Martin Kramar dobitnik republi{ke 
nagrade na podro~ju {olstva za leto 
2006
 
Dr. Martin Kramar, izredni profesor Pedago{ke fakultete v Mariboru, v 
letih 1993–1997 predsednik Zveze dru{tev pedago{kih delavcev Slovenije in od 
1991 do 1998 ~ okem {olstvu prejel Nagrado Republike Slovenije na podro~ju 
{olstva za leto 2006.
Dr. Kramar je `e polnih trideset let stalno zaposlen na Pedago{ki fakulteti 
v Mariboru in je nosilec in izvajalec didaktike na dodiplomskih in podiplomskih 
univerzitetnih {tudijskih programih. Dvakrat je bil prodekan fakultete in 
predstojnik oddelka za pedagogiko, psihologijo in didaktiko.
Kot predstojnik oddelka je pomembno in ustvarjalno prispeval k strokovni 
in znanstveni rasti mariborske pedago{ke fakultete, {e posebno pri sodobnem 
oblikovanju univerzitetnih programov dodiplomskega in podiplomskega {tudija 
pedago{ke skupine predmetov. Prenovil oziroma izpopolnil je izobra`evalni 
program za pridobitev pedago{ke in pedago{ko-andrago{ke izobrazbe ter 
vodil pripravo in dejavno sodeloval v izvajanju programa osnove visoko{olske 
didaktike za didakti~no izobra`evanje in izpopolnjevanje univerzitetnih 
pedago{kih delavcev na univerzi v Mariboru.
V obeh pomembnih funkcijah – kot prodekan in predstojnik oddelka 
–  je ustvarjalno prispeval h kakovstni rasti in oblikovanju posodabljanja 
pedago{kega {tudijskega procesa, k dopolnjevanju koncepta izobra`evanja 
pedago{kih kadrov in k zaznavno pedago{kemu profiliranju pedago{ke 
fakultete v Mariboru. Nemalokrat se je moral spoprijemati z velikimi te`avami 
in premagovati odpore, ki so inertno prepre~evali ali ovirali nastajanje in 
uveljavljanje novih, bolj{ih in vrednej{ih pedago{kih hotenj. V vsem tem ~asu 
`ivljenja in dela na fakulteti je opravljal {e vrsto pomembnih in odgovornih 
nalog, v katerih sta se popolnoma izra`ali njegova predmetna strokovnost 
in disciplinirana predanost delu. V to je dr. Kramar vlo`il veliko `ivljenjske 
energije, dodal znanja in zanj zna~ilne vztrajnosti. Objektivni kronist razvoja 
pedago{ke akademije v Mariboru in njenega prera{~anja v dana{njo pedago{ko 
fakulteto ne bo mogel mimo njegovega imena, saj je, ob {e nekaterih zavzetih 
sodelavcih in pedago{kih somi{ljenikih, pustil vidne in trajne organizacijske in 
pedago{ke sledi ter velik dele` pri organizacijskem, strokovnem in znanstvenem 
dvigu te mariborske pedago{ke ustanove in njenem celostnem uveljavljanju v 
slovenskem, nekdanjem jugoslovanskem in {ir{em srednjeevropskem prostoru.
Strokovno, znanstveno in raziskovalno delo dr. Kramarja je usmerjeno 
predvsem na temeljna vpra{anja sodobne didaktike, kakr{na so: konceptualne 
didakti~ne zna~ilnosti vzgojno-izobra`evalnega procesa, didakti~ni sistemi, u~ne 
metode, na~rtovanje in priprava sodobnega u~nega procesa, didakti~na analiza in 
154 SODOBNA PEDAGOGIKA 4/2006

vrednotenje vzgojno-izobra`evalnega dela ter kakovostni razvoj izobra`evanja. 
V ospredju in sredi{~u tega zanimanja je poudarjena antropolo{ko-pedago{ka 
konotacija polo`aja in vloge u~encev kot aktivnih subjektov v didakti~no 
soodvisnem u~nem procesu.
Pedago{ko delo in raziskovalni dose`ki dr. Kramarja so cenjeni na mati~ni 
fakulteti kot tudi zunaj nje v {ir{em slovenskem prostoru. [tudijski proces 
sprotno in kontinuirano aktualizira in pri tem upo{teva doma~o in tujo sodobno 
pedago{ko doktrino, zlasti na podro~ju predmetnosti didaktike. Njegovo izva-
janje {tudijskega procesa je temeljito in na trdnih znanstvenih temeljih. Sam 
nenehno prou~uje in raziskuje mnoga temeljna vpra{anja sodobne vzgoje in 
izobra`evanja, svoje in tuje izsledke vna{a v {tudijski proces in jih diseminira 
v pedago{kem znanstvenem tisku in na strokovno-znanstvenih simpozijih 
doma in v tujini. Je cenjen, odgovoren, zavzet in vodljiv mentor diplomantom, 
magistrantom in doktorantom.
Dr. Kramar svoje pedago{ke dejavnosti ni zamejil med  fakultete zidove, 
marve~ je in {e dejavno deluje zunaj mati~ne ustanove. Iz obilice dosedanjih 
njegovih dejavnosti omenimo le nekaj najpomembnej{ih. Kot zunanji predavatelj 
`e vrsto let sodeluje v [oli za ravnatelje. Sodeloval je v poveljni{ko-{tabni {oli 
pri Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije pri oblikovanju programa 
izobra`evanja ~astnikov slovenske vojske ter je nosilec in izvajalec predmeta 
voja{ka didaktika. Ob~asno predava v podiplomskem magistrskem {tudiju 
pedagogike na filozofski fakulteti vseu~ili{~a v Zagrebu. Od leta 1997 je konzulent 
in izvedenec za razredni pouk pri in{pektoratu Republike Slovenije za {olstvo in 
{port. Bil je ~lan Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobra`evanje; 
pri Zavodu za {olstvo in {port Republike Slovenije je sodeloval pri ve~ projektih 
in v izvajanju programov strokovnega izpopolnjevanja pedago{kih delavcev; bil 
~lan Nacionalne komisije za uvajanje in spremljanje novosti in programov v 
vzgoji in izobra`evanju pri Ministrstvu za {olstvo in {port Republike Slovenije; 
bil ~lan Sveta za evalvacijo prenove vzgoje in izobra`evanja; ~lan komisije za 
humanisti~no-dru`boslovne vede in izobra`evanje pri Svetu za visoko {olstvo 
Republike Slovenije in ~lan upravnega odbora univerze v Mariboru. Ve~ let je bil 
~lan uredni{kega odbora Sodobne pedagogike, od leta 1992 je ~lan uredni{kega 
odbora revije Educa (dve leti je bil njen glavni urednik), je ~lan uredni{kega odbora 
revije Vodenje v vzgoji in izobra`evanju in ~lan uredni{tva revije Pedagogijska 
istra`ivanja, ki jo izdaja Hrvatsko pedagogijsko dru{tvo v Zagrebu. Je tudi ~lan 
Slovenskega dru{tva pedagogov in ~lan AERLI.
Strokovno in znanstveno se je zaznavno uveljavil v slovenskem pedago{kem 
prostoru in v zamejstvu. Je iskan in vabljen predavatelj na mnogih pedago{kih 
kolokvijih, simpozijih in kongresih, v »{olah«, seminarjih in te~ajih, ki jih 
organizirajo republi{ke izobra`evalne in {olske institucije. Doslej je opravil 
domala sto predavanj s pedago{ko in didakti~no tematiko za u~itelje osnovnih 
in srednjih {ol. Predaval je slovenskim u~iteljem v Gorici in Trstu. Na doma~i 
fakulteti je organiziral, vodil in sodeloval z referati na ve~ odmevnih znanstvenih 
simpozijih z mednarodno udele`bo in poskrbel, da je po vsakem posvetu iz{el 
reprezentativni zbornik.
Poro~ila, ocene 155

Dozdaj{nja bibliografija dr. Kramarja {teje domala dvesto petdeset 
objavljenih enot. Objavil je ve~ samostojnih knjig, znanstvenih, strokovnih in 
poljudnoznanstvenih ~lankov, recenzij, ocen in poro~il. Objavljal je v pedago{kih 
znanstvenih revijah: Didacta, Educa, Sodobna pedagogika in drugih ter v ve~ 
zbornikih. Nekaj enot je bilo objavljenih v tujem pedago{kem znanstvenem 
tisku. Njegova samostojna knji`na dela so: Pedago{ki polo`aj u~encev v {oli 
samoupravne socialisti~ne dru`be (1980), U~enci v vzgojno-izobra`evalnem 
procesu sodobne {ole (1990), Na~rtovanje in priprava izobra`evalno-vzgojnega 
procesa v {oli (1994) in Voja{ka didaktika (1997). Nekaj del je tudi v soavtorstvu, 
zadnje Didaktika, visoko{olski u~benik (2004).
Za pedago{ko, strokovno in znanstveno delo na pedago{ki fakulteti, 
v o`jem in {ir{em prostoru, je leta 1993 prejel srebrno plaketo Univerze v 
Mariboru; prejel je priznanje Zavoda RS za {olstvo in {port za ustvarjalno delo 
pri razvijanju in izvajanju izobra`evalnega programa v [oli za ravnatelje; ve~ 
drugih priznanj in letos nagrado Republike Slovenije na podro~ju {olstva za leto 
2006 za `ivljenjsko delo v visokem {olstvu. 
Lavreatu pomembnega dru`benega priznanja na{e iskrene ~estitke! 
Mag. Mladen Tancer 
 
156 SODOBNA PEDAGOGIKA 4/2006