemi sredstvi. Takn niše o tem preprosti istrski seliak v nekem Pismu, ki smo ga dobili na upogled sledeče: »Lansko leto sta prispeli k nam dve italijanski učiteljici. Za njima Pa še italijanski dod da se bosta lahko obe nrivandranki ob prostem času v mili materinščini zabavali. Dočim se učiteljici zabavata na ob-iemlie analfabetizem našo deco. ki ne razume učiteljic, kakor tudi oni ne nie. Slično je v cerkvi kier sto-iimo pred duhovnikom, kakor pred nerazumljivo sfingo. Čemu je vse to. tega v svojih preprostih možganih ne morem soditi. Zdi se mi le. da misli Italija gotovo zgraditi drugi babilonski stolp.« ZRNA. Nerazumljiva resnica. Pred iz-bacetiiem L. Jovanoviča iz N. R. S. je Dodal ugledni radikal daljši in-interviiev »Politiki«, v katerem ie deial med drugim tudi sledeče: »G. L. Jovanovič odhaja iz stranke do oni fatalni poti do kateri ie odšel i nokoini S. Protič. Nastas Petrovič in še nekateri profesorji, ki niso hoteli ali mogli zapopasti preproste istine. da ie radikalna stranka — stranka Nikole Pašiča In da le on nien nonos in nlen smisel. Gospod Nikola Pašič oa ne pripada Samo radikalni strank!, nego coli naši naciji — g. Pašič je nad strankami. Alai jim vere tem nesrečnim radikalom nri čaščenju sive brade, ki Si brez nie ne morejo misliti niti radikalne stranke, kamo li še vlade. Voivoda Putnik še vedno čaka. Govoril sem v vlaku z našim dijakom. ki se ie vračal iz Francije. Mudil se ie tudi v Nizzi. Obiskal je tudi pokopališče in pokopališko kapelo. kier je še vedno krsta s posmrtnimi ostanki velikega vojskovodje in mučenika vojvode Putnika. Vojvoda Putnik le umri v Nizzl 5. mala 1917. Po devetih letih milijonskega zapravljanja se pri šestnajstih vladah ni našlo ene. ki bi zmogla nar tisoč dinariev. s katerimi bi bilo moči prepeljati Dosmrtne ostanke, vojvode v nehvaležno domovino. Sicer ie pa še skoro bolje, da pokoini zmagovalec sDi zadnli sen ob lazurni obali, kier mu ni potreba čuti plakania in tarnania vdov in dece junakov katere te vodil v smrt za snasenie zemlie ... Poduradniško društvo in Oijuna v Trbovljah« Za Sokole in lucoslovenske nacio Objave Doduradniškega društva. —■ škem Nekateri funkcionarji omeniene-na društva so se izražali, da društvo ne more posredovati za one tovariše nameščence ki so Jugo-slovenski nacionalisti oziroma Sokoli. katere ie rudnik radi niih političnega nazirania reduciral. Antipatično zadržanje, rzrazi in zanimanje teh funkcionarjev proti tovarišem nacionalstom služi nam v najboljši dokaz da T. P. D. ni reducirala nacionaliste radi premogovne krize nego radi njihovega nacionalizma. Vprašanje le. le II vzrok, ki ea navala T. P. D., ali oni. ki ga navala omenjeno društvo, resničen? Na Podlagi naših številnih stvarnih dokazov se prilkHučuiemn m n en iti strokovnega društva. Društvo zasebnih nameščencev ie napravilo namenoma iziemo za reducirane tovariše nacionaiUste s tem. kar ie verjetno in žalostno, ker ie vedelo, da navaia T. P. D. vzroke redukcij nacionalistov »žal premogovno krizo«. — Takoišnia pomoč tem reduoirančem bi bila mnogo koristila. Ker so orosili reducirani nameščene: naconalistl dokazano o r v i posredovanja društva Proti krivicam. ne da bi našli tovariške resne in prave volje v tem društvu, izgovor tega društva v »Jutru« št. 92. ne drži. ko nravi, da se niso razveji 47. čreduciranih nameščencev samo trije (nacionalisti) zglasili in da se ie vsem drugim pomagalo. Strokovno društvo ie bilo na-prošeno v akcijskem odboru vseh strank in organizacij. da nai sai skliče v tem važnem času članski sestanek da se članstvo izrazi, kako reducirancem brez izjeme pomagati. naliste ni mogoče Posredovati. — čudno razpoloženih v Poduradnl-društvu. Storilo se ni prvo ne drugo Iz bojazni pred ravnateljem Pauer-jem. nezavedaioč se prave tovariške dolžnosti in brez socialnega čuta za skupno akciio z našimi dr-žavliani delavci, obrtniki itd. Kako se to opravičuje? Ali računate že na popolno zmaeo T P. D. nad na-š'm narodom? Pri omenjeni skunni akciii so napravili predstojnik občine , gosp. Vodušek, demokratska radikalna In slov. liudska stranka skupno z delavci svoio dolžnost, škoda ie le nepregledna, da ni do take akcije prišlo že mnogo oreie t. j. pravočasno. prodno ie bilo povzročeno gorie stotinam naših državljanov. V društvu zasebnih nameščencev obstoia že skozi leta neka splošna nezaupljivost in suhoparno prerekamo. Ta nezaupljivost ni naša krivda, utemeliuie na <;e s tem. da so nekateri funkcionark v važnem in najtežjem času velikih krivic obrnili tovarišem nacionalistom svoi širokopleči hrbet. Drugič oa ga bodo obrnili drugim. Vprašam« še društvo zasebnih nameščencev, iz kakšnih vzrokov s n šli pred letom tuiercdci iz Trbovelj katerim ie izplačalo društvo Dreceišnie vsote denarja? Kakšno mero pravice bo pod-vzelo društvo napram krvnim bratom Slovencem, kateri so vrženi no prepričanju društva edino radi političnega nazirania od agresivne tule kapitalistične družbe iz službe na cesto? Gospodje, ne mislite na formalnosti nego na nesrečo fn obun reducirancev s prevdarkom in predstavi la ite «;! Vaš ooložai. če bi bili na našem mestu! Dopisi. Zagorje. Kakor vsako leto. tako smo tudi letos praznovali Drvi mai. Ker ie ta dan za naše delavstvo naivečii praznik dela. truda in trp-Lienia. hočemo malo opisati njegovo proslavo. Ob 5. uri je bila budnica, katero ie igrala rudarska godba v Toplicah. — Člani neodvisne delavske strank« in socialni demokrati so se zbrali ob 7. uri pred rudniško restavracijo in odšli z godbo v Kisove kjer se je formirala povorka. Takoi tamkaj so se izkazali za dostojne manifestaute zlasti uslužbenci steklarne. Na naibrezobzirneiši način so v vinjenosti in podivjanosti izzivali mirno prebivalstvo. Isto se ie ponavljalo pred vsako hišo, kier ne stanuie komunist ali socialist! Zlasti so sc odlikovala naša — namreč steklarska dekleta, ki se iim posebno dopade klicati: »Smrt Orjuna!« O punčare, da Vas le ni sram — malo bo smrti, dokler nas bodo ubijala takala dekleta! V takem stanhi so prišli nred restavracijo. kier ie pričelo zborovanje Kot govornik ie nastopil možiček. ki je priromal pred približno 30 leti med nas. a danes reprezentira prvega kapitalista! Kai ne gospod, treba ie iti za Marksom in Ljeninom! In Vi zapeljani delavci, ali mislite, da vrana izkliuie vrani oči? Ne čudimo se. da sili on med Vas ali čuditi se moramo, kako da se sporazume komuna in kapital — ogenj in voda. Po zborovanju ie bil nadalim sprevod zabranjen vsled izzivajočih napisov in občega izzivanja — pijanosti in podivjanosti. Toda iasno. da pijanec gre z glavo skozi zid! I udj sprevod ie šel naravnost nad orožniško komando. Seveda so go-SDodie voditelji mirili razgrajače, toda kie bodo mirovali, ako so od preje dobro nahujskani! Bogu hvala. da ie v Zagorju komandir Staniče pameten človek, ker bi bilo drugače gotovo prišlo do žrtev! Ma« nifestanti kie ste pustili razsodnost. da ste šli radi enega vročekrvnega dečka napadat orožniško komando! Toda Vi. ki se interesirate za naše razmere — nikar ne mislite, da je bila samo rdeča proslava praznika dela! Ne — tudi vse nacionalne stranke in delavske organizacije so se združile in proslavile prvi mai v bratskem zagrlaju v veliki dvorani Sokolskega doma. Z naivečiim navdušenjem pozdravljamo mi Orjunaši ta korak, da smo bili enkrat edini! Jaki bodimo vedno od 1. maia — složni in edini v boiu. ker nas vse žuli eden in isti čevelj. Ob 9. uri ie otvoril zborovanje predsednik .Unije in podal besedo g. dr. Bohincu. V lepih besedah nam ie očrtal Domen delavskega praznika! Vse naše skupne težnie smo razpravili složno in edino in g. govornik nam ie vse lepo in umljivo objasnil. Zavarovanje delavstva proti bolezni, nezgodi in onemoglosti in o uspehu glede novega pravilnika pokojnine, ki določa od 400—1000 Din. dočim doseda”. nii le 7 Din! — o vsem tein nas je poučil gospod govornik. Podal je Statistiko zaslužka do vseh državah! Iz te vidimo da ie naš delavski razred naislabšc plačan. Krivda leži na vladi in kapitalistih, ki si lasfciio čisti dobiček! Drugod — zlasti na češkem ie vse drugače urejeno! Toda mi smo si sami krivi! Tam ie delavstvo po večini organizirano v narodnih strankah in zato ima tudi uspeh. V slogi in bratski ljubezni smo skupno predelali vse težnje! Vemo sigurno, da bomo še tudi mi dostomi manife-stanti želi uspeh! A Vi. pocestni razgrajači blamažo in neuspeh! Po zaključenem zborovanju smo se do kosilu podali v prosto naravo, da si pridobimo nove energije za veliko delo v bodočem letu. Člani Orjune so se podali k Bregarju, kier so ob nacionalnih popevkah vsai za nar hipov pozabili na gorje, ki ga siplje med nas židovska gospoda. Delavstvo premisli — kai je boljše — boriti se za kruh smotre-no in brezobzirno, ali pa razgrajati po cestah in napadati žandarmeriio radi samo enega mlečnega fantička! Delavci — primimo se složno drugega sredstva! Z brutalno silo in antidržavno politiko ne gre. Pričnimo z narodom in izobrazbo in vedite, da ie ne bo moči ki bi nam Jugoslovenom branila v domači hiši kruha. Premislite in glejte, da boste ob obletnici zadovoljni in kot Jugosloveni svobodni in ne zatirani! Takrat se nas bo bala židovska internacionalna družba! Glejte. Vi hujskači. 3. maia ie padla zopet ena žrtev! Umrl ie radi stavke iz leta 1923. odpuščeni delavec Ivan Brus. Pn celi dolini gre glas. da ie žrtev gladu. Iu kdo ie tega kriv? Kai praviš Ti glavni agitator, ki s svojo huiskarijo ščuvaš delavstvo v Kisovcu na nepremišljen punt. Čudni morate biti Vi voditelji kot liudje, da Vaši somišljeniki umirajo od gladu. Delavstvo odpri oči! Proč od voditeljev, ki Te v stiski puščajo brez pomoči. Proč od onih. ki Vas poznaio samo kot ogrodje. Čemu greste v ogeni za druge. Tebi nesrečna žrtev želimo sladek počitek. A nate Ji bovcljska družba apeliramo, bodi človeška, čemu nedolžne žrtve? Danes prosimo a pazi se. takrat, ko ne bodemo več prosili, ampak Ti bodemo svoio voljo vsilili. Dobrn vemo. da danes še ni naš čas — a prišel bo! Zagorje. Že dolgo opazujemo predrznost tukajšnjih steklarjev, zlasti mlaiših. ki se. kar nočejo privaditi novemu ustroju, države. Sicer ne veha to vsem. Pač na zastopa ta načela velika večina Greben dnevno raste ter se šopirijo do Zagorju s svojo blaženo »elažarsko nemščino.« Ni še dolgo, ko so ti strahopetci z navideznim ponosom zatajili svoie pravo prepričanje, češ. mi smo iueoslovenski državljani in Jugosloveni tudi v mislih. Cim oa so uvideli. da so se tla precej ohladila že so pričeli s podvojenim ponosom ragljati svoi »Gliick nnf«. Mi dobro vemo. kie ie tekla zibelka dedov teh zavednih Jugoslovencv. Vemo tudi dobro, kam ie obrniena druga polovica njihovih obrazov. Opazujemo niihovo prezira n ie iueosioven" skega življa. Zavedaio se nai le. da naše predstave ne bodo orosoine o'b gotovem času. Prišla bo doba. ko se bodo- zonet poskušali trkati na prsa. zatajevati svoie hailanje in prosili usmiljenja. Ta »zavedna« gosooda se dobro zaveda narodne odločnosti svojih gospodariev-delodajalcev. Tudi dobro vedo kdo ie pri mili lahlco sin-edinec. Poglavitno ie treba izpolniti dvoje pogojev: biti ali klerikalec ali nemčur. Ce ti ie pa usoda naklonjena 7. obemi lepimi lastnostmi, tedaj si že na sedlu. Gospoda *iri uprav; steklarne morda ne ve da so usta onih. ki nemško pihajo in tovore, ravno tako zraščena kot pri onih. ki slovensko iedo in iugo-slovcnski mislijo? Vprašamo le ceni. gospodstvo tiri steklarni, zakai ne vidite v vrstah trpinov, ki delaio dolgo dobo pod zemho. izzivačev zakai ne ču-jete ob niihovcm prostem času ore-pevauia nemških in italijanskih pesmi po trgu. zakai tip slišiite izzivanja v niihovih vrstah nad mirno idočimi našimi člani? Vse to čuiete le iz vrst vašega zavednega delavstva, ki hrepeni z mnoeimj višnmi vred no »lepi« domovini Avstriji. Tee* treitotka Da hvala Boku ne boste več doživeli, ker bodo oreie peli biči nad vašimi glavami žalostno pesem 7 refrenom »Gliick aui«. RaihenburgSeno vo Dne 3. maja 1926 se ie ustanovil za rudniški okoliš Rajhenburg-Senovo »Akcijski odbor« sestavljen iz vseh političnih in strokovnih organizacij, kateri ima namen posredovati za reducirano delavstvo in nradništvo ter olajšati niih socialno stanje. Izvolien ie bil sledeči odbor: predsednik Zobeni-ca Bogdan, podpredsednik Brilej Miha. tajnik Jeriček Blaž. odborniki! Petretič Ludovik. Sadar Leop., Rainer Milan. Škoberne Jože. namestniki: Rihtar Jože. dr. Benedičič Franc. Demšar Lovro. Sadar Anton. Baš Franc. Kovačič Peter, Satler Leopold. Moste, O n i m. k i se iih tiče! V Mostah imamo žal med nasprotniki nekai fakinaže iz vrst naj-nižie sodrge če. še to ime zanie ni prelepo, ki kažejo svoio korajžo in kulturo naoram nam s tem. da nam trgajo naše lepake. Ti strahopetni, sicer širokoustni zajci so nam že enkrat razbili in odnesli društveno desko ki ie bila ena nailepših — potrgali ponovno naše lepake in tako tudi • zdai. ko smo oglasili občni zbor. In to store, dasi lim mi puščamo ori miru niih krvavo-rde-če komunstične cunje z nainesram-nejšo vsebino. Ako pa mislijo te podle duše. da bodo s tem uničili Orjuno Moste, se zelo motijo in v kratkem bodo lahko videli, da smo še tu — pripravljeni braniti svoje pravice. Zato Hm še enkrat — pazite se — da se svojih lopovščin ne boste kesali! Kronika. Naš pokret. Oriuna Trbovllp, ie oreiela od bratske Orjune Maribor 2000 Din za nesrečne reducirance. s katerimi postopa s pomočjo nekaterih zaslepljenih in slepo prodanih Slovencev T. P. D., zlasti rudnik Trbovlje agresivnejše kakor lcdai s komunisti ali v srednjem veku graiščaki s tlačani. — Vsem cenjenim zavednim darovalcem v Mariboru izreka tukajšnja Mestna Orjuna bratsko zahvalo! — Nasprotniki! Orjuna ne bode klonila! Ženska sekciša Orjune Št. Jakob-Krakovo-Trnovn v Ljubljani pozivna svoie članice na sestanek oziroma občni zbor iste. sekcie. ki se vrši v soboto, dne 15. t. m. ob 19.30 (pol 8. uri) zvečer v salonu gostilne pri Ložanu. Rožna ulica s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav in poročilo komisarja ženske sekcije. 2. Poročilo delegata Oblastnega odbora. 3. Poročilo podpredsednika »Orjune« Št. Jakob-Krakovo-Trno-vo. 4. Volitev odbora Ženske sekcije. 5. Slučajnosti. Ker ie sestanek velikega pomena za vse Jugoslo-venke. ie dolžnost za vse članice imenovane sekcite. da se sestanka gotovo in točno udeleže. Organizacijam sporočamo, da še nismo prejeli naročenih novih od-znakov (zvezdic) za četnike. Kakor hitro iih preimemo. bomo to ta-koi objavili v »Oriuni«. Sestanek v Železnikih ie obdržal naš brat Verbič ki ie v enournem govoru očrtal sedami politični položai in stališče Orjune naprani njemu. Sestanku so prisostvovali naši vrli železnikarski četniki, ki so imeli po sestanku tudi še ooseb-no sejo. na kateri so formirali svoja dva četniška voda. Politični odbor pa ie sklenil prirediti sredi iu-niia skupno z vežbo Kranjskega bataljona iaven shod. katerem bo obrazložil narodu deleči Oblastnega odbora stališče •> ume na-pram situaciji in razmeram v tej zemlji. Na večer istega dne na se bo vršiia tudi prireditev Orjuna /.dežniki, koie spored bomo še naknadno iavili. Onitn* Selška dolina so gflblie tu pronicava polagoma * ideio iugo-siovenstvn med široke olastj naroda. Brata Miloša Radoiloviča. ko-‘^saria Orjune Beograd, ki ie že injVe,i »oznan tudi med slovenski- i m.- *'unaši. ie izvolilo Cetniško , .na zadnjem občnem 11 Sv°.’lm častnim članom. Junaškemu bratu Milošu k temu nie-govcnui častnemu članstvu iskreno čestitamo v imenu slovenskih Or-iun. Dobrodelni večer mariborske Oriune v prid reduciranim trboveljskim rudar.iem-Oriunašem dne 17. aprila 1926 v »Narodnem domu« ie prav i7;Dadel. Videli smo. kako zavestno so Se odzval*1 v leoeau številu naši narodni de- lavci in s tem podali dokaz solidarnosti s trpini izkoriščanimi po tujem kaipitalu. Pogrešali smo pa našo inteligenco, kakor da ta ne bi smela imeti smisla za take prireditve ter s prisostvovanejem spodbujati in simpatizirati z narodnim delavstvom. Baš v Mariboru ima Onuna svoio zaslugo, da ie v mestu in v nekdanjih nemčurskih predmestjih vzgojila že leno števi- lo narodno-zavedneera delavstva, ki se prav dobro zaveda, da ima edinole v Orjuni svoio zaščito in zaslombo. Program prireditve žal ni bil izveden v celoti, ker so se v zad-niem trenutku pojavile tehnične težkoče. kar pa ni motilo, da ie večer potekel v najbolišem razpoloženju. Nai gre na tem mestu posebna zahvala g. opernemu pevcu Burii. ki je s svojim krasnim, prijetnim in mehko zvenečim glasom ob glasovirskem spremlievaniu sestre Zacherl naravnost fasciniral poslušalce ter žel za to tudi zasluženi aplavz. Enako nai gre zahvala marhivemu pevskemu zboru »Drave«. ki ie s svojimi’ dobrimi in izkušenimi pevci izvaial nekai naših večno lepili narodnih komadov ter sokolskim orkestrom, ki ie nod vodstvom brata Šušteršiča neprestano in efektno izvaial krasne koncertne točke, čestitamo k napredku njegovih glasbenikov ter mu želimo od prireditve do nrireditve čim večii uspeh. Gmotni uspeh prireditve ie izpadel povolino. kar .ie v glavnem zasluga neumorne sestre. Zakrajš-kove. ki ie znala z nieno znano agilnostjo aranžirati iako okusno razkošno obloženi bufet. IZJAVA. Ker se ie zadnji čas dogajalo, da funkcionarji Orjune nastopajo na političnih shodih čeravno le to glasom odredbe direktoriia oblastnim odbornikom in predsednikom M. O. strogo prepovedano, članom Orjune sploh Pa priporočeno, da se no možnosti vzdržujejo takih nastopov, smatra Oblastni odbor Oriune Maribor potrebno, da opozori vse funkcionarje na to še obstoiečo odredbo in daie na znanje, da bode v vseh bodočih slučafih postooal najstrožje. Zato izjavlja Oblastni odbor Orjune Maribor, da tudi ne odobrava nastopa oblastnega odbornika Božo Tripalo na shodu N RS v Gam-brinovi dvorani Maribor, ki je bil izvršen na lastno roko. ST AR A TOVARNA NOGAVIC IN PLETENIN Ustanovljena leta 1888. M. P R A N Z L a SINOVI. ? 1 Lastnik: FELIKS FUANZL. _ LJUBLJANA, Privoz 10 NAŠE BOGASTVO. Pred mesecem ie napisal o našem narodnem bogastvu člančič poznani slovenski industriialec. ki ie hotel nekako ovreči poznano krilatico o našem narodnem bogastvu. Orjunaši smo realisti in če sodi kdo trezno naše gospodarske prilike, potem smo gotovo mi. Navzlic temu se ne moremo priključiti mneniu tega slovenskega indtrstri-jalca. Naša zemlja ie bogata Hipno ie to bogastvo za nas še fiktivno ker nismo v stanu dvigniti bogastva iz zemlie vsled pomanjkanja za to potrebnih sredstev. Kakor hitro pa bomo z ureditvijo notranjih prilik in finančnega stania omogočili dviganje tega naturnega bogastva, potem bo postala naša zemlia nravi vir bogastva. Tako sodiio o nas tudi tujci, kot Angleži. Francozi in Amerikanci. ki imaio zelo dober čut za privredne ugodnosti. Ostane Pa konstatacija, da te ureditve pod sedanjim režimom parlamentarizma ne bomo dosegli in da bodo propadale še milijarde narodnega premoženja, dokler bo vrhovno vodilno načelo naših očetov domovine — korist njihove partije. Treba bo zategadelj poseči pri delu za dosego predpogoiev dvi-gania našega naturnega bogastva no sredstvih, ki bodo za vedno iztrebila one elemente, ki smatrajo sedai našo zemliiV za oovsem v eksploatacijo Izročeno fim posest. Orjuna ie ona. ki se zaveda te titanske naloge ki bo zahtevala napore vseh nienlh s4 mlade naciie. ki sl lioče zgraditi na solne« svojega imena in usode vredno bivališče. Naraščaj Z izgovorom, da ni budžeta. ne kredita, se ori naši železnici ne snrejema dosti liudi. Ko-mai da se nastavlja toliko naraščaja. kolikor ga ie potrebno za izumrle železničarje, kai šele da bi se mladino v večiem številu sprejema-lo. ki bi omogočila tekom oar let nadomestiti vse tujerodne elemente. Dokler bodo na vodilnih mestih tuierodci toliko časa se bo vedno delalo. tako. kot ip za prodiranje nemštva proti Orientu in Adriji prav. Državljanstvo. V časopisnih kolonah se katerikrat bere. da ie bilo temu in temu nodelieno naše državljanstvo. Tako n. pr. ie dobil naše državlianstvo čehoslovaški podanik g. Fran Kasper. železniški uradnik v Mariboru. Obveščeni smo tako da je ta g. zagrizen Deutschbohm. ki menda ne zna našega službenega jezika. Mi zelo želimo bratski Cehoslo-vaški državi, da se iznebi vsiljivih Nemcev, vseeno oa opozarjamo naše oblasti da se liudi s takimi sposobnostmi ne spreiema v naše državljanstvo. Srnaovce misli pozvati v Beograd niih častni predsednik Nikola Pašič. čemu nai bi bila .ta mobilizacija te zbirke cvetk velikosrbskega šovinizma, si ni mogoče misliti. Uverien pa ie lahko že sedaj sedi premiier. da ga Srnaovci ne bodo soasili in da so bile čisto zaman zanie potrošene težke, pare Ako ni že druge pomoči velikemu šefu Radikalne. potem mu mora v resnici trda presti. Deveturni delavnik bi radi upehali naši trgovci ki navaiaio ori tem najrazličnejše vzroke. Ne bomo naštevali vseh Protiargumentov oroti temu čudnemu in nesocialnemu naziraniu. Izneseni so bili že itak od strokovnih organizacij. Opozarjamo pa ob tei priliki samo na res trgovske^ narode, kakor so Nemci in Angleži, ki ne poznajo deveturnega delavnika v trgovini, pač pa angleško soboto katero bi bilo potreba uveljaviti tudi ori nas. Naši trgovci radi gledaio čez meje in se postavljajo v isto vrsto s svet-skimi tovariši. Ostajajo oa nri tem na ozkosrčnih stališčih provincialnih kramariev. ki so jim samo firme trgovske. Obravnava radi spopada v Frančiškanski ulici, kier ie bilo orernla-tenih nar laških konjskih lišajev, se ie vršila v torek.^ dne 4 maia pred ljubljanskim sodiščem. Najsi so se Italijani z vsemi silami prizadevali, da bi bila obtožena brata Divjak in Šepic obsojena, vendar ju ie .spoznalo neodvisno sodišče nedolž* nim. Omeniti moramo ori tem oso-bito deistvo. da ie zahteval eden od teh Driteuenih makaronariev kar 20.000 Din odškodnine za Izgubljene oroviziie ori lesnih kupčitah. Naši nošteni ljudje moralo na svoji zemlii stradati, tuii privandranci pa zaslužilo v štirinajstih dneh po dvajset tisoč dinarjev, od katerih ne Dlačaio niti nare davka. Potem se še gospodie Italijani čutiio užaljenim, če iih naši ljudje sprejemajo nekoliko trdeiše. kakor so bili navajeni doslei. Amerikanski komunisti so se tudi oričeli zelo odločno boriti proti Orjuni. Tako ie zadnia »Delavska Slovenija« prinesla kar celo stran napadov na Oriuno in posamezne Orjunaše. Nas ta huda jeza ameri-kanskih komunardov nič ne vznemirja. Zaustaviti nas niso mogli na našem pohodu celo niihovi iugoslo-venski kdegi s karabinkami in bombami. Kai šele. da bi nas ustrašili prekooceanski komunistični misijonarji s praznim pisareniem in prelivanjem tinte. Ponižujoče kavalirstvo. Velikokrat se čuie v iavnih lokalh vsako-iake družbe, ki na liubo eni dami govore običajno nemško. Ako dama drugega ienika res ne razume, ie v gotovi obliki to dopustno. Ako pa dama naš iezik razume in ie to samo njena kaprica ie na to od strani mož — milo rečeno — oon‘> žuioče Kavalirstvo. Tako sem imel priliko slišati na vrtu kavarne »Zvezda« v soboto, dne 1. t. m. pri koncertu dve mladi dami v družbi treh častnikov (dva ooručnika, eden podpolkovnik), govoriti med seboi večinoma nemško, dasiravno Sta dami razumeli tudi hrvatsko. Dami takega kavalirstva od strani častnikov nač ne zaslužita. I. J. B. Priooroča se Vertreter Ljudevita Marxa. tvornice laka d. d. Domžale SHS. Da razpolago so nemški ceniki za VVagenlacke. Copallacke, Lacke fiir alle Industrien uiid Ge-werbe. V skladišču se nahaia tudi Fusbodenwichs in »Wix-Wax«. Upamo, da nam po tem reklamnem opozorilu ne bo notreba še nalakirati s »Fachmanisch und aus-geprobt« g. zastopnika, ki menda misli da prodaia lake med koroškimi krofarii. Kdo izzIvlle? Opažamo, da Jo nekaterim zelo neljubo naše izmir-ienie z delavskimi sloji v Trbovliah in da hočeio ti zaplotniki znova vznemirjati narod z neresničnimi vestmi o Oriuni. Posebno iim v ta namen prihaja dobro v račun naše odkritje spominske plošče padlim borcem v Trbovljah Tiho hujskajo narod in umetno ustvariaio neraz-položenie proti Orjuni. Javno oa se oglašajo z licemerskimi iziavami v svojem časopisju in opozarjalo na neko navidezno nevarnost novih spopadov v Trbovljah ob tei priliki. Tako se ie v tem smislu ogjasil tudi nedeljski »Slovenec«, ki pri tem polen prečudežne krotkosti vprašuje, kaj bi storili mi. če bi se postavila spominska plošča padlim nasprotnikom, ki so ob tei žalostni priliki izgubili svoia živlienja. Na to vprašanje izjavljamo, da nimamo ničesar proti postavitvi kakršnekoli spominska nlošČA našim padlim nasprotnikom, v katerih vidimo sedai samo še padi e borce za nfthovo fdeio. ki s« se žrtvovali za-odiani oo temnih zakulisnih siiali. Smo bore! in kot taki spoštujemo ter cenim- padle sovražnike. Obratno pričakujemo d« bonm našli enako borcev dostoino razpoloženie i p« naših sovražnikih! Odpust ravnatelja Rukavine. Pred nedolgim časom ie bil imenovan ravnateljem zagrebške ooere g. ravnatelj F. Rukavina. Te dni je bil na ukaz prosvetnega ministrstva nenadoma razrešen dolžnosti, ker ni bil imenovan s kralievim ukazom in ker nima formalne kva-lifikaciie za službeno mesto, ki ie uvrščeno v I. kategorijo. Zadeva vzbuia v Zagrebu obilo pozornosti. Pripominjamo, da smo o imenovanem gospodu že tudi mi mnogo Dišali in ob tei priliki izrekli svoj dvom da bi s svojo formalno kvalifikacijo odgovarjal službenemu mestu, ki ga ie zavzemal Po gorenji vesti ie bil naš dvom upravičen. kar omenjamo radi onih. ki so nam ob priliki naše debate 7. gosp. direktorjem Rukavino osobito močno zamerili ta naš dvom. Središni ured za oslcuranje rad-nika nam ie poslal dahši popravek k našemu članku »Zapravljivi ljubljanski okrožni delavski za\ai ovalni urad in štedliivi zagrebški«. To oo* jasnilo priobčujemo v tlanašnii številki z želio da se sedai ta zadeva, ki že dolgo leži med Ljubljano in Zagrebom temeljito reši in prečisti, ker ie to nujno potrebno v dobro edinstva in državne misli, ki zbog takih vzrokov animoznosti posameznih predelov naše države le vse preveč trpi. Sedai ie Zagreb izpregovoril s številkami, na Ljub-liani ie red da mu odgovori z dokazi. da je zapostavljena in orikraj-šanav sorazmeriu s svoiimi dajatvami. Plakete generala Maistra, vlite iz medi po 4 Din razpečava naš br. Rudolf Puc iz Šmarii pri Jelšah. Prij>oročamo bratom Oriunašem*. da si nabaviio to spominsko plaketo. Makedonci govore! Nasilja makedonskih komitašev ki iih pošilja general Protigerov. vzbuiaio vedno odločneiši od-oor pri mirnem našem makedonskem življu. Osobito .ie narastlo ogorčenje Po zločinskem atentatu v Strumici. kier ie bilo preko trideset liudi žrtev nepomirljivih sovražnikov naše nacije. Zadržanje naše vlade naoram tem napadom ie poznano in sliči v marsičem onemu napram Italiii. Razlika pa ie v mišljenju prizadetega prebivalstva. ki je izreklo sedai. da bo v slučaiu ponovnega takega orote-sta naše vlade poseglo do samoobrambi in poiskalo samo za mejniki zločinske vpadalce na teritorij naše države. Pri nas soričo čestih italijanskih oficielnih vnadov še ni prišlo do tako enodušnega nastopa proti črnosraičniškim izzivačem. Soditi Po razDrJoženii« obmejnega prebivalstva tudi ni več daleč čas. ko bn I ono poslalo v Beograd slični ultimatum z zahtevo, da izposluie kaznovanje laških krivcev ali oa da si bn samo poiskalo zadoščenia in obračuna z niJmi tam kV» or» Postojni. Mj smo ml... in nas se ima poslušati. tako si misli g. Adolf Gliick, celjski hišni posestnik v Benjamin Ipavčevi ulici. Dozdeva se nam. da ie ta gosood oozabil kje se nahaia, in da uživa kot inozemec našo širokogrudno gostoljubje, ne da bi mu ori temu kratili Dravice soudeležbe svobodnega gibania ostalih naših državljanov. Pokazati hoče svoio avtoriteto v svojstvu hišnega posestnika, da mu morajo biti njegovi najemniki podložni v vsakem oziru, da celo tudi v narodnem oziru to se pravi, on ima pravico zahtevati od niego-vih najemnikov, da '"bču.ieio ž niim samo v nemškem Jeziku. Gorie tistemu. ki bi se usodil, da njegovi zahtevi ne ustreže, tega 7. raznimi šikanami tako dolgo obdeluie. da pride prei kot slei ob stanovanje. Torei sedai vemo ori čem da smo. nemški moraš govoriti in pokazati se tem gospodom ponižnega, pa boš imel stanovanje. O ironiia in to še po osmih letih našega osvoboje-nja. mora naša narodna napredna javnost še vedno prenašati izzivanje teh nemškutarskih renegatov. Oblasti se opozarjajo, da sličnim možem., ki niso naši državliani. pokažejo pot preko naših meia kjer lahko nemoteno dam dušek mih nenasitnemu poželieniu po nemškuta-reniu. V podružnici knjigarne Goričar & Leskovšek ie nastavljena prodajalka gdč. Friderika Jurjovz. hči slovenske matere, ki se od ostalih nastavliencev odlikuie 7. božanstve-nim nemškutareniem. Nas nacionaliste moti samo to. kako rin inore tvrdka Goričar & Leskovšek ki v celjski javnosti velia kot narodno podietie. mirno trpeti nemškutare-nde omenjene orodaialke in ii brez obotavljanja nuditi lep zaslužek, medtem kn imamo nebroi narodno zavednih nastavlkncev. k J sn danes brez posla. Ah io tn pravično? Apeliramo na narodno zavednost lastnikov omenjene tvrdke in žeVmn da se zadeva uredi. Dvojezična vabila, katere J« no-močniški zbor v CeJlu razposlal svojim članom, so celjsko narodno iav-nosf silno frapirala. Ta ooiav ie silno žalosten. Sramota za vse one nastavlience. ki so sedeli v teda,-niem odboru ko so sklenili, da sc oustiio tiskati dvojezična vabila. To je dokaz, da v vrstah Pomočnikov prevladuje nemškutarstvo ter daio k temu pobudo samo nekateri hui-skači. medtem ko se vsa ostala večina narodno mislečih nastavliencev brez nadalinega ukloni želji nemšikutarskih hujskačev. Ne eku bog. da sc to vnovič pripeti. ^ Kupujmo in podpirajmo izvrstno ^ « Kolinsko cikorijo Š domač! Izdelek. ft CNQ&a&sc>aBdBsaes