Sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v slovenskem pisnem jeziku od Brižinskih spomenikov do Trubarja (prispevek k zgodovinskemu narečjeslovju slovenskega jezika) Matej Šekli IZVLEČEK: V članku je obravnavana sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v slovenskem pisnem jeziku od Brižinskih spomenikov (972-1039) do Trubarjevega Katekizma (1550). Rekonstruirani so posamezni stadiji v spreminjanju sklanjatvenega vzorca v osrednjeslovenskih narečjih (gorenjska in dolenjska narečna baza) od alpske slovanščine do sredine 16. stoletja. S tem je natančneje osvetljena narečna cepitev osrednjeslovenskega jezikovnega prostora na ravni oblikovja. ABSTRACT: This article discusses the declension of the pronouns moj 'my', tvoj 'your (sg.)', and svoj 'one's own' in written Slovenian from the Freising Manuscripts (972-1039) to Trubar's Catechism (1550). The individual stages in the history of the declension paradigm in central Slovenian dialects (the Upper Carniolan and Lower Carniolan dialect bases) are reconstructed, from the Alpine-Slavic period to the mid-16th century. This allows precise definition of the dialect fragmentation of central Slovenian linguistic territory with regard to morphology. se ■t 0 Uvod1 V članku je obravnavana sklanjatev svojilnega zaimka za prvo in drugo osebo ednine ter povratnega svojilnega zaimka v slovenskem pisnem jeziku od prvih rokopisnih besedil do prve tiskane knjige. Tako so analizirani sklanjatveni vzorci zaimkov moj, tvoj, svoj v jeziku Brižinskih spomenikov (972-1039), v jeziku najpomembnejših osrednjeslovenskih poznosrednjeveških rokopisnih spomenikov - to sta Celovški ali Rateški rokopis (1362-90) in Stiški rokopis II (ok. 1440) - ter v jeziku Trubarjevega Katekizma (1550). Sklanjatveni vzorec posameznega jezikovnega spomenika je obravnavan tako sinhrono kot diahrono. Opisnojezikoslovni vidik podaja za vsako posamezno besedilo nabor zaimenskih osnov in končnic, njihovo razvrstitev ter medsebojno razmerje in vlogo v opisanem sestavu. Zgodovin-skojezikoslovni pogled rekonstruira posamezne stadije v spreminjanju obravnava- Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola, ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (www.zrc.sazu.si) razvil Peter Weiss. Matej Sekti: Sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v slovenskem pisnem jeziku ... • 0 0 • 1 nega zaimenskega sklanjatvenega vzorca v osrednjeslovenskih narečjih (gorenjska in dolenjska narečna baza) od alpske slovanščine do sredine 16. stoletja upoštevaje (tako glasovne spremembe posameznih oblik in končnic kot tudi) predvsem na-likovne procese znotraj in zunaj sklanjatvenega vzorca ter na ta način osvetljuje narečno cepitev slovenskega jezika v oblikovnem sestavu. 0.1 Rekonstrukcija praslovanskega sklanjatvenega vzorca Praslovanski sklanjatveni vzorec svojilnega zaimka za prvo in drugo osebo ednine ter povratnega svojilnega zaimek je mogoče rekonstruirati na osnovi starocerkve-noslovanskega gradiva2 in upoštevanja odrazov posameznih oblik v slovanskih jezikih.3 Obravnavani zaimki so imeli vsi enozložne osnove (stcsl. moh, teoh, ceoh < psl. *moi-b, *tuoi-b, *suoi-b 'moj', 'tvoj', 'svoj'), pregibali pa so se po mehki zaimenski sklanjatvi (preglašene končnice se začenjajo na *-e-/*-i- za razliko od nepreglašenih končnic trde zaimenske sklanjatve, ki se začenjajo na *-o-/*-ë2-).A Rekonstrukcija praslovanskega sklanjatvenega vzorca zaimkov moj, tvoj, svoj na osnovi starocerkvenoslovanskega gradiva stcsl. psl.* m s ž m s ž Ed IZ vaii va- vaœ *moib *moie *moia R va-ra A\j|<|..\ *moiego *moieiç/ë3 D va-v zapisuje tako odraz praslovanskega samoglasnika *i kot tudi glasovni zaporedji *ib in *bi (Babič 2003, 41). Praslovansko končnico Red ž a-jevske ter (trde in mehke) zaimenske sklanjatve je na osnovi južnoslovanskega gradiva mogoče rekonstruirati kot *ç, na osnovi severnoslovan-skega gradiva pa kot *ê (Nahtigal 1952, 50), tj. t. i. *êr Nahtigal 1952, 62-63, 65-67; Babič 2003, 119-121. 2 4 Matej Sekli: Sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v slovenskem pisnem jeziku . vensko) jezikovno gradivo navajam v poenoteni fonološki transkripciji. Narečno slovensko gradivo je podano v novi (slovenski) nacionalni fonetični transkripciji, ki je vsaj od izida prve izdaje zbirke narečnih besedil Slovenska narečja Tineta Logarja leta 1975 velja za standardno v slovenskem narečjeslovju (podrobneje o transkripciji Kenda-Jež v Logar 1998, VIII-XV). 1 Brižinski spomeniki (972-1039) Jezik Brižinskih spomenikov je mogoče opredeliti kot alpsko slovanščino, tj. slovanski jezik 9. in 10. stoletja v vzhodnih Alpah in jugovzhodno od njih, ki je vmesna jezikovna stopnja med praslovanščino in poznejšo slovenščino.5 Besedila so nastala v karolinški dobi ok. leta 800 kot rezultat dejanskega uresničevanja določb v okviru cerkvene zakonodaje Karla I. Velikega (768-814) (Admonitio generalis iz leta 789, aachenski kapitulariji iz leta 801), ohranjeni prepisi besedil pa izvirajo iz otonske dobe ok. leta 1000. Posledično jezik Brižinskih spomenikov izkazuje dve časovni plasti:6 prevladujočo starejšo, »alpskoslovansko« (9.-10. stoletje), in že nastajajočo mlajšo, »izhodiščno splošnoslovensko« (11.-12. stoletje), za katero lahko rečemo, da je skupno izhodišče vsem slovenskih krajevnim govorom.7 To časovno dvojnost je mogoče opaziti tudi v sklanjatvi zaimkov moj, tvoj, svoj. 1.1 Gradivo:8 V jeziku Brižinskih spomenikov so izpričane naslednje oblike svo- Ramovš kot alpsko slovanščino pojmuje jezik od časa naselitve Slovanov v vzhodne Alpe do zapisa Brižinskih spomenikov (6.-10. st.) (Ramovš 1936, 22-67). Glede na to, da je ok. leta 800 prišlo do pomembnih praslovanskih glasovnih sprememb (nastanek praslo-vanskih nosnih samoglasnikov *q/*Q, metateza likvid, nastanek praslovanskih polglasnikov *b/*-b, nastanek psl. *o in *y), od 9. stoletja dalje pa do pomembnih popraslovanskih glasovnih sprememb (onemitev praslovanskih polglasnikov v šibkem položaju, kontrak-cija/srkčitev; psl. *i/*y > *i, psl. *tl/*dl > */, psl. *d > *i, psl. *VžV > *VrV), se zdi jezik tega obdobja (6.-10. st.) smotrno razdeliti na praslovanščino (±550-±800) in alpsko slovanščino (±800-±1000). Dvojnice v jeziku Brižinskih spomenikov so naslednje: 1. glasovne dvojnice: 1) psl. *y > BS y (5-krat) ~ i (53-krat); 2) psl. *dl > BS dl (3-krat) ~ l (1-krat); 3) psl. *VžV > BS ž (običajno) ~ r (2-krat); 4) psl. *tu > BS *tu (5-krat) ~ t (1-krat); 2. oblikovne dvojnice: 1) Rmn samostalnikov moške o-jevske sklanjatve: psl. *-b/*b > BS -0 ~ -ou; 2) Tmn samostalnikov trde moške o-jevske sklanjatve: psl. *y > BS -i ~ -q; 3) Red m/s zaimenske sklanjatve: psl. *-go > BS -go ~ -ga; 4) 3. oseba ednine sedanjika glagola biti: psl. *iestb > BS iest ~ ie (Ramovš-Kos 1937, 11). Logar 1981. Jezikovno gradivo (tako rekonstruirano praslovansko kot fonološko interpretirano nedosledno zapisano slovensko srednjeveško gradivo), je zaradi medsebojne primerljivosti podano v enotni fonološki transkripciji. Od tega načela zaradi nadaljnjega različnega spreminjanja v slovenskih krajevnih govorih odstopa samo zapisovanje fonemskih različic fonema /l/, tj. [l] in [1]. Pri podajanju gradiva jezika Brižniskih spomenikov sta bili upoštevani dosedanja Ramovševa fonološka in Logarjeva fonetična transkripcija (Ramovš v Ramovš-Kos 1937, 18-27; Logar v Brižinski spomeniki 2004, 70-81). Gradivo jezika Brižinskih spomenikov je označeno takole: I Glagolite po naj redka sloueja = Glagolite po nas rêdka slouesa; II Ecce bi detd naf ne zegrefil = Eie bi dêd rt 43 6 7 8 se 0 0 4 rt Matej Šekli: Sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v slovenskem pisnem jeziku ... jilnega zaimka za prvo in drugo osebo ednine ter povratnega svojilnega zaimka: 1. zaimek 'moj': Red m mega (I 18, 33) = *mëga; Ded m memu (I 19-20) = *mëmu; Ted m moi (I 3, 31, III 65) = *moi; Ted s me (I 29, 30) = *mê; moie (III 63, 64, 65) = *moie; Ted ž mo (I 30, 30, 31) = *mç; moiv (I 11), moiu (III 66) = *moiç; Rmn m moih (I 7, 10, 11, III 21, 47) = *moiix; Tmn m moie (III 26) = *moiq; Tmn s moia (I 30, III 61, 62) = *moia; 2. zaimek 'tvoj': Ied ž tua (I 26) = *tua; Ted ž tuo (I, 32) = *tuç; tuuoiu (III 51) = *tuoiç; Omn s tvoimi (I 32-33) = *tuoiimi; Odv ž tuima (III 55) = *tuoiima; 3. zaimek 'svoj': Ted s fuoge (II 63) = *suoie; Med s zuem (III 59) = *suêm; Oed m zuoim (II 78) = *suoiim; Tmn m zuoge (II 51) = *suoiq; Omn s zuoimi (II 77) = *suoiimi. • • 1 m s ž Ed IZ - suoie tua R méga - D memu - T moi mč ~ moie m<2, tuQ ~ moi<2 M suém - O suoiim - Mn IZ - - R moiix D - T suoiç moia - M - O tuoiimi, suoiimi Dv ITZ - - - RM - DO tuoiima Sklanjatveni vzorec zaimkov moj, tvoj, svoj v jeziku Brižinskih spomenikov 1.2 Sinhrono: Svojilni zaimki za prvo in drugo osebo ednine ter povratni svojilni zaimek v jeziku Brižinskih spomenikov izkazujejo po tri osnove, in sicer so to: 1. osnova tipa Ce- (mê-, tuê-, suê-), ki se pojavlja kot nedvojnična (Red m mê-ga, Ded m mê-mu, Med s suê-m); 2. osnova tipa Co- (m-, tu-, su-), ki se pojavlja kot dvojnična ob osnovi tipa Coi- (Ted ž m-ç, tu-ç ~ moi-ç; ITed s m-ê ~ moi-e, suoi-e; Ied ž tu-a ~ Tmn s moi-a; Tmn m suoi-e); 3. osnova tipa Coi- (moi-, tuoi-, suoi-), ki se pojavlja kot dvojnična ob osnovi tipa *C0- ter kot nedvojnična pred ničto končnico (Ted m moi-0) in pred končnico na -i- (Oed m suoi-im, Rmn m moi-ix, Omn s tuoi-imi, suoi-imi; Odv ž tuoi-ima). Izpričane končnice so naslednje: Ied s -e, Ted s -ê/-e, Ied ž -a, Ted m -0, Ted ž -ç, Tmn m -e, Tmn s -a; Red m -ga, Ded m -mu, Med s -m; Oed m -i-m, Rmn m -i-x, Omn s -i-mi, Odv ž -i-ma. 1.3 Diahrono: Tri osnove tipov Coi-, Cê-, C0-, ki se v sklanjatvi svojilnih zaimkov 44 naš ne sdgrêsii; III laz ze jaglagolo zlogeiu = laz se zaglagolç zlodêru. Rimske številke označujejo besedilo, arabske pa vrstico v besedilu. Matej Sekli: Sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v slovenskem pisnem jeziku . Izostanek skrčitve v glasovnem zaporedju *-oii- v alpski slovanščini je zagovarjal Ramovš (Ramovš 1952, 92). Podobno se navadno trdi tudi za staro češčino (stčeš. dojiti, strojiti) (Lamprecht-Šlosar-Bauer 1986, 187). Dokaza za skrčitev glasovnega zaporedja *-oii- v slovenščini naj bi bila zapis Omn (BS III 55), tj. *tuïma < psl. *tuoiima, ter rez. Oed m/s 'min < *mïm < psl. *moiimb (Furlan 1996, 170). Zapis se ima navadno za napako (Ramovš-Kos 1937, 26; Logar 2004, 80), saj gre za edini primer skrčitve tovrstnega glasovnega zaporedja v jeziku Brižinskih spomenikov. Oblike rez. Oed m/s 'min je izvorno najverjetneje Med m/s (rez. 'min < sln. *mëm < psl. *moiemb), saj bi sln. *mïm v rezijanščini dalo **'min (upoštevaje pričakovani glasovni spremembi issln. *ë > rez. i, issln. *ï > rez. i). Šivic-Dular 1998, 25-26, 37. Problematična je rekonstrukcija prvotnih skrčenih netožilniških stranskosklonskih edninskih oblik ženskega spola. Na osnovi narečnih oblik je v rodilniku in orodniku ednine mogoče rekonstruirati naslednji narečni izhodiščni obliki: Red ž: rez. 'me, zilj. mwé: < *mç; Oed ž: rez. 'mo, zilj. mwo: < *mg. Pričakovane oblike bi namreč bile: Red ž, DMed ž, Oed ž: popsl. *mëiq, *mëii, *mëiQ < psl. *moieiq, *moieii, *moieiQ. Tudi češko gradivo je mogoče interpretirati bodisi kot neskrčene krajše oblike (stčeš. mej < *moii) bodisi kot skrčene daljše oblike (stčeš. méj < *moieii) (Lamprecht-Šlosar-Bauer 1986, 187). za prvo in drugo osebo ednine ter povratnega svojilnega zaimka v jeziku Brižin-skih spomenikov pojavljajo na mestu ene praslovanske osnove tipa Coi-, so po- sc sledica popsl. skrčitve dvozložnih glasovnih zaporedij z medsamoglasniškim *-i- ^ (psl. *VliV2 > popsl. *V2) oz. njenega izostanka v enozložni obliki tipa Coi, v kateri <^ do skrčitve ni moglo priti, ker zaporedje *-oi ni bilo del dvozložnega zaporedja, ter ^ v glasovnem zaporedju *-oii-.9 Oblike z osnovami tipa Cê- in C0- so torej nastale s skrčitvijo, pri čemer so izpričani naslednji skrčki analognega modela kontrakcije:10 psl. *oie, *oia, *oiQ > popsl. *ë, *â, *ç (BS mêga, mêmu, mê, suêm; tua; mQ, tuQ < psl. *moiego, *moiemu, *moie, *suoiemb; *tuoia; *moiQ, *tuoiQ). Oblike z osnovo tipa Coi- pa so neskrčene oblike (BS moi < popsl. *moi < psl. *moib; BS suoiim, moiix; tuoiimi, suoiimi; tuoiima < psl. *suoiimb, *moiixh; *tuoiimi, *suoiimi; *tuoiima). Dvozložne oblike, tj. skrčene oblike z osnovo tipa C0-, so se začele že zelo zgodaj nadomeščati z drugotnimi nalikovnimi oblikami z osnovo tipa Coi-, ki so nastale po naliki na neskrčene oblike (BS mê, mQ > BS moie, moiQ). 1— Jezik Brižinskih spomenikov torej tudi v sklanjatvi svojilnih zaimkov za prvo in drugo osebo ednine ter povratnega svojilnega zaimka sinhrono izkazuje dvojnič-nost, ki jo je diahrono mogoče interpretirati kot pojavljanje starejše (BS Ted s mê, q Ied ž tua, Ted ž mQ, tuQ) in mlajše (Ied s suoi-e, Ted s moi-e, Ted ž moi-Q, Ted m suoi-q, Tmn s moi-a) jezikovne plasti. Prvotni sklanjatveni vzorec zaimkov moj, tvoj, svoj je v alpski slovanščini v večini imenovalniških in tožilniških edninskih in množinskih oblik (z izjemo oblik IT ed m in Imn m) najverjetneje poznal samo enozložne, tj. skrčene oblike. Rekonstrukcija prvotnega alpskoslovanskega skla-njatvenega vzorca na osnovi stanja v jeziku Brižinskih spomenikov ter stanja v rezijanskem in ziljskem narečju, je prikazana v preglednici.11 Enozložne skrčene sodobne rezijanske in ziljske narečne oblike se glasijo: rezijansko (Solbica, it. Stol-vizza): ITed s 'mp, Ied ž 'mo, Ted ž 'mo, ITmn ž/s 'me, Tmn m 'me ~ Ied m 'moj, Imn 45 9 10 11 Matej Šekli: Sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v slovenskem pisnem jeziku . m moja; ziljsko (Potoče, nem. Potschach): ITed s mwö:, Ied ž mwä:, Ted ž mwö:, ITmn ž/s mwé:, Tmn m mwé: ~ Ied m mu:sj, Imn m mwô:je}2, 13 • • 1 m s ž Ed IZ *möi *më *ma R *mčga *? D *mcimi *? T *möi *më *m): issln. *ë/*ô > JV sln. *ei/*ou > CRR /; 2. v sestavu kratkih zložnikov je 12 Slovensko narečno gradivo je vzeto iz gradivske zbirke OLA = O6m,ecnaenHCKuù jiumeucmmecmKuü amnac (Vseslovanski jezikoslovni atlas) in se hrani v Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: točka OLA 1 (Solbica/ Stolvizza) in točka OLA 146 (Potoče/Potschach). 13 Oblike ITed s rezijansko 'mp, ziljsko mwô: za issln. *ë so nastale nalikovno pod vplivom končnice ITed s issln. *o trde zaimenske in nedoločne pridevniške sklanjatve (Ramovš 46 1935, 9). Matej Sekli: Sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v slovenskem pisnem jeziku . Šekli 2008. Mikhailov 1998, 95, 98, 99-100. Gradivo jezika Celovškega ali Rateškega rokopisa je označeno takole: I Otfcha na/s = Oča naš; II Czeftfchena fy maria = Cdščena si, Mariia; III Yaft veruyo = last ueruio. Te tri oblike zaimka tvoj so izpričane tudi v Starogorskem rokopisu (1492-98) s prevladujočo gorenjsko osnovo, pri čemer oblika Ied ž izkazuje preglas issln. *a > e (SGR I 3 twoye = tuoie). Ramovš 1923/24: 118. Besedili Stiškega rokopisa I, tj. I Myloftyno gnada nafiga gofpody in II Cjeftyena body / kralewa mati te mylofti (ok. 1428) sta za zgodovinskojezikoslovno proučevanje nezanesljivi. Njun avtor je bil namreč češki menih, besedili pa izkazujeta vpliv češkega jezika (Grafenauer 1916, 239). Za obliko twega (II 9) = tuega je torej težko z zanesljivostjo reči, ali odraža issln. *tuêga ali pa je nastala pod vplivom stčeš. tvého. opaziti začetno stopnjo t. i. slovenskega sodobnega samoglasniškega upada: issln. *o > CRR ; issln. *i/*ê > CRR 3. v soglasniškem sestavu sc je opazen začetek procesa poenostavljanja issln. soglasniškega sklopa *šč, saj se ^ pojavljajo dvojni odrazi (nepoenostavljen in poenostavljen soglasniški sklop): is-sln. *šč > CRR *[šč], *[šš]/*[š]. Domnevne ziljske in dolenjsko j glasovno posebnost je mogoče razlagati tudi v okviru gorenjščine, kar postavlja pod vprašaj Grafenauerjevo teorijo o narečni mešanici jezika tega spomenika.14 2.1.1 Gradivo:15 Izpričane so samo tri oblike svojilnega zaimka za drugo osebo ednine: Ied ž twoya (I 3) = tuoia; Ied s twoye (I 2 dvakrat) = tuoie; Red s twoyga p_ (II 2-3) = tuoiga.16 Si 2.1.2 Sinhrono: Na osnovi dokumentiranih oblik je mogoče reči, da ima svojilni zaimek za drugo osebo ednine osnovo tuoi-, izpričane končnice pa so za Ied ž -a, i— za Ied s -e, za Red s -ga. Z > 2.1.3 Diahrono: Od alpske slovanščine do gorenjščine druge polovice 14. stoletja q je prišlo do nalikovnih sprememb osnove, in sicer sta bili osnovi tipa issln. *C0- in *Cê- nadomeščeni z osnovo tipa issln. *Coi- (začetek nadomeščanja osnov tipa C0- z osnovami tipa Coi- je opaziti že v jeziku Brižinskih spomenikov):17 BS C0-/Cê- > Coi- (CRR Ied ž tuoi-a, Ied s tuoi-e, Red s tuoi-ga za prvotno alpskoslovansko Ied ž *tu-a, Ied s *tu-ê, Red s *tuê-ga). 2.2 Stiški rokopis II (ok. 1440)18 Glasovni sestav jezika Stiškega rokopisa II izkazuje prevladujoče značilnosti dolenjske narečne baze (prevladujoča mlajša, dolenjska jezikovna plast, pri čemer so opazni tudi ostanki starejše, gorenjske plasti): 1. v sestavu dolgih naglašenih zložnikov je prišlo do t. i. dolenjskega tipa zgodnje monoftongizacije izhodiščnega južnoslovenskega dvoglasnika *ou (izhodiščni južnoslovenski dvoglasnik *ei se ni monoftongiral): issln. *ë/*è-, *ö > JV sln. *ez, *ou > SR ei, ü (primeri z monofton- 47 14 15 16 17 18 Matej Šekli: Sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v slovenskem pisnem jeziku . gizacijo JV sln. *ei > SR e pripadajo starejši gorenjski jezikovni plasti spomenika); 2. za soglasniški sestav je značilno ohranjanje issln. soglasniškega sklopa *šč.19 2.2.1 Gradivo:20 zaimek 'moj': Red m/s meyga (V 14, 25, 30, 31, 33), meyga (V 17, 26, 50), meyga (V 30) = meiga; moyga (V 29) = moiga; Red ž moye (V 26) = moie; Ted s: moye (V 44) = moie; Ted ž moyo (V 23, 30, 44) = moio; moya (V 29) = moia; Red m: meych (V 16) = meix; Omn s Smeymi (V 7), jméymy (V 11) = z meimi. 2 o o 8 1 m s ž Ed I - - - R meiga, moiga moie D - - T moie moio, moia M - - O - - Mn I - - - R meix D - T - - - M - O meimi Sklanjatveni vzorec zaimkov moj, tvoj, svoj v jeziku Stiškega rokopisa 2.2.2 Sinhrono: Svojilni zaimek za prvo osebo ednine v jeziku drugega Stiške-ga rokopisa izkazuje dve osnovi, in sicer sta to: 1. osnova tipa Cei- (mei-): Red m mei-ga, Rmn mei-x, Omn mei-mi); 2. osnova tipa Coi- (moi-): Red m moi-ga, Red ž moi-e, Ted s moi-e, Ted ž moi-o, moi-a. Obe osnovi se dvojnično druga ob drugi pojavljata v Red m/s, pri čemer je oblika mei-ga daleč pogostnejša od oblike moi-ga (pogostnostno razmerje med njima je 9 : 1). Izpričane končnice so naslednje: Red m/s -ga, Red ž -e, Ted s -e, Ted ž -o/-a, Rmn -x, Omn -mi. V Ted ž se pojavljata dvojnični končnici -o in -a, pri čemer je končnica -o pogostnejša od končnice -a (pogostnostno razmerje med njima je 3 : 1). 19 Prikaz glasovnega sestava Stiškega rokopisa II in njegova zgodovinskojezikoslovna interpretacija sta podana v Toporišič 1992, 20-24; Mikhailov 1998, 156-158. 20 Toporišič 1992, 3-15; Mikhailov 1998, 139-145. Gradivo jezika Stiškega rokopisa je označeno takole: I Myloft yno gnada nafiga gofpody = Milost ino gnada našiga gospodi; II Cjeftyena body /kralewa mati te mylofti = Caščena bodi, kraleua, mati te milosti; III Nas gofpudye odfmerti ftwal = Naš gospudje odsmarti ustal; IV Ya je adpouem chudiczu = la se adpouem xudicu I; V Ya je adpouem chudi-czu = Ia se adpouem xudicu II. Zaimki tipa moj, tvoj, svoj v besedilu III niso izpričani. Zaimkovno gradivo je izpisano iz besedila V, tj. druge, daljše različice splošne spovedi Ya je ad pouem chudiczu. 48 Matej Sekti: Sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v slovenskem pisnem jeziku ... 2.2.3 Diahrono: Od alpske slovanščine do dolenjščine prve polovice 15. stoletja je prišlo do naslednjih nalikovnih sprememb osnove: 1. osnova tipa issln. *C0- je bila popolnoma nadomeščena z osnovo tipa issln. *Coi-, in sicer z njeno naglasno različico s kratkim *o: issln. *C0- > *Coi- (SR Ted s moi-e, Red ž moi-e, Ted ž moi-o za prvotno alpskoslovansko Ted s m-ê, Red ž *m-q, Ted ž m-o); 2. osnova tipa issln. *Cë- > dol. Cei- je še ohranjena, a jo že pričenja nadomeščati osnova tipa issln. *Coi-: alp. sl. *mêga (= BS mê-ga) > SR mei-ga, toda tudi že SR moi-ga; 3. osnova tipa issln. *Coi- je bila v stranskosklonskih množinskih oblikah nadomeščena z osnovo tipa issln. *Cê- > dol. Cei-, ki pa najverjetneje ni nastala z nalikovno posplošitvijo znotraj sklanjatvenega vzorca tega zaimka (Red m/s, Ded m/s, Med m/s), ampak podobno kot pri sklanjatvi pridevnika (Omn s chudeymi = xudeimi (V 7)) z nalikovno posplošitvijo končnic trde zaimenske sklanjatve (SR Rmn vjeych (V 53) = useix; Dmn vjeym (V 58) = useim; teymw (V 58) = teim, toda tudi tymw (V 19, 40) = tim; Omn wffeymi (V 47) = useimi), na kar bi kazalo tudi narečno slovensko gradivo (rezijansko narečje).21 rt m s ž Ed I *moi *moie *moia R *mčga *moiç D *mčmu *moii T = I/R *moie *moiQ M *mčm *moii O *moiim *moiQ Mn I *moii *moia *moiç R *mčx D *mčm T *moiç *moia *moiç M *mčx O *mčmi v osrednjeslovenskih narečjih v poznem srednjem veku (14.-15. st.)22 V rezijanskem narečju se v množinskih netožilniških stranskih sklonih pojavljajo oblike rez. RMmn 'me, Dmn 'men, Omn 'mems < *méx-b, *mëm-b, *mëmi, v edninskih netožilniških stranskih sklonih moškega in srednjega spola z izjemo Oed pa oblike rez. Red m/s 'mia, Ded m/s 'mimo, Med 'min < sln. *méga, *mému, *mëm. Različna odraza sln. *êkažeta na to, da množinske netožilniške stranskosklonske oblike niso bile nalikovno prena-rejene po edninskih netožilniških stranskosklonskih oblikah moškega/srednjega spola z izjemo Oed, ampak najverjetneje prevzete iz trde zaimenske sklanjatve. Tako rezijansko gradivo interpretira tudi Furlanova (Furlan 1996, 170). Zaradi medsebojne genetskojezikoslovne primerljivosti z ostalimi rekonstruiranimi skla-njatvenimi vzorci glasovna podoba posameznih oblik ni podana v dejanski izpričani podobi, ampak v abstrahirani izhodiščni splošnoslovenski. 49 21 22 se rt Matej Šekli: Sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v slovenskem pisnem jeziku . Iz primerjave sklanjatve svojilnih zaimkov za prvo in drugo osebo ednine ter povratnega svojilnega zaimka v jeziku Stiškega rokopisa II in v jeziku Rateškega ali Celovškega rokopisa bi lahko (zaradi majhnega števila izpričanih oblik v slednjem rokopisu sicer zelo hipotetično) sklepali, da gorenjska in dolenjska narečna baza tudi v spreminjanju oblikovnega sestava (podobno kot v spreminjanju glasovnega 0 sestava) nista bili enako dinamični. Sklanjatev zaimka moj v Stiškem rokopisu II S kaže bolj arhaično stanje (prevladovanje prvotnih oblik tipa issln. *mê-ga > SR L mei-ga), medtem kot sklanjatev zaimka tvoj v jeziku Celovškega ali Rateškega q rokopisa izkazuje bolj inovativno stanje (pojavljanje drugotnih oblik tipa issln. v *tuoi- > CRR tuoi-ga). Z 1 4 Primož Trubar: Catechifmus In der Windifchenn Sprach (1550) Glasoslovne teorije o narečni osnovi Trubarjevega knjižnega jezika so naslednje: 1. raščiška teorija, po kateri naj bi bila njegova osnova govor Trubarjevega rojstne-A ga kraja Raščice; 2. teorija o dolenjsko-gorenjskem glasovnem mešanju; 3. teorija p o prehodnem gorenjsko-dolenjskem govoru mesta Ljubljane kot osnovi knjižnega 1 jezika.23 Čeprav se zdi stališče o neorganskoidiomskem izvoru Trubarjevega knjižnega jezika (tj. kompromis med posameznimi slovenskimi narečji z upoštevanjem tradicije srednjeveškega ustnega in pisnega jezika cerkvenega obredja) bolj 1 prepričljivo kot stališče o njegovem organskoidiomskem izvoru (ljubljanski govor 4 16. stoletja kot prehodni govor med dolenjščino in gorenjščino), je dejstvo, da v glasovnem sestavu jezika Trubarjevega Katekizma (1550) prevladujejo značilnosti dolenjske narečne baze. Podobno je mogoče trditi tudi za sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj. 4.1 Gradivo:24 V jeziku Trubarjevega Katekizma (1550) so izpričane naslednje oblike svojilnega zaimka za prvo in drugo osebo ednine ter povratnega svojilnega zaimka: 1. zaimek 'moj': Ied m mui = mui; Ied s muye = muie; Red m muiga = muiga, is muiga = iz muiga; Ded m muimu = muimu; k moimu = k moimu; Ted m/s mui/muiga = mui/muiga; Med s vmuym = u muiim; vmuyem = u muiem; Ied ž muya = muia; Ded ž muy = muii; Ted ž muyo = muio; Med ž vmuyei = u muiei; Imn m mui, muy = muii; Imn ž muye = muie; Rmn m, ž muih = muiix; Tmn ž muye = muie; Mmn m vmuih = u muiix; 2. zaimek 'tvoj': Ied m tui = tui; Ied s tuye = tuie; Ied ž tuya = tuia; Red m/s tuiga = tuiga; Ded m tuimu = tuimu; Ted m ž tui = tui; Ted s tuye = tuie; Med m na tuym = na tuiim, s vtuym = u tuiim; Oed s tuyem = tuiem; Red ž tuye = tuie; Ded ž tui = tuii; Ted ž tuyo = tuio; Mmn s vtuih = u tuiix; 3. zaimek 'svoj': Ied m sui = sui; Red m/s suiga, od suiga = (od) suiga; Ded m/s suimu = suimu; Ted m nž sui, na sui = (na) sui, ž suiga = suiga; Ted s suye = suie; Med m/s vsuym (trikrat) = u suiim;po suyem, vsuyem (dvakrat) = (po, u) suiem; Oed m/s suym = suiim; suyem (trikrat) = suiem; Red ž is suye = iz suie; Ded ž sui, suy, gsui, gsuy, pruti suy = (k, pruti) suii; Ted ž = suyo, vsuyo, skusi suyo = (u, pruti) suio; Med ž suy, per suy, po suy, vsuy = (par, po, u) suii; Dmn suym, gsuym (sedemkrat) 50 23 Müller 2008, 25. 24 Neweklowsky 1984, 178-179; 318-319; 273-275. Matej Sekti: Sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v slovenskem pisnem jeziku ... = (k) suiim; suyem = suiem (petkrat); Tmn m suye, suye, skusi suye = (skuzi) suie; Tmn s suya = suia; Mmn ž per suyh = par suiix; Omn ž suimi = s suiimi2 m s ž Ed I mui muie muia R muiga tuie D muimu/moimu muii T N/G tuie muio M muiim/muiem suii/muiei O suiim/suiem - Mn I mui i - muie R muiix D suiim/suiem T suie suia muie M muiix O suiimi Sklanjatveni vzorec zaimkov moj, tvoj, svoj v jeziku Trubarjevega Katekizma (1550) rt • se • rt 4.2 Sinhrono: Svojilni zaimki za prvo in drugo osebo ednine ter povratni svojilni zaimek v jeziku Trubarjevega Katekizma (1550) izkazujejo osnovo tipa Cui- (mui-, tui-, sui-), le enkrat pa se pojavlja osnova tipa Coi- (moi-). Izpričane končnice so naslednje: Ied m -o, Ied s -e; Red m -ga, Ded m -mu, Ted m/s = Ied m / Red m, Med s -im/-em, Oed m/s -im/-em; Ied ž -a, Red ž -e, Ded ž -i, Ted ž -o, Med ž -i/-ei; Imn m -i, Imn ž -e, Rmn m/ž -x, Dmn -im/-em, Tmn m -e, Tmn s -a, Tmn ž -e, Mmn m -ix, Omn ž -imi. 4.3 Diahrono: Sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v jeziku Trubarjevega Katekizma (1550) se od sklanjatve le-teh v jeziku Stiškega rokopisa II razlikuje tako v tipu osnov kot v končnicah. Osnove zaimkov moj, tvoj, svoj v jeziku Trubarjevega Katekizma (1550) izkazujejo značilno nalikovno spremembo, in sicer sta bili osnovi tipa issln. *Cë- in *Coi-skoraj v celoti nadomeščeni z osnovo tipa issln. *Cöi-. Osnovi tipa issln. *Coi- in *Cöi-, ki se v dolenjščini odražata kot Coi- in Cui- (npr. moi-, mui-), sta naglasni različici iste izhodiščne splošnoslovenske osnove tipa issln. *Coi-, in sicer je issln. *ö v odraz zgodaj podaljšanega praslovanskega kratkega akutiranega *à v slovenskem zadnjem besednem zlogu zaradi onemitve izglasnega polglasnika v šibkem položaju26 (Trubar mui, tui, sui < issln. *möi, *tuöi, *suöi < psl. *màib, *tuàib, 25 Interpretacija zapisov, kot so predstavljeni (oblik Red m/s, Ded m/s kot mui-ga, mui-mu in ne morda kot mui-iga, mui-imu ter Oed m/s kot mui-im in ne morda kot mui-m) je v celoti povzeta po Ramovš 1952, 92. 26 Ramovš 1921, 231-232. 51 Matej Sekli: Sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v slovenskem pisnem jeziku ... *suàib), o pa odraz praslovanskega nenaglašenega *o (SR moie < psl. *moie) zaimkov, ki so naglasno pripadali praslovanskemu naglasnemu tipu b. V jeziku Trubarjevega Katekizma (1550) je bila torej prvotna osnova imenovalnika ednine moškega spola mui-, tui-, sui- posplošena v celotni sklanjatveni vzorec (izjemo morda predstavlja redko se pojavljajoča dvojnična oblika Ded m moimu). Končnice zaimkov moj, tvoj, svoj v jeziku Trubarjevega Katekizma (1550) tudi kažejo drugačno podobo kot v jeziku Stiškega rokopisa II. Končnici Red m/s -ga in Ded m/s -mu ohranjata issln. stanje (BS mê-ga, më-mu). Končnica Med m/s -em (mui-em) pa je po izvoru končnica Oed m/s.27 Končnice edninskih oblik ženskega spola so bile prevzete po a-jevski samostalniški sklanjatvi.28 Končnice tipa -i- lahko nadaljujejo končnice mehke zaimenske sklanjatve (tip psl. Oed m/s *naš-i-mb, RMmn *naš-i-xh, Dmn *naš-i-mh, Omn *naš-i-mi) ali pa trde zaimenske sklanjatve z značilnim gorenjsko-dolenjskim i-jevskim odrazom izhodiščnega slovenskega kratkega *ê (issln. *ê > gor.-dol. Dvojnični končnici Med m/s -em (mui-em) in Dmn -em (mui-em) sta bili posplošeni iz trde zaimenske sklanjatve (psl. Oed m/s *t-êmb, Rmn *t-êxh, Dmn *t-êmh, Omn *t-êmi),29 pri čemer ni neproblematičen e-jevski odraz issln. *ê v dolenjski narečni bazi. • • 1 m s ž Ed I *möi *möie *möia R *möiga *möic D *möimu *möii T = I/R *möie *möiQ M = Oed *möii O *möiim *möiQ Mn I *möii *möia *möic R *möiix D *möiim T *möic *möia *möic M *möiix O *möiimi Rekonstrukcija prvotnega sklanjatvenega vzorca zaimkov moj, tvoj, svoj v dolenjski narečni bazi v prvi polovici 16. stoletja 5 Gorenjsko in dolenjsko narečje Iz kakovosti in tonema naglašenega sredinskega samoglasnika v zaimkovni osnovi tipa issln. *Coi- v gorenjskem in dolenjskem narečju druge polovice 20. stoletja je mogoče sklepati, da je razlika med narečjema diahrono gledano prav v posplošitvi različnih naglasnih različic osnove tipa issln. *Coi-/*Cöi-. V gorenjščini je bila namreč posplošena naglasna različica tipa issln. *Coi- s kratkim *o, prvotno značilna 27 Ramovš 1952. 93. 28 Ramovš 1952, 93. 29 Ramovš 1952, 93. 52 Matej Sekli: Sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v slovenskem pisnem jeziku . Natančneje gre za prvotno prednaglasni kratki *o v tipu issln. *kozà (Red m/s *moi-gà, Ded m/s *moi-mù), po nesplošnoslovenskem naglasnem umiku tipa issln. *žena, *kozà > nespl. sln. *žena, *koza (od 15. st. naprej) (Ramovš 1950, 18, 23) pa za najprej kratki mladoakutiranim *o tipa nespl. sln. *koza (*mài-ga, *mài-mu), po podaljšavi pa za dolgi akutirani *o tipa *koza (*môi-ga, *môi-mu) oz. za dvoglasnik tipa *kwo:za (*mwô:i-ga, *mwô:i-mu) ipd. Slovensko narečno gradivo je vzeto iz gradivske zbirke OLA = O6m,ecnaeHHCKuu jiumeucmmecmKuü amjac (Vseslovanski jezikoslovni atlas) in se hrani v Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: točka OLA 7 (Srednja vas) in točka OLA 14 (Ribnica). Iz povedanega sledi, da je manj verjetno, da so v osrednjeslovenskih narečjih oblike tipa gor. môjga, môjmu nastale po sinkopi iz drugotnega *moiegà, *moiemù (Furlan 1996, 180). Opisani gorenjsko-dolenjski model nastanka oblik tipa gor. môjga in dol. müjga ne more biti posplošen za celotni slovenski jezikovni prostor (na to, da je do oblikovanja drugotnih oblik tipa *moiegà, *moiemù dejansko prišlo, kaže npr. gradivo nadiškega narečja (Jevšček Red m/s moje'ya, Ded m/s moje'mu <= ITed s moj-e, Ied ž moj-a + Red m/s na:š-eya, Ded m/s na:š-emu), kar pa zahteva posebno obravnavo na osnovi večje količine narečnega gradiva. za imenovalniške in tožilniške edninske in množinske oblike (z izjemo ITed m),30 ^" v dolenjščini pa naglasna različica tipa issln. *Cöi- z dolgim *ö, pojavljajoča se v se ITed m. Modela oblikovanja sklanjatve zaimkov tipa moj sta bila torej v gorenjšči-ni in dolenjščini naslednja: 1. gorenjsko narečje (Srednja vas): Ied m mo:j < issln. <^ *môi < psl. *màib; Ied ž, s mô:ja mô:je < psl. *moi-à *moi-è => *moi-' => gor. Ded ^ m/s *moi-gà, Ded m/s *moi-mù > môjga, mô:jmo; 2. dolenjsko narečje (Ribnica): Ied m mu:j < issln. *môi < psl. *màib = *môi = dol. Ded m/s *môi-ga, Ded m/s *môi-mu > mü:jga, müjmd?1, 32 Ob povedanem se zastavlja vprašanje izvora odraza osnove tipa issln. *Coi- v jeziku Stiškega rokopisa II. V tem, v osnovi dolenjskem besedilu se namreč v vseh dokumentiranih primerih pojavlja odraz osnove tipa issln. *Coi- in niti v enem primeru odraz osnove tipa issln. *Cöi-, pri čemer oblika ITed m ni dokumentirana. Stanje je verjetno mogoče interpretirati kot odraz starejšega stanja pred posplošitvijo osnove oblike ITed m v vse ostale sklonske oblike. To bi pomenilo, da se je oblikovanje posebne gorenjske in posebne dolenjske narečne baze na prvotnem skupnem južnoslovenskem arealu začelo najprej v glasovnem sestavu (do t. i. zgodnje monoftongizacije JV sln. *ei/*ou (< issln. *e/*ö) > gor. q *ê/*ô ~ dol. *ei/*û je v posameznih narečnih bazah prišlo najkasneje do časa, iz katerega izvirata Celovški ali Rateški in Stiški rokopis, tj. do druge polovice 14. stoletja v gorenjščini in do prve polovice 15. stoletja v dolenjščini), nato pa še v oblikovnem sestavu (v dolenjščini po času zapisa Stiškega rokopisa II, torej po prvi polovici 15. stoletja), pri čemer je verjetno, da oblikovanje v posameznih arealih ni potekalo z enako dinamiko (gorenjska baza se zdi progresivnejša od dolenjske). Druga možnost interpretacije »nedolenjske« glasovne podobe odraza osnove tipa issln. *Cöi- v Stiškem rokopisu II je ta, da gre za gorenjski odraz issln. *Coi- (podobno kot pri odrazu issln. *e) kot ostanek starejše, gorenjske jezikovne plasti. To se kljub vsemu zdi manj verjetno, saj bi pri jezikovnem »naplaščanju« 53 30 31 32 Matej Sekli: Sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v slovenskem pisnem jeziku . različnih narečnih baz (podobno kot pri odrazu issln. *e) pričakovali pojavljanje dvojnih odrazov. m s ž Ed I moij moije moija R moijga moije D moijmo moij T Ied/Red = Ied moijo M = Ded O moijsm moijo Mn I moij moije moije R môijsx D T M O môijms ga narečja rt 1 m s ž Ed I miiij miiije, mu'je miija, mujài R müijga, muj'ga miiije, mu'je, muié D müijms, muj'ms miii, mu'i T = Ied/Red = Ied miiijo, mu'jo, mujùo M müijms, muj'ms O miiim, mu'im miijo, mu'jo, mujùo Mn I miiii, mu'i miiija, mujài miiije, mu'je, muie R miiix, mu'ix D miiim, mu'im T miije miija, mujài miiije, mu'je, muie M miiix, mu'ix O müijms, muj'ms Sklanjatveni vzorec zaimka moj v govoru kraja Ribnica dolenjskega narečja Zaključek Praslovanski zaimki *moib 'moj', *tuoib 'tvoj', *suoib 'svoj' so v praslovanščini poznali osnovo tipa *moi-, *tuoi-, *suoi- in so se sklanjali po mehki zaimenski sklanjatvi (psl. ITed m *moi-b, Red m/s *moi-e-go, Rmn *moi-i-xh). V jeziku Brižinskih spomenikov (972-1039), ki predstavlja alpskoslovansko (9.-10. stoletje) in v sklanjatvi zaimkov moj, tvoj, svoj najverjetneje tudi t. i. izhodiščno splošnoslovensko (do konca 12. stoletja) stanje, imajo kot posledico popraslovanske skrčitve (do katere ni prišlo v enozložni obliki ITed m in v oblikah z glasovnim zaporedjem *-oii-) ti zaimki sinhrono gledano tri različne osnove, ki so: 1. osnova 54 Matej Sekli: Sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v slovenskem pisnem jeziku . tipa moi- (Ted m, Rmn: BS moi-0, moi-ix < psl. *moib, *moiixh); 2. osnova tipa m- (Ted s, Ted ž: BS m-ê, m-ç < psl. *moie, *moiç); 3. osnova tipa mê- (Red m/s, Ded m/s: BS mê-ga, mê-mu s psl. *moiego, *moiemu). Hkrati je v sklanjatvenem vzorcu opaziti nalikovno nadomeščanje osnove tipa m- z osnovo tipa moi- (BS Ted s m-ê/moi-e, Ted ž m-o/moi-o). Jezik osrednjeslovenskih poznosrednjeveških rokopisnih spomenikov (14.-15. stoletje), tj. z gorenjsko oz. dolenjsko narečno osnovo, izkazuje posledice nalikovnega ^ sovplivanja med različnimi tipi osnov znotraj sklanjatvenega vzorca samega kot tudi vplivanja drugih sklanjatvenih vzorcev (netožilniške stranskosklonske mno-žinske oblike trde zaimenske sklanjatve), medtem ko do sprememb v končniškem p_ naboru ne prihaja. Glede na način preoblikovanosti je mogoče ločiti štiri skupine ^ oblik: 1. imenovalniške in tožilniške edninske in množinske oblike; 2. edninske stranskosklonske oblike moškega/srednjega spola; 3. edninske stranskosklonske oblike ženskega spola; 4. množinske netožilniške stranskosklonske oblike. i— Osnova tipa issln. *m-, značilna za večino imenovalniških in tožilniških oblik (z z izjemo oblik ITed m, Imn m, ki imata osnovo tipa issln. *moi-), je bila v celoti nadomeščena z osnovo tipa issln. *moi- (issln. *m-ê/*moi-e, *m-ç/*moi-ç > *moi-e, q *moi-ç > SR moi-e, moi-o), kar pomeni, da imajo imenovalniške in tožilniške ^ edninske in množinske oblike vse osnovo tipa issln. *moi- (Ied m *möi, ž *moi-a, s *moi-e). Pri edninskih netožilniških stranskosklonskih oblikah ženskega spola so se na osnovo tipa issln. *moi- posplošile končnice a-jevske samostalniške sklanjatve (Red *moi-ç, DMed *moi-i, Oed *moi-ç). Edninske stranskosklonske oblike ^ moškega/srednjega spola z osnovo tipa issln. *mê- (razen Oed m/s, ki ima osnovo tipa issln. *moi-) najprej ohranijo prvotno osnovo, kasneje pa se tudi ta zamenja z v ednini prevladujočo osnovo tipa issln. *moi- (Red m/s, Ded m/s, Med m/s ^ *mê-ga, *mê-mu, *mê-m > *moi-ga, *moi-mu, *moi-m). Jezik Stiškega rokopisa II (ok. 1440) izkazuje starejše, dolenjsko stanje (prevladujoča je prvotna oblika SR mei-ga < issln. *mê-ga ob zelo redki novejši obliki SR moi-ga), medtem ko jezik Celovškega ali Rateškega rokopisa (1362-90) kaže na novejše, gorenjsko stanje (pojavlja se samo novejša oblika CRR tuoi-ga). Množinske netožilniške stranskosklonske oblike prvotno osnovo tipa issln. *moi- zamenjajo z osnovo tipa issln. *mê- pod vplivom trde zaimenske sklanjatve (RMmn, Dmn, Omn: *mê-x, *mê-m, *mê-mi <= *tê-x, *tê-m, *tê-mi), manj verjetno se namreč zdi, da bi se osnova tega tipa razširila iz edninskih stranskosklonskih oblik moškega/srednjega spola, ki so se že začele počasi umikati osnovam tipa issln. *moi-. Jezik Trubarjevega Katekizma (1550) z dolenjsko narečno osnovo izkazuje v primerjavi z jezikom osrednjeslovenskih poznosrednjeveških rokopisnih spomenikov spremembe tako osnove kot končnic. Osnova tipa issln. *mê- v nekaterih edninskih stranskosklonskih oblikah moškega/srednjega spola in v množinskih netožilniških stranskosklonskih oblikah ter osnova tipa issln. *moi- sta se nadomestili z osnovo tipa issln. *möi-, tj. z naglasno različico Ied m z zgodnjo podaljšavo psl. *à. V mno-žinske netožilniške stranskosklonske oblike začnejo najprej prodirati končnice mehke zaimenske sklanjatve (issln. RMmn *-i-x, Dmn *-i-m, Omn *-i-mi), potem pa še trde zaimenske sklanjatve (issln. RMmn *-ê-x, Dmn *-ê-m, Omn *-ê-mi), 55 Matej Sekli: Sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v slovenskem pisnem jeziku ... ■— E Z K o S O slednje se razširijo še v obliko Oed m/s, v kateri se mehke zaimenske sklanjatve (issln. *-i-m > *-ë-m). pojavljajo ob prvotni končnici alp. sl. 9.-10. st. gor.-dol. 14.-15. st. gor. 16. st. dol. 16. st. ITed m *moi > *moi > *moi > *moi Red m/s Ded m/s Med m/s *më-ga *mč-mu *mč-m > *më-ga > *mč-mu > *me-m > *moi-ga > *moi-mu = Ded m/s ? > *moi-ga > *möi-mu = Oed m/s ft U ZAPISKI 14 • Ied ž, ITmn s Ted ž ITed s Tmn m, ITmn ž *m-ä > *moi-a *m-Q > *moi-Q *m-č > *moi-e *m-ç > *moi-ç > *moi-a > *moi-Q > *moi-e > *moi-ç > *moi-a > *moi-Q > *moi-e > *moi-ç > *moi-a > *möi-Q > *möi-e > *möi-c ft U Oed m/s Imn m *moi-i-m *moi-i > *moi-i-m > *moi-i > *moi-i-m > *moi-i > *moi-i-m > *möi-i RMmn Dmn Omn *moi-i-x *moi-i-m *moi-i-mi > *më-x > *mč-m > *mč-mi > *moi-i-x > *moi-i-m > *moi-i-mi > *möi-i-x > *möi-i-m > *möi-i-mi ft 8 • 1 RMmn Dmn Omn *tč-x *tč-m *tč-mi > *të-x > *té-m > *té-mi Rekonstrukcija spreminjanja osnov zaimkov moj, tvoj, svoj v osrednjih slovenskih narečjih od alpske slovanščine do 16. stoletja alp. sl. gor.-dol. gor.-dol. 9.-10. st. 14.-15. st. 16. st. Red m/s *-ga > *-ga > *-ga Ded m/s *-mu > *-mu > *-mu Med m/s *-m > *-m = O/Ded Oed m/s *-i-m > *-i-m > *-i-m RMmn *-i-x > *-x > *-i-x Dmn *-i-m > *-m > *-i-m Omn *-i-mi > *-mi > *-i-mi Rekonstrukcija spreminjanja končnic zaimkov moj, tvoj, svoj v osrednjih slovenskih narečjih od alpske slovanščine do 16. stoletja Kratice, krajšave, posebni znaki alp. sl. = slpskoslovanski, alpska slovanščina; BS = Brižinski spomeniki; CRR = Celovški ali Rateški rokopis; D = dajalnik; dol. = dolenjski, dolenjsko narečje, dolenjščina; dv = dvojina; ed = ednina; gor. = gorenjski, gorenjsko narečje, gorenj- 56 Matej Sekli: Sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v slovenskem pisnem jeziku . ščina; I = imenovalnik; issln. = izhodiščni splošnoslovenski; JV = jugovzhodni; knj. = knjižni; M = mestnik; m = moški spol; mn = množina; O = orodnik; popsl. = popraslovanski; psl. = praslovanski, praslovanščina; R = rodilnik; s = srednji spol; SGR = Starogorski rokopis; sln. = slovenski, slovenščina; SR = Stiški rokopis; stčeš. = staročeški, stara češčina; T = tožilnik; ž = ženski spol; x > y (x se spremeni ^ v y po glasovni/naglasni spremembi); x < y (x nastane iz y po glasovni/naglasni spremembi); x > y (x se spremeni v y po nalikovni spremembi); x < y (x nastane iz y po nalikovni spremembi); x => y (x vpliva na y in povzroči na y nalikovno spremembo); x <= y (x je vplivan od y je zaradi y podržen nalikovni spremembi). Viri in literatura Babic, Vanda: Učbenik stare cerkvene slovanščine. Ljubljana, 2003. Brižinski spomeniki /Monumenta Frisigensia. Znanstvenokritična izdaja. Ljubljana, 32004 (11992, 21993). Furlan, Metka: K nastanku slovenskih narečnih oblik svojilnih zaimkov moj, tvoj, svoj tip mojga ... Škrabčeva misel II. Nova Gorica, 1996. 169-185. Grafenauer, Ivan: Stiški (ljubljanski) rokopis. Dom in svet 29. Ljubljana, 1916. 239-243, 311-316. Grafenauer, Ivan: Celovški rokopis iz Rateč, podružnične beljaške prafare pri Mariji na Zilji. Razprave SAZU3. Ljubljana, 1958. 7-63. Lamprecht, Arnošt, Slosar, Dušan, Bauer, Jaroslav: Historickâ mluvnice cestiny. Praha, 1986. Logar, Tine, Pogorelec, Breza, Koruza, Jože: Starogorski rokopis iz konca 15. stoletja. Jezik in slovstvo 19. Ljubljana, 1973/74. 192-211. Logar, Tine: Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem. Fonološki opisi srpskohrvatskih/ hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvace-nih opšteslovenskim lingvističkim atlasom. Ur. Pavle Ivič idr. Sarajevo, 1981. 29-33. Mikhailov, Nikolai: Früslowenische Sprachdenkmäler. Die handschriftliche Periode der slowenischen Sprache (XIV. Jh. bis 1550). Studies in Slavic and General Linguistics 26. Amsterdam, Atlanta, 1998. Mikhailov, Nikolai: Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine. Rokopisna doba slovenskega jezika (od XIV. stol. do leta 1550). Trst, 2001. Müller , Jakob: Teorije o temelju/temeljih slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Slovenski knjižni jezik v 16. stoletju. Zbornik povzetkov. Uredila Majda Merše. Ljubljana, 2008. 25. Nahtigal , Rajko: Slovanski jeziki. Ljubljana, 21952 (11938). Neweklowsky, Gerhard: Trubarjev Katekizem 1550. Konkordanca, Indeks besed, pogostnostni spiski. Ljubljana, 1984. Ramovš, Fran: O slovenskem novoakutiranem b > o, o, o. Južnoslovenski filolog 2. Beograd, 1921. 227-239. Ramovš , Fran: P. Stanislav Škrabec: Jezikoslovni spis, I. zvezek (1.-4. snopič). Slavica 2. Praha, 1923/24. 115-123. 57 Matej Sekli: Sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v slovenskem pisnem jeziku . Ramovš, Fran: Historična gramatika slovenske jezika. VII. Dialekti. Ljubljana, 1935. Ramovš , Fran: Kratka zgodovina slovenskega jezika. Ljubljana, 1936. Ramovš, Fran, Kos, Milko: Brižinski spomeniki. Ljubljana, 1937. Ramovš , Fran: Relativna kronologija slovenskih akcentskih pojavov. Slavistična revija 3. Ljubljana, 1950. 16-23. Ramovš, Fran: Pronominalna fleksija. Morfologija slovenskega jezika. Ljubljana, 1952. 80-101. Rigler , Jakob: Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu. Slavistična revija 14. Ljubljana, 1963. 25-78. Rigler , Jakob: O začetkih slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana, 1968. Sekli , Matej: O narečni osnovi jezika Celovškega ali Rateškega rokopisa ter o izvoru oblike seyde. Jezikoslovni zapiski 14/1. Ljubljana, 2008. 29-40. Sivic-Dular , Alenka: Kontrakcija v slovanskih jezikih (V kontekstu poznopra-slovanskega akcentskega pravila). Slavistična revija 46/1-2. Ljubljana, 1998. 5-43. Toporišič, Jože: Stiški rokopis. Ljubljana, 1992. 4 Declension of the pronouns moj, tvoj, svoj in written Slovenian • from the Freising Manuscripts to Trubar 0 (A contribution to historical dialectology of Slovenian language) 1 58 Summary The Proto-Slavic pronouns *moit 'my', *tuoit 'your' (sg.), and*suoit 'one's own' were characterized by a stem of the type *moi-, *tuoi-, and *suoi- and were declined according to the Proto-Slavic soft pronominal declension (PSl. NAsg m *moi-t, Gsg m/n *moi-e-go, Gpl *moi-i-xt). In the language of the Freising Manuscripts (972-1039), which represents the Alpine-Slavic (i.e., original Common Slovenian) stage, these pronouns have three different stems as a result of post-Proto-Slavic contraction (which did not occur in the NAsg m and in forms with the sequence *-oii-): 1) a stem of the type moi-, 2) a stem of the type m-, and 3) a stem of the type me-. At the same time, analogical replacement of the m-type stem by the moi-type stem can be observed in the declensional paradigm. The language of late medieval central Slovenian manuscripts (14th-15th centuries) - that is, in manuscripts with an Upper Carniolan or Lower Carniolan dialect base - reflects the consequences of the analogical mutual influence between the different stem types with the declensional paradigm as well as the influence of other declensional paradigms (non-accusative oblique plural cases of the hard pronominal declension), whereas there are no changes in the system of endings. The *m-type was entirely replaced by the *moi-type stem. The *me- type stem was initially preserved, but later on it was also replaced by the*moi-type stem _ Matej Sekli: Sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v slovenskem pisnem jeziku . Oddelek za slavistiko Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana Matej Šekli Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana matej.sekli@guest.arnes.si (the language of the Stična Manuscript II, ca. 1440, reflects a more archaic Lower ^ Carniolan-type stage with the prevailing *mè-type stem, whereas the language of sc the Klagenfurt/Celovec Manuscript, 1362-90, points to a more innovative, Upper ^ Carniolan-type stage with the analogical *moi-type stem only). The *moi-type stem <^ has been replaced by the*mè-type stem in non-accusative oblique case forms under ^ the influence of the hard pronominal declension. In comparison to the language of late medieval central Slovenian manuscripts, the language of Trubar's Catechism (1550) with its Lower Carniolan dialect base reflects several changes concerning stems and endings. In all case forms the *moi-type stem - that is, the accentual variant of the Nsg m with early lengthening p_ of PSl. *o - has been generalized. In the plural non-accusative oblique case forms, ^ the endings of the soft pronominal declension started to spread first, and later on also the endings of the hard pronominal declension, which spread into the Isg m/n form as well. 59