N aj večji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7. Za inozemstvo celo leto $7. List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. , Si— J7! TELEFON: C0RTLANDT 2876. Entered as Second Claaa Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act cf Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 120. — ŠTEV. 120. NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 21, 3 924. — SREDA, 21. MAJA, 3924. , VOLUME XXXII. — LETNIK XXXIL BONUS PREDLOGA JE BILA SPREJETA Predsednik Cooolidge je v zadnji minuti pridobil štiri zagovornike predloge. — Kljub temu pa ni mogel ničesar opraviti, kajti senat je pregiasil predsednikov veto z 59 proti 26 glasovo.m — Najbrže bo zavrnjena tudi davčna predloga. — Predsednik ima le malo upanja na zopetno izvolitev. KIP JOHNA ADAMS-A Washington, D. C., 20. maja. — Predsednik Cooliclge je pridobil liadaljiK' tri senatorje v svojih zadnjih naporih, da vzdrži veto vojaške bonus predloge, ki je postala danes postava. Ker ji* to velikansko finančno breme, ki je bilo naloženo deželi z glasovanjem v senatu, so bile tudi zelo o-urožene prilike, da bi sedanji kongres vsaj nekoliko olajšal davčne breme. Republikanski voditelji pričakujejo z napetostjo, kako bo reagirala dežela na izzivalni korak senata ter pre-rešetavaja tudi možne učinke tega koraka na bližajočo se kampanjo. V teku pol ure in brez vsake debate je senat zavrnil veto in s tem je postal bonus predloga postava. V poslanski zbornici pa je bilo veto preglasen s 1513 glasovi proti 78. Sedem republikancev, o katerih se je pričakovalo, daj bodo izprenienili svoje stališče ter glasovali proti predlogi,; je bilo povabljenih včeraj zjutraj v Belo hišo na zajtrk.' Štirje teh, senator Keyes iz New Hampshire, McKinely iz fllinoisa, Phipps iz Colorada in Sterling iz South Da-j kote, so izprenienili svoje prvotno glasovanje ter stopili na stran predsednika. Senator Colt iz Rhode Islanda je storil isto. čeprav ni bil povabljen v Belo hišo. Ostali tri-je gostje pa so vztrajali na svojem prvotnem stališču ter odobrili bonus. Bascom Slemp, privatni tajnik predsednika, je prinesel predsedniku novico o glasovanju v študijsko sobo v Beli hiši. "Predsednik je sprejel preglašenje veta glede bonus predloge zelo filozofično," je pozneje izjavil tajnik. Povedal je nadalje, da nima predsednik ničesar sporočiti javnosti. V zakladuiškem departments so mnenja, da ne bo mogoče skrčiti davkov v toliki meri kot se je cenilo dosedaj. kajti bonus po porabil skoro polovico cenjenega prebitka. Zakladniški tajnik Mellon je rekel, da bo primankljaj za leto 1JJ2") zelo velik, če bo postala davčna predloga postava v taki obliki kot jo ima sedaj. Ta primankljaj bo treba pokriti z izdanjeni zakladniških certifikatov ter se posebnimi davki. Ceni se, da je naložil bonus za to leto obligacijo, ki znaša nekako $152,500,000, dočim uničuje davčna predloga prebitek ter ustvarja primanjkljaj, katerega eenijo na $141,000,000. Ce bo postala davčna predloga postava, bo znašal primanjkljaj v tekočem letu nekako tristo milijonov dolarjev. , Tajnik Mellon, ki je obiskal predsednika ter govoril ž njim nekako pol ure, po akciji senata, ni hotel povedati kakšno stališče bo najbrž zavzel predsednik glede davčne predloge, ki je sedaj v konferenci. Namignil pa je da bo v slučaju vetiranja davčne predloge ter preglašenja tega vetiranja nastopil za resolucijo, s katero naj bi se skrčilo dohodninske davke za leto 1923 za pet in dvajset odstotkov. Namignil je tudi, da bo imela po njegovem mnenju dežela velike težkoče pri flotiranju treh tisoč milijonov dolarjev posojila, ki bo postalo potrebno, da se izplača po preteku dvajsetih let bonus zavarovanja. William Butler, ravnatelj kampanjskih sii Coolidge-a, je zelo vznemirjen radi zmage bonusa. Čeprav ni hotel govoriti za javnost, je vendar znano, da je zelo razočaran in da zre mrko na učinek, katerega bo izvedla akcija senata na trgovino in industrijo. Po mnenju Butlerja bo to skoro postavilo na glavo kompanjske načrte, posebno glede skrčenja davkov. Vsled tega fcp treba revidirati ves dohodninski načrt Coolidge-a. Glede tega se hoče še danes posvtovati s predsednikom in v Cleveland bo odpotoval šele proti koncu tega meseca. Kipar John P. Paramino je izklesal doprsni kip drugega pre Združenih držav, Johna Adamsa. Kpi ho postavljen zvani "Dvorani Slave"' na New York University. MCLWMLMtlBllljnKLM. drugega predsednika v tako- MAJNAR STANUJE V KRALJEVI PALAČI THET7NIS JE OBISKAL MUSSOLINI JA. Milan, Italija, 19. maja. — Bel-gijski ministr. predsednik Tlieu* ni.s je dospel danes semkaj v spremstvu belgijskega ministra za zunanje zadeve, da se posvetuje z Mussolini jem glede postopanja zaveznikov v zvezi s poročilom reparacfijskih izevedencev, ikate-rim je načelcjval ameriški general Dawes. Splošno se izjavlja, da je bila konferenca uspešna in plodonos-na. Listi smatrajo navzočnost belgijskih državnikov v Milanu za pri Četek nove dobe v inozemski politiki Belgije. *OJAI3. KAKOCAJTE 8E HA 'GLAS HA*0DA\ NAJVEČJI SLOVEH8XX DHKVHIK, V BANDIH SO USMRTILI DVA ZASLEDOVALCA. Muskogee, Okla., 20. maja. -Skupina farmerjev in meščanov je zasledovala roparje, ki so oropali banko v Prairie Grove, Ark. V gOzdu so se roparji zabarika dirali ter ustrelili dva zasledovalca, pet nadaljnih pa ranili. O roparjih nimajo dosedaj še nobenega sledu. NEMČIJA BO KMALU ODO BRILA DAWESOVA PRIPOROČILA. Berlin, Nemčija, 20. maja. —^ Hamburši dopisnik je sporočil li stu ''Deutsche Zeitung", da je iz zanesljivega vira izvedel, da bo nemška vlada te dni odobrila Dawesova priporočila. Palača Holyrood, ki je bila stoletja dom kraljevskih oseb, je bila priča najbolj romantičnega dogodka. — Kraljevski pozdravi. Edinburgh, Škotska, 29. maja. To, kar se je večkrat nazvalo "najbolj nevrjetno romanco v sedanji vladi naroda", je postalo da nes resnično. James Brown, član parlamenta in premo gar iz An-bank je zapustil svoj ponižni dom v premogarski koči, da živi deset dni v Holyrood palači kot osebni zastopnik kralja. Kot njegova milost, lord visoki komisar pri veliki zbornici škotske cerkve, ima Brown prednost pred vsemi. Tudi če bi prišel princ iz Walesa v Holyrood, l»i zavzemal mesto za Brownoin. Le malo ljudi je bilo navzočih ob prihodu Browna in njegove žene, kajti čas prihoda je ostal tajen, a to je l>il dogodek, ki je obrnil nase pozornosti vsega naroda. Vojaki, policija in služabniki v livrejah so se sukali po palači. polui pričakovanja in na strehi je stal mož s kraljevim ban-derom, pripravljen razviti zastavo, ko bi .vstopil zastopnik kra lja. Kapitan Malcolm, pribočnik lorda visokega komisarja, je stopil iz avtomobila, odprl vrata ter podal roko Mrs. Brown, ki je izstopila. Nato je prišel Brown sam. Niti on, niti njegova žena nista kazala niti najmanjšega znaka zadrege ali nervoznosti. Mogoče najboilj slikovita in značilna epLsoda prihoda pa je bil sprejemni pozdrav markizi* Ailsa, ki je prišla skozi vrata, po dala komisarju roko ter se globoko priklonila. — Ali sta si Scott in Stevenson kedaj izmislila kaj bolj nemogoče romantičnega kot je markiza, ki se klanja majnerju--je vprašal nekdo, ki je prisostvoval sprejemu. — Kakšen prizor bi bil to za vse duhova, ki strašijo po starodavni palači! Ko je bil »prejem končan, so odšli vsi v palačo, na kateri je zavihrala kraljeva zastava v znamenje, a prebiva v palači kralj, zastopan od priprostega majnerja. KAKO SE BO SKUŠAL HOFFMAN OPRATI Zmeda, povzročena od strahu, je dovedla baje Hoffmana, ki je obtožen umora Mrs. Bauer na Staten Islandu, do sumljivih korakov. j g BELGIJSKI PREMOGOVNI BARON PBED SODIŠČEM. Bruselj, Belgija, 20. maja. — Eden nauglednejših belgijskih pr« mogovnih baronov Evence Coppee je obdolžen veleizdaje. Dol že ga, da je preskrboval tekom okupacije Nemce s premogom in'drugimi potrebščinami. Sto in petdeset nadaljnih kandidatov za poroto bo nastopilo danes v Richmond County sodišču v S t George, Staten Island, iz katerih bo sestavljena porota, ki se bo pečala "z zadevo Harry Hoffm ana, kinematografskega o peratorja, obdolženega. da je u-moril Mrs. Maude Bauer v Choi-sea, dno 25. marca. Pet porotnikov so včeraj poskusno izbrali iz stotih kandidatov ter je upati, da bo porota izpolnjena danes. Dva glavna razvoja tekom včerajšnjega postopanja-sta bila. da se l>o država zanašala izključno le na okoliščne dokaze in da bo o-bram-ha najbrž vključila novo teorijo. da je Iloffman podvržen strahu, ki nima nikake podlage in da ga je strah, da bo osumljen kot morilec, dovedel do tega. da je storil razne stvari, s katerimi je postal v n-snii-i osumljen. Mrs. Bauer je kot znano umoril neki moški, ki se ji jo ponudil, ila jo popelje v bližnjo garažo ter dobi tam pomoč. To je bil eden najbolj presenetljivih in ongav-nih umorov v zgodovini Riehmond okraja in še sedaj vlada med prebivalstvom veliko razburjenje. Za si išanje kandidatov za mesta porotnikov je bilo natančno. Hoffman, ki je sedel v bližini, jo skuša! prodreti z očmi vsakega kandidata. Ni kazal nobenega zna me nja nervoznosti. temveč nasprotno, želel je igrati odlično ulogo. Nosil je temno obleko in njegovi lasje so se tako svetili kot latsje kakega junaka v muviju. Smehljal se je le. ko je zapustil sodno dvorano. Ko jo skušal govoriti s svojo ženo. <>a je pahnil na stran neki pomožni šerif. Mrs. Iloffman je kazala vse znake duševnega napora. Zanimala se je za postopanje ter zrla skoro neprestano na svojega moža. V sodišču ni bilo nobenega zastopnika Bauer je ve družine. Ko je bila razprava otvorjena, je odredil sodnik Tiernan. da morajo oditi iz dvorane vsi. ki nimajo v njej nobenega posla. SLAVNA PLESALKA SE JE PONESREČILA. Leningrad, Rusija, 20. maja. — V bližini tukajšnjega mesta se je pri avtomobilni vožnji težko po nesreč/ila slavna ruska plesalka Isadora Duncan. Poškodovana je rokah, nogah in obrazu. V bol nišnico so jo privedli nezavestno (Zdravniki upajo, da bo ozdra vela. PISATELJ SHAW 0 AMERIŠKI SUŠI Znani angleški pisatelj Georg« Bernard Shaw je eden izmed maloštevilnih, ki se zavzemajo za ameriško prohibicijo. London, Anglija, 20. maja. —: George Bernard Shaw, ki je glavni nasprotovalee vseh stvari, ustvarjenih prezgodaj, da bi bili deležni njegovega nasveta v dosego popolnosti, je zaenkrat v polnem soglasju z velikim številom ljudi, ki so sklenili napraviti svet suhim. On je prepričan, da sta osemnajsti amendment t ep Volsteadova postava nekaj dobrega za ameriški narod. To je odločno povedal nekemu ameriškemu časnikarskemu poročevalcu. Skoro vsakega, količkaj znamenitega človeka v javnem življenju Evrope so vprašali glede njegovega stališča o prohibiciji in skoro vsi so se izjavili proti njej. Bernard ShaAv pa je mogoče ed*-ni človek, onstran morja, ki se je drugače izrazil glede tega vprašanja. Rekel je namreč: — Resnica glede pivskega vprašanja je ta, da v naši nečastni kra-marski civilizaciji ne more biti trezen človek srečen. Če bi bila to poštena civilizacija, bi pijan človek ne mogel biti srečen. Naša glavna slaba stran ni alkoli-zem, temveč anarhija in izsiljeva-, nje. Na izjavo poročevalca, da pretežna. večina ameriškega prebivalstva nasprotuje Volsteadovi postavi in da je bil narod direktno prisiljen pokoriti se tej tiranskf in juiritanski postavi, je izjavil Shaw: — Ali hočete res piti kot pijejo drupi narodi ? Shaw je prepričan, da ni ameriško javno razpoloženje proti iS. amendmentu. — (V bi bilo, — je rekel, — bi bilo lahko brez tež-koč odpraviti prohibicijo. Kot pa obstoji sedaj, ni niti najmanjše prilike, da bi se jo odpravilo. Vsled tega ne vrjamem, da bi bilo splošno ameriško razpoloženje proti prohibiciji. Ko ga je poročevalec vprašal, kaj bi storil v slučaju, da bi bil ameriški državljan, da se pre-osnuje osemnajsti amendment k ustavi, ki prepoveduje, izdelovanje. prodajo in zavživanje nlko-holičnih pijač, je odvrnil Shaw na njemu lastni način: — Odločil bi. da naj se obdrži vse bntlegarje in njih odjemalce v ječi ter jih pita z alkoholom, dokler bi ne prosili, da naj jih izpuste ter prisegli, da se bodo odpovedali pijači, v katerem slučaju bi morali položiti jamščino tisoč dolarjev, ki bi zapadla v trenutku. ko bi se vrnili k svojim starLm grehom. Edina ovira pri izvrševanju tega načrta je ta. da je težko zaslediti ter spoznati krivim posamezne bntlegarje. Sploli pa ni treba smatrati te njegove izjave kot preveč resno, kajti takoj nato je pričel govoriti bolj resno: •— Izjavljam pred nebom, da je proti-prohibicijska agitacija najbolj bedasti poskus, kar so jih kedaj vprizorili ljudje, ki nimajo za izgovor niti tega, da so pijanci. — Amerika se je dvignila nad ostali svet s tem, da je prevzela ulogo pionirja prohibicije. Te izjave morajo razveseliti srca tudi najbolj zagrizenih prohi-bicijonistov. ki vidijo spas sveta le v zakonodajnih odredbah, ki ne morejo odpraviti s sveta vsega zlega ter skušajo terorizirirati vse ljudi, ki slučajno niso njih lastnega mnenja in naziranja. Bernard Shaw, dasiravno slaven pisatelj ter hudomuSnik, je vendar prenapet fantast, ki se da voditi od svojih fantazij in marot, mesto da bi upošteval v takih zadevah gola dejstva. OBNOVLJENIJAPADUNA MILLERANDA Člani skrajne levice v francoski poslanski zbornici so obnovili ostre napade na predsednika Milleranda, o katerem trdijo, da je trosil posojilo, katero je dal Morgan Franciji. — Opozicija bo napela vse sile, samo da bo predsednik francoske republike resigniral. — Koliko je še ostalo od Morganovih milijonov? Pariz, Francija, 20. maja. — Oster napad, \prizorj«ii na predsednika Milleranda od rlauov skrajne levice po njih zrnati pri zadnjih parlamentarnih volitvah, ki je v zadnjih par dnevih nekoliko ponehal, je bil obnovljen z večjo m1<» kot jo je kedaj imel. Najnovejše obdolžitve v kampanji, da se ga prisili k resignaeiji, se glase, da je preteklega marca trosil denar naroda v namerni, da na umeten način zopet uveljavi vrednost franka. "Qnotidieir\ organ skrajnih liberalcev govori n na-gnusnem škandalu" ter nadaljuje: ''Osmodili bomo Milleranda z vročim železom kot krivega, da je odvrnil javne sklade od njih pravilnega namena. Ko bodo prevzeli liberalci dne 1. junija urad, bodo našli, da je prevzela vlada nacionalističnega bloka vsled svojih spletk na borznem trgu, velike obligacije. "Našli bodo, da morajo takoj plačati Morganovo posojilo v znesku stotih milijonov dolarjev. Kakšne so te bligacije i Koliko je št- ostalo od M or ga novih dolarjev.' Razkritja kažejo, da je položaj skrajno resen, ker so možje nacionalističnega bloka uporabljali ter razsipali v svoje osebne svrhe sklade, ki so pripadali državi." PREVREDITEV RUSKEGA ŠOLSKEGA SISTEMA Ruski ministrski predsednik je izdal odredbo, s katero se daje v višjih šolah otrokom delavcev in kmetov prednost pred sinovi buržuazije. Leningrad, Rusija. 20. maja. — Dekret ruske sovjetske vlade, katerega je podpisal predsednik Rikov, uveljavlja izdatno skrčenje števila dijakov v vseh gimnazijah, tehničnih zavodih in vseučiliščih. Ta dekret je bil izdan predvsem iz finančnih razlogov, radi prevelikega napolnenja vseh višjih vzgojnih zavodov ter vsled želje, da se omeji profesijolnalno vzgojo nove ruske aristokracije, to je ljudi, ki lahko dokažejo, da se pretaka po njih žilah modra kri, brez vsakega prianeska. Tukaj velja danes kri, ki se pretaka po žilah delavcev, brez vsakega kramarskega. profesionalnega ali aristokratskega pri-meska. To nam pojasnjučjo navodila. katera so izdale krajevne o-blasti v Moskvi. Proletarskim dijakom je treba dajati posebno prednost pri uveljavi jen ju skrčenja števila dijakov. Ne sme se jih izgnati radi neuspešnosti ali slabega napredovanja, dokler ne postane gotovo, da ne obstaja nobena pot. kako bi se dalo ji j ill študije napraviti uspešnim. Dijaki buržujskega izvora bodo šli prvi. To, obenem /. očiščenem vseučilišč. ka1ereu;a .so ■>e že lotili komunistični komiteji, bo dovedlo s časom do tega, da se bodo mogli le politiki s prisluhni komunističnimi simpatijami lotiti učenih profesij ali se pripraviti na tehnično vodstvo industrij. Dijaku, ki bo vstopil od sedaj naprej v višje šole, ne bo zadostovalo dokazati, da je kmečkega izvora, kajti oblasti v Moskvi izjavljajo, da spadajo nekatere kmečke družine že v razred bur-žujee. Vsled tega odloka vlade bo najbrž odpuščenih 40.0(H) dijakov, vključno S000 v Leningradu samem. Mladi člani prejšnih bur-žujskih družin zro s strahom v bodočnost. Vprašujejo se. kaj bo postalo žnjimi, ko bodo izključeni iz profesij in ker jim je nemogoč vstop v strokovne unije, ki odklonijo vsakega buržujca za vstop v unijo. Nekateri mladi dijaki s<> že rešili ta problem s tem, tla so izvršili samomor. ODKRITJE STARODAVNE SI-- NAGOGE. Berlin, Nemčija, 20. maja. — Danski raziskovalec dr. Summer-fel je razkril v bližini Kaper Nan~ na. kjer je Jezus prvič pridigoval Zidom, ostanke stare snuigoge. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. = $13.50 2000 Din. = $26.80 5000 Din. = $66.50 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 16 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni xavod". ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .......... $10.00 300 lir..........$14.70 500 lir .......... $24.00 1000 lir.......... $47.00 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Jadranska Banka v Trstu, Opatiji in Zadrn. Za pogiljatve, ki presegajo PKTTISOC DINARJEV ali pa D V AT IS OČ LIR dovoljujemo i>o mogočnosti Se poseben dopust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej, računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Glede izplačil v amer. dolarjih glejte poseben oglaa v tem listu. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal M oner Order all »a New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATS BANK B2 Cortlandt Street, New York, N. Y. Tel. Cortlandt 4997. Glavno zastopstvo GLAS.NAROD A. 21. MAJA 1924 . IU Mt« M I tat mm AiMrifc* __________________ft.M 9t« »(^ l*ta __________ , fca Mrl taca — ------ - Naro-je zaznamovati razveseljiv in lii- 1'mjega Logatca v Jugoslaviji, ter napredek. Podjeitni pešci si sini izseka vaj o steze preko gošče, sebi in svojim »obratom v korist. Turistična društva pa so se s pomočjo državnih in federalnih upraviteljev narodnih parkov in gozdarjev lotili sistematično tega ; dela in odpirajo in markirajo nove steze na svoje stroške. To delo se vrši tako-le. Skavti so najprej !-gledajo teren, koder bi se napravila dobra steza. Xatezajo suka-; riee od drevesa do drevesa ol> nameravani stezi. Ko so se potem prepričali, da sukanee označuje najboljšo stezo h kakemu razgle-dišeu, studencu, slikoviti točki ali | kamorkoli že. nastopi druga četa, lakozvani "elephant squad", ki - sekirami in velikimi škarjami izseka stezo, čevlje široko in' za dosti visoko v gošči, da pešec h ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI Corelvm T^npny Information BcttIm. — JufooUv Birwn.) PEŠPOTOVANJE V AMERIKI. Prihod spomladi je zopet vzbudil hrepenenje po poltovanju tv srcih vseh ljubiteljev narave in onih, ki jim je hoja naljubši f šport. Tekom zadnje generacije i klubov je jako veliko, in neke sli čne evropske organizacije so celo ustanovile v Ameriki svoje podružnice. Novodošelec seveda prav kim- ali še kmalu bolj nazaj so ljudje; lu najde, da je precej ra-zldke med takorekoe pozabili na krasoto ro- j pešpotovanjem v Evropi in v manja po pešpot ili v božji naravi; Ameriki. V obširni in nedavno poprej kolesarstvo in potem avto-mobilstvo so potisnili v ozadje enega izmed najlepših, najcenejših in najzdravejših športov. Sedaj zdi se. da se ljudje zopet spominjajo svojih nog in čemu služijo, in na peapotih dn gorskih stezah, ki peljejo preko krasnih okolic in do divnih razgledov, v bližnji okolici mest ali sredi proste narave, srečaš vsepovsodi vesele pešpotnike. moške in žensk«. Veselje do pešpotovanja se urno razvije v Ameriki in povsod nastajajo društva in klubi, ki ga gojijo. Nekateri mislijo, da je to v glavnem posledica vojne, ko se je veliko mladih ljudi hočeš-nočeš privadilo na krepko rabo svojih nog. Drugi zopet pokazujejo na dejstvo, da je prva generacija deških in dekliških skavtov že odrasla in obranila veselje do peš-hoje, ki se jo je naučila eeniti v mladosti. Dodaten vpliv k probu-jenju Evrope, kjer se pes-turisti-ka in planinstvo goji že mnogo let fn v mnogo večjem obsegu kot tukaj. In zares, tevilo tujerodcev, ki so Slani raznih pespotniških naseljeni deželi, kot so Združene države, popotnik se prav lahko izgubi Zato je kompas jako potreben instrument pri teh- peš-izletih, celo v razmeroma dobro naseljenih pokrajinah. Zemljevid je seveda tudi neobhodno potreben. zlasti za onega, ki ne pozna pokrajine, koder hodi. Vlada Zdr. držav izdaje izborne mape, ki so jako poceni. Vsaka mapa je izdelana v razmerju ene inče k eni milji in .predstavlja površino 13X17% milj. Prodaje jih United States Geological Survey v Wash-ingtonu, D. C.; dobiti pa jih je tudi ravnajo po zakonih o zaščiti gos,-jdov pred požar j i, da ne hodijo koder je prehod prepovedan in j da spoštujejo privatno Lastnino. ! Nevarnosti kačjega pika ni po-J sebne. Zlasti novodošleci, ki so e.»-; t ali o raznih strupenih gadih v i Ameriki, imajo o tem popolnoma * napačne pojme. Znana kaea-klo-! potača (rattlesnake) se odlikuje ; po tem, da se briga le za. svoje last i ne posle. Jako strupeni ''copper-' head" pa je neizmerno mirne na-: rave. Te kače napadajo le tedaj, j kadar mislijo, da so v nevarno-! sti. Kdorkoli se vtabori v kaki jami ali med skalovjem, naj si zapomni, da se "rattlesnake" v goT. kem vremenu nahaja zunaj na lovu in da se povrne šele začetkom zime. Po mnenju ravnatelja neu-vorškega zooljgičnega parka te kače vpiČijo povprečno le po dva človeka na leto v vsej deželi; nevarnost je torej jako majhna. Ker dober pešec potrebuje tudi primerno obleko, zijasti pa trpežne čevlje, kakor tudi razna primerna orodja, je opažati povsod čimdalje večje število prodajal-nic s takim blagom. Zlasti vojaško blago in čevlji, ki se prodajajo v posebnih štacunah povsod v vsakem mestu, so kaj primeri v to svrho. Ženske pešpotnice rade nosijo kratke hlače. Kakor rečeno.'se šport peapoto-vanja, tako vdomaeeri v Evropi, tudi v Ameriki veselo razvija. V sa mem mestu New Torku je sedaj nič manj tkat 60 večjih ^rušte>, ki gojijo in pospešujejo romanje po božji Jiaravš. To je razveseljujoč znak .In ker popotnik povsod Zagoneten zločin v Trstu. Na konjskem dirkališču Monte-bello se je pripetil krvav zi-jčin. Okoli devetih .zvečer se je začuio več strelov s triluuie."15", kjer je m.šil nočno .službo čuvaj Ivan lier-vat'n. Ko s-.» ostali čuvaji prispeli do omenjene tiibune, s-.t našli Iiervacina v luži krvi — bil je že mrtev. Kdo je d lokomotivo to-vernegj. vlaka, ki mu je eno nogo odrezal, drugo pa razmesaril. Prepeljali ,s> ga takoj v bolnico, kjer so ga operirali K<- je i>rišel k sebi, je pretresljivo prosil zdravnike, naj ga puste umreti, da bo konec bede. Njegova želja se izpolnila. ker je po mnenju zdravnikov skoro izključeno, da bi okreval. Nesreče brez konca. Kakor javljajo iz Gorice, je v 1 .umski dolhii p>i Kobaridu sinrt- Ni je bolj zavite stvari kot je ameriška prohibieija. Zanjo govore pridigarji in moralisti; proti nji govore zdravniki in učenjaki. Neki zdravnik je pa napravil sledeči poskus: Kupil je deset morskih prašičkov. Pet jih je zaprl posebe in pet posebe. Pet jih je pital s hrano in pijačo, kateri je bil primešan alkohol. pet jih je pa držal na ^u-haški dijeti. Po treh mesecih so prašički, ki so uživali alkohol, dosti več tehtali in dosti bolje izgledali kot oni. ki so se redili z vodo. S tem hoče zdravnik dokazat>, da je alkohol potreben za zdravje in življenje. Ubogi suhaški prašički! Kor so bili trdno zaprti in niso prišli do močne pijače, so začeli hirati. Njihovi človeški bratje si znajo v tem oziru pomagati. V javnosti pijejo vodo, na samem se pa nalivajo s procenti. ★ Mussolini je dal prekrstiti rojstno mesto svojega nsprotni-ka Don Sturza v "Mussolinia". »Skoda, za lepo mestece, ker je dobilo tako ongavno ime. S čim >e jt» mesto pregrešilo, da gn je zadela taka kazen? • • * Na Balkanu mora zavladati mir pravijo velesile. — In velesile ne bodo prej odnehale, dokler milne zavlada. Vsledtega so imenovale tnelii-jškega diplomata de ladiaro, da bo I nastopil kot razsodnik v balkan-' skill sporih in razdorih, t Ni ego vi m adjutantom naj imenujejo patra Kovertico. Le pomislite, Balkan, pater Ko-vertica in mehiški diplomat. Nastalo zmedo bi bilo težje po- gruntati kot sveto Trojico. ★ Živela je vedeževalka, ki je o-glaševala v listih: Prerokujem ženskam srečo. Natančno in resnično. Dosedaj so se vresničila še vsa moja prerokovanja. Vsaka ženska, ki hoče izvedeti svojo srečo, naj mi piše, koliko je stara in naj natančno pove dan, mesec in h to svojega rojstva. Pravijo, da je morala tista vedeževalka lakote umreti. * Te dni je bil v Brooklvnu obsojen neki možak na petindvajset let ječe. /■ Bil je tako nepreviden, da j« ukradel pozlačeno uro in triindvajset dolarjev. Prav se mu godi norcu. Zakaj ni ukradel par milijonov. pa bi se mu danes sodniki odkrivali in bi bil visoko uvaže-van človek. * To je baje resnična zgodba: K mesarju je prišla precej o-bilna ženska ter zahtevala tride- Sitgnjelntttuiiska Ustanovljena l 1898 InkorporSrana 1 Ivi?* GLAVNI URAD v ELY. ftdlNN. Gtavnl odborniki: r?«M Ur. rO0. T. GRAHSE. IM AjuertaaB BUU Bnaft IU««.. Kxtk Av«„ Yi t'-shurjk. Pa. ltt «ilt fli ■ v. Nadzorni *tt«ri iNTOK SBASN1S. Koon M BokavaU »l*M-i §m. Uiaok« 1811 atrtocto, Plltaijur^li, Pa. feOEOX ilLuAUlC. fS'. 11 Btreet, Cklca«o, IB. JTEANE iSU Waaklojrtoa Btro«, Ctflk Strelni ti-:i 1 Joža Vereni. tr-r-—i Kako ni.1.1 in mehak .i«* iri:is tvn-j minuiali laliTco sit di vrvenja s^c-,;:h ulavv. o sladka jm-^i-V sl«»wn- i:»• —^ ?•. MI s'i l s.-:n. da s.-m Znia^oslavnu tlonijo. s sani. ko ttitrj** alio p'.sik::'!j»* k^ zemlje' .ak:»" koi i :mr.;i).',jc 1 ieel liovm A"c, s! rastne in ' Slušam -avohr.e se vlivajo, kakor bajne ali m 1«» naša p^sem : Tam za f-rn iUŽne 'K-ei. melmli je italijanske injzvezila sveti... Kdo neki ]»::»!-: a nžna I it v solztdi porojena kri- i j našo pesem na ])"s'"ail:i. tukaj v tej bori kerubinov veličastne j Mehka in sentimentalna nn-h-dija. slii.sam. po>:t*'.jan» ]>..;< .ren, i si v solzah porojena Uri* i i na> . I - pesem ruske ^tep.». a 1i s-lo- adka. ka- >una venska si mila. mila in kor tvoj narod, ki ni velik in si-Icn, a je dober i:i blag i»i mil kot Ti... Lani v pomladi je b:lo... Dili .-slad-'jra sohn-a j.* pol vonjave, i i - * I i maiidi Ijev cv«-t biLš-i. Lem-ii-'j^a lis'ja se smehljajo oranže mandarini in citione. In rdeči z.-dovi blestijo v polni rožni lepoti. Med razvalinami miuuilih vekf.-v... i J, k (if r te je vide!, veeiii Hiiir v tvoji pomladni krasoti, je blagoslovljen vse dni svojega življenja. Stal sem pred kolosejem. .. Ka-!cor za večnost postuvlj-.-no, stoji ; ; /.'do\je v svoji čudni samoti, "viI ga naj opišem? Ne, vsaka naj-,!;iUa slika nji najboljši opis Rimski cesar Ves- inji samoti.' (l/;i;mi vt- okr _r in zatrhnhun poleir koloseja na trnč-!ui italijanski i:a vojaka. ob:!».je-ne^a prrtj >cv«mu proti noram. kjer ta z.ezda sveti .. Sr bolj sem se začudil luuij;. iine.r: če Italijani isi<» pesem, ali pa je v..-jak to V.žo kje slišal in si* naučil : Ko .na dojdem. «;a vprašam itabja i-kakšna pesem je to. V me lazumel. Vprašani ua, kje je ' al t ti .saio<-ira ^ esel j;;. . . va je >jol ja ne-oj Čudim j.- zg.-H.a Čleve- -ske^a it »da! Tik koloseja j< vo.iaš- pazijan u;a j«1 d d sezidati. 87.0U(>| 1li('J1 in v s" -,,v,rri V;'r' -iedal-ev je lahko sprejemal taiv,*"sk: 111 kot ilalijanski, teater, to svetovno rimsko gleda-'1ako 1,11 I>mvd v,J»ak- Tik " J--------tsca. . Ali se slJoniniš. U;iko SI i .'.M_e. ... , . , . , . , . pred davnimi tis-fčh-tji barbar; iz Kako rati sem zahajal na ta k'-aj .... , , . , . , --t^e\era straž.li svetovni tr ai rim- ;ii Mkrnel vlsoko zuora i na zadnji i ... . . ... . , j , . ' ---- , i sk i i cesarjev?... jrideriu ter gledal .n premišljeval , , . . " , , >>i a I sem nekaj časa. Itzk<» j,- ta »'randiozn! ostanek poganskeira . ....... ... , . -j !>ilo I« —iti od te samote :n te«ra m- --------------- -------------" ------raj! ..... " ' , j <£«mtakega poslopia, ki je v mese- will se s.Jii"js^ vplival. In bilo mi je kot bi čutil peloti \rse*iečnega nad tem večnim liustom... Duša no p( nesreči! Josip Pag m, ko jejset funtov svinjskega mesa. Me-nabiral po vojni prestalo streli- j sar je razkozal prašiča ter odtek-vo. Ko je hotel izprazniti šrapnel, j tal trideset funtov. Ko je ženska to videla, je pri priči omedlela. Ko so jo spravili k sebi. jo jo vprašal mesar: — Xo, ali boste vzeli meso? — Ne, ne, za božjo voljo. Hotela sem le videti, koliko to znese. Danes sem se po dolgem času tehtala ter spoznala, da sem se zredila za trieset funtov. mu jc nenadoma eksplodiral hi odtrgal obe reki. Pagon je čez par ur izdihnil v strašnih bolečinah, vsled velike izgube krvi. Ponesrečence je bil zaposlen pri konzorciju za nabiranje .streliva. Nov Mesija na Krasu. Po poročilu iz Oorice so tja v omobolirco pripeljali mladega kmečkega fanta. *J41etnega Anto- na Slejka, ki je l.odil po kraških Ameriški zrakoplovci so dospe, vaseh v okolici Sempasa 3 fiksno j; na .7aponsko. idejo da je Jezus Kristus in opo- j { ^ jim dOYdm da g(| m m jil kraskt. prebivalstvo na po- se izkrcali i:oro. Stoječ ob kraškem kamen lu T . Japonci so potemtakem v goto- je govoril okrog njega zbrani ljudem: ' Pijte mojo kri!" Prikazoval se mu je tudi angelj Gabrijel. Kmetijski učitelji na Goriškem sami Italijani. Rir.isliia vldtla je imenovala na Coriškem za kmetijske učitelje: dr. Tcnizza na podravnateljstvu v (ioriei, dr. Valliga za sadjarstvo in vinogradstvo v Brdih in v Vipavski dolini, rir. Marsana za tolminski okraj in inž. Velieogno (Velikonjo?) ua oddelku v Ajdovščini. Slovenski kmet ima torej pravico plačevati davke, nima pa pravice, da bi inii »strokovni učitelji za kmetijstvo mcrnli predavati v domačem slov. jeziku. vili ozirili bolj gostoljubni kot so Amerikanei. Nihče bi jim ne sm«l zmeriti, ce bi jim dali milo za drago. .-ivetovnega mesta. Tukaj zgoraj galerijah se je zbiralo rimsk ljudstvo, tam spodaj so sedeli rimski cesarji in ecsiirice, senatorji in vojskovodje, visoki duhovniki in vt-stalke, vsi v beli obliki s purpurjem obrobljeni... V areni tam pa .so tulili afrikansk; ievi in razniesarjali kristjane. Kri j rimskih deklet, ki so Kristus;t bolj Ljubile nego zemeljsko srečo, jt* idečila to zemljo... I)a. tukaj na teli skalah sanja duša sanje. « i.a-k1-go. Si li k da; že bil v tujini in zaslišal čiso nepričakovano besede svoje domač-* vasi? IVtem me boš razumel. Pilo je že v poznem mraku, ko srm zapuščal to razvalino. I .una Je že razsvetljevala staro zidov je, vse je bih: tiho. sam sem bil, kakor na kaki paši. Ta samota je bila že raditega tako nenavadna i;i skrivnostna, ker si bil v par i mo ja je bil snu . . pokojna kakor v Tam za goro zvezda sveti... (Po " Korrškmn Sh veneti".; Zgodovina basni. Vvse basni, ki jih poznamo od Dositeja, in drugnh, izvirajo rz daljnih krajev. Xajisali so jih sicer Dositej. Fenelon in Ezop, izmislil pa se jih je indijski fakir Višnju-Sarma. In kakor gredo danes filmi od mesta do mesta, tako so se razširile tudi njegove bacili sirom sveta. Vendar pa nam ni znana kaka bajka o Adamu in Evi. ki jo radi pripovedujejo Eskimi. Po tej bajki je Adam prevaril Evo in ji je ponudil mesto jabolka korenje. In zato smatrajo Eskimi moškega sveta za bolj zvitega nego žensko. FOVA ZAHIMITA KKJIQA ^P BPUENJE in strahote s bojnih pohoda? biyiega ™~™ slovenskega planinskega polka, NA KRVAVIH y faw «o opisani vsi boji bivšega slovensE^g " ' polka od prvega do sadnjega dne svetovne vojne. Is Galicije, z Boberdoške planote* s gorovja s Tirol, Fa}t» Jega hriba, Hudega Lfoga, Sv. tiabrij^a, Pojavi fg » polkovem upora ter čjegtt sakletvi, Spisali Knjiga. trdo ratk*Jm 870 te MflHk ta "OLAM HAMQDA" U 0«tludt Ita« Snr Totk, M.■*. SS3 ■ _J_:___ GLAS NAHODAf 21. MAJA" 1924 □ Pod krivo jelko. ^ Peter • (Povest iz časov rokovnjačev na Kranjskem.) ' Sin zahteva premoženje. Čaruga brez zagovornika. ► <■: Egipčaneki bogataš je vzel za svc- Pri obravnavi se bo moral znani (Nadaljevanje.) se "Hote videli, kaj se pravi perilo krasti, j*' jezila Holt ar jeva Jerica. "lil i/. jerba,sov krasti po .njivah,pristavi Mrennova. In p&ilale so gorjaee na hrbte rokovnjqjeev, ki so škripali z zobmi. in godrnjali: "Kaj smo va\j mi napravili hudega, da nas napadate " Vsi sle eno," mi odgovarjale ženske. V tem se približa župan Mretm in ukaže Smoletu, naj požene rokotnavhe proti Tržiču. Tisti hip s«» prikaže na eesto Boltarjev Ožbolt. ki je prignal zvezanega Polonjeka ob potoku iz Domagoja. Ta je tičal za skalo in zrl po dolini. Ko vidi. da se godi slabo njegovim tovarišem, se umakne v 1'din boršt. \ in Boltarjevega pastirja. Hitro napne petelina in u- jega iz sirotišnice triletnega otroka. — Po njegovi smrti se je vnela borba za zapuščino. —-Vsak hoče biti dedič. Marjanica ožema in namaka, voda .pljuska, vali ž 11 bore, jelke na Koku pa se majo od lahkega vetra, kakor bi se priklanjale. Draeje poka po tleh. stopinje se zaeujejo. "Marjanica, ali si ti?" popraša prišlee in se as.Pped Petinštiridesetimi leti je ustavi nad studencem. "Kaj pa delaš tukaj, nesrečni Andrejec? "Saj veš, dekle, da mi ni mogoče spati. Dan ^ vzo] ]t,ta ^ k sol)] ^ mla. nam je v poeitek. noe za delo ... ' i živel v Egiptu bogataš Sahadin paša. Bil je lastnik dobiekanosnih podjetij. Dasi že nekoliko star. j do damo, po imenu Cassah. Tz te-"Kaj se še ni iztrezniš in ne popustiš tiste druž-'ga zakona se je paši narodilo de- be. ki je tako gn.zna. Ali no veš. kaj se je danes zgo-1 te moškega spola, ki pa je šest dilo s t vojimi tovariši!" j let staro umrlo. Smrt šestletnega "Xe govori, Marjanica. o tem, cesar ne poznaš.: otroka je očeta in mater silno po-Poslušaj vsaj mene, ki me ljubiš, ali ne?" trla. Žalovala sta za njim več let "lii te. ko bi —zategne perica in povesi očiJ-!n "i**" imela drugih lastnih "No. ko bi — kaj ne, ko bi ne bil rokovnjač.! otrok- naposled sklenila adop- Klancu naleti na Ožbolta IXismo tsikf> slnbi k:iknr ,5 misliš. Dobrih i ju-jtirati ,dete moškega spola v Alek- di ne zaničujemo, kakor si ti. Mi samo savražimo | san'Ir,-ii, kamor sta se v ta namen 1 potovala leta 1^93. V t a mošnji streli. Krogla je zadela pastirja v ramo. Polonjek nilPravieo' ki krivica. Ali sem jaz zakrivil, da bi..... utegnil ba.sati puške. Ožbolt skokoma prileti za Po-N" *P™jear iz Semiča, ki hodi za tabo, ali je kaj:Sirnt^' ^n pasa m njegova že- in grem v vojake, od koder se nič več ne vrnem? 15:1 »elcftsa triletnega deč- Saj je vaš Ožbolt ravno tak. kakor smo mi, vo.jka- katere?a so kot novn- jaški begun je. Ju tisti dolenjski lončar, tisti Ma-I Ra51i ™ lll5ei- t,,r ^a ga (tija Šj) raj ear iz Semiea, ki hodi za tabo, ali je kaj™ SVOj>?a- *ta 111,1 ime bolji?" lonjekom in ga potegne za rokavnik. Ali enooki rokovnjač je bil spreten in izpusti rokavnik v rok. kakor bi trenil. Ožbolt obdrži rokavnik v roki, Po-lonjeku pa se že zabliska nož v pesti. Ožbolt dvigne svoj kolee in ga zamahne po nasprotnikovi roki. kovnjač je bil spreten in izpusti rokavnik iz'rok, mi. Polonjekova roka je omahnila in se je zvalil 710 po tleh. Ožbolt kleči na njegovih prsih in odvezuje svoje naramnice, s katerimi poveže rokomavha. "Ne govori tako. A11 d rejec!" "Ožbolt in Matija ne kradeta. kajne, Marjanica ! Toda vedi. tla tudi mi nismo tat je. Meni so se- Jose-phe Philippe Yiktorv. Deček je užival najboljšo vzgojo v hiši Sahadin paše. ki je o-troka tako vzljubil, tia ga je sea- j.. i ji- - - . .. 1 soma adoptiral ter podpisal toza- j veda nadeli priimek "Vrana' , ces da sem po polju! (i(i hajduk Čaruga najbrž le sam zagovarjati. — Nosen advokat noče prevzeti tega sitnega posla. — Čaruga ponuja Častno besedo. Kakor znano, se bo v kratkem pričela pred osiješkim sodiščem glavna razprava proti l/arugi in njegovim tovarišem. Na glavni razpravi bi moral braniti slovitega razbojnika ' osiješki odvetnik dr. .Mladcu Sitnonovič. ki pa je sedaj preiskovalnemu sodniku podal pismeno izjavo, v kateri naglasa. da le težke naloge ne more sprejeti, ker ima obilo drugega nujnega posla. Km je to doznal tudi Čaruga. j:* zahteval, da 11111 : od išče uradoma postavi drugega odvetnika: Preiskovalni sodnik -C je obrnil na odvetniško zborni-eo. da določi .Iz svojih vrst odvetnika. da brani Carugo na glavni razpravi. Ob t< j priliki pa je nastala med Osiješkim i odvetniki prava panika. Vsi odvetniki ss trudijo na vse mogočo načine, da se rešijo te nehvaležne naloge. P«*sft'•-vsi tn naravno. Branitelj bo moral namreč svojo nalogo vršili brez- Na žvižg je pritekel navzclol in spotoma podtaknil k1'1'^3- ukaz i- -- 1 • 1 - . - ... T ,^vvni dokument. Temu se >e žen To je bilo nad Vrtačnikovo hišo. Ožbolt skoči rjeam pobira jest v,ne iz jerbasov. Lačen človek Ij^ t(Ua ^^ . kon<,110 lil(;no bo izt,ui>i[ , t,m h.; ted- hitro domov po vrv, ker se ni zanesel na svoje „a- - vzet. da ne umrje lakote. Ko jo oni dan moževa V()]Km.,]u ^„ j Umrl ; Sjj1z. nesli m vso pot ga je dal tepsti za njegovo tatvino." bur„u hl po uje„ovi smrli st "Kaj lorej delate beguni, Andrejec?'' "Mi samo svet ravnamo. Tistim vzamemo, ki Ščino. krivično posedajo, tistim pa damo, ki nimajo." 1 "Ali Ložje povedi nas drugače Lice: Ne kra- d?!" tlečo gobo v slamnato streho Vrtačnikovo. Ko zagleda na tleh zvezanega tovariša, prereže na-ramnieo in zbeži nazaj v gozd, priča kov^je tovariša. Ali Polonjek je bil zvezan za roke in noge. Tacman je v nagliei pozaoil prerezati naramnico tudi na napah. t'ul je Polon jek o v glas, a je bilo prepozno. Ožboll ro je vračal in -drugi domači. Bliskoma plane 11 a štekljačarja in ga podre na tla. Sreča, da mu je prej odletel nož na Pa. Tacman je gledal ta prizor iz grmovja, a ni si upal rešiti tovariša. Preveč jih je bilo okrog Ožbolta. Izginil je v hosti. Ko žene Ožbolt zvezanega Polonjeka na cesto, domači poberejo ranjenega pastirja in ga odvedejo domov. V tem pa je goba tlela v slamnati strehi in ko devajo Boltarjevi ranjenega pastirja na posteljo, se že začuje po vasi: "Po Vrtačniku gori!" Ogenj je hipoma vpepelil deseno poslopje, prestrašeni vaščani pa so vendar le ogenj omejili, da se ni prenesel na sosedna poslopja. Tacmanova grožnja se je deloma uresničila. Mrčun je ^nal ujete rokovnjače prfoti Tržiču, v Kebnjab pred Bcmostrom jim je že prišel nasproti komisar Pajk. Na eesti je stal dolgi, suhi mož z gladko obritim obrazom in zadovoljno prikimaval prihajajoči četi. "Dupljanc: st«' junaki! Tako je prav. Ko bi vsi kmetje tako pokazali zol>e tem roparjem, bi bila kraniska dežela že davno rešena te more rokovnjaške! ' Tako je Pajk pozdravil prišleee in podal roko županu. Nato se obrne proti ujetnikom in jim zapreti s svojim prs>om. ki je vzbujal silen rešpekt pri mladih fantih: "O, to so moji stari znanci, skoro vsi! Malešev, ti boš šel takoj v vojake. Doklvr pa boš pri meni v zaporu, boš jedel močno zabel jene žganee, a nič vode ne boš dobil. Vaju bom dal oba ostriči na golo, Liko-zarjev in Zakoparjev! Z Mejačevim Štefanom imava že drug račun in Koblar je že davno zrel za ve-šala. No, Polonjek, tebe sem pa najbolj vesel, ker sem že razpisal nagrado na tvojo glavo. Škoda, da ni tukaj še tvojega prijatelja Vranjeka." Tako je nagovarjal komisar Pajk ujetnike in venomer vrtel svoj skrivnostni prst po zraku. Ljudje so se poizgnbili, briča pa sta uklenila ujetnike z železnimi verižicami in jih odgnala v zapor. III. Mesee jo svetil, svetil tako svetlo, da je hotel dan pričarati na zemljo. Zvezde so se pričkale za svojo luč in večeruiea se je rogala sanjavemu mesecu — — — Oeak Triglav je počival v megli, pa je bil vendar lep. Snežene plasti so dremale v dolinah, vrhovi so moleli iz snega kakor Črni rudarji in počivali pod temno, črno meglo. Po nebu so plavali oblaki in plavajoč spuščali mesečni svit na sneg in vrhove. Pospali so vaščani. le ponočna straža je tavala po vasi in cula, da se ne uresničijo grožnje rokovnja-ča Tacmana. Tavala je in premlevalc dogodke preteklega dne. Sence ob voglih so jih plašile,.l-ahen ve ter jim je prinašal prazne strahove. Boltarjeva dekla pa le ni mogla zaspati. Dnev ni dogodki go ji prepletali misli in zdelo se ji je, da se poloviea njenega, srca pogreza v neznano smer — Gradov Andrejec ji je kradel notranji mir. Na po stelji je sedela in premišljevala. Kar se vzdigne, v veii zagrabi ikaf s perilom odmakne na tihem zapah pri vežnih vratih in odhiti do stndenca. Sanjavo nebo je dvignilo sanjavo deklico in iiitro je namakata in izpirala umazano perilo. začela pravda za bogato je zapri- Ueevanje eeleira oblfižbenega gradiva. Poleg vsega tega pa je kli-jent tak. da ni prav nič upanja, da bi ga mogel rešiti vsaj vešal. Osiješko časopisje po vda rja. da je dr. Simonovič odklonil mesto hranitelja pr»~ilvsem tudi zaradi tega, ker je Čaruga zahteval, da mu mora ^lati "črno na. belem". I To so reklamirali zase najprej , pokojnikovi sorodniki, Sahadino-! va sestra 111 njenih pet otrok. Na-"Kaj je kraja? Krade po naše tisti, ki je re-!enkrat pa se je z isthni zahteva, vezu vzame. Božja volja ni, da bi nekateri ljudje'mi pojavil tudi adoptirani sin Jo-mrli od lakote ..." j sephe pJlUippe Viktor. Predlo- (la Vi° <>«1 obtožbe. Sedaj "Delati in ubogati je treba, pa ne krasti," od- žil je oblastim dokumente, s kate-vrne odločno perica. "Delamo vsak po svoje. Ubogamo naj tudi. kakor nas uči četrta božja zapoved. Ali koga naj u- bogamo? Kdor zapoveduje kaj grešnega, ga ni treba' rega je izdalo neko župnišče v ubogati. Greh je. krivico delati, greh je, zatirati{Salzburgu. V tem listu je stalo, uboge, krivično je, če mora kdo vse življenje eesar-jda je paša prestopil v krščansko si ju služiti, drugi pa nikoli. Pravica mora vladati in!vero in da je imel kmalu po po. provieo hočemo mi." j roki z gospo f^sah. razmerje z ne- Dekliea ob studencu molči. Zdi se ji. da imajko Sehu-arzovo. Adoptira- V ran jek nekaj prav, a vendar se boji njegovega 1 Ul 5111 Je 1,11 baJe P,0fl te ljnhezni. nauka. ' ; Drugi dokument je imel obliko " Kako pa. da ropate, požiga te, ubijate? Teg.! P°!?5nega ^-J^ala je neka rimi je hotel dokazati svoje pravo sinovstvo. Prvi dokument je bil v obliki krstnega lista, katt-- pravi t'a ruga. d;» ima denar in lahko sam plača svojega hranitelja. Zahteva pa. -: zneje adoptiranega -Tosepha Phi-I lippa Viktorvja. Vendarle so oblasti" začele dvo- Ruska pravoslavna Velika noč se je letos pojavila v pravi božični podobi. V celi severni in srednji Rusiji je dva dni padal gost sneg. V Moskvi je snega še :}0 eeri-trimetrov. v Petrogradu pa nad pol metra. Vlaki imajo velike zamude. ponekod je ustavljen por-met. Noči so izredno mrzle. Pri aretaciji ustreljen. A' Vratji vasi nri Gornjem C mu i na zatožili oblastem, češ, da hoče v ku je orožnik v neki gostilni "M •arja 11 iea, ti si boječa, ti nečeš; ti ne f pridobiti dediščino, do katere ni- .. , . v . nia"'ma nobene zakonite pravice. tk>- ras za me. ti hoces Matijca, tistega Dolenjca. Ali meniš, da se boš kdo ve kako prebrala? Begun je kakor jaz." "Pa je poštenjak." "In jaz sem ropar, kajneda !" "Bojim se te, Andrejec I Ti si moder, pa se bojim! Dunaju pravda za miljardno pr< tvoje, modrost i. Povsodi te bom zagovarjala, koder bom hodila. Ali bojim se te. da nimaš vere." Mesec je svetil svetlo, zvzede so žarelo in večer-niča se je pomikala dalje. . . 'Daj mi roko, Marjanica!" ' tom goljufije. Preiskava, ki so jo oblasti pod vzele v tej zadevi, je prinesla na dan. da je krstni list ponarejen, a da je poročni list j pravi: in tako se vleče sedaj na aretiral pr:sestnikovesa s*na Fran e.r l ugerja. ki je svojedobno op-t ral za Avstrijo in vsled tega kot iiU'zemec ni smel brez dovoljenja horaviii na jugoslovanskem ozem 1.1 ii. Uiiger se je. ludiujskan od to var'iXcv, uprl aretaidji, vsled če^itr je bil orožnik priš'!jen rabiti o-rožje. Težk'« ranjenega Ungerja Razstava električne sile. Razstava električne sile, kjer bodo razstavili številni vodilni izdelovalci in prodajalci potrebščin. gnanih z elektriko, se bo vršila v naši izložbi Irving-Place in Fifteenth Strct, od sobote 17. maja do vključno sobote dne 24. maja. Razstava, bo vključevala električne zračne stiskalnice, greblje in lopate, zaeno 7. raznimi predmeti zračen j a^ stroji za izdelovanje izdelkov. domačimi hišnimi hladib-i. omarami za sladoled, električnimi prenašale}, ročnimi svedri iu drugimi intlusti ijalnimi ter trgovskimi a-parati. katere žene elektrika. Razsiava je odprta od dopoldne tlo G. po- -poldne. Vstopnina brezplačna. Na udeležbo prisrčno valji The N ew York E^dison Company zA t lour Service Irvine Place and I- itceciirli Srrect Venčanje nevest. Običaj, da mjvo-rab-l.j ili venec. Pa ne samo nevesto, t udi ženina so oliitili s cvetlicami in z vencem in to na i več Zidje. Pri G-rkih je imela nevesta venec iz mirt. Miriovo ii ."»DIHI ilinarjev. Snrno vdrgnite ; rr.; rc vsi *.l rvup'i- n r:U 1 ; ' • ? •; J TJi> \ il: :":ict»; n Ji p.€-r- T. P- "Vat Či:tlli bOPte. i.iri to_ jil-itu s svoj"» potnirjitjofo i.«js*j<.» pu l t.lt-Cih tieiiii. Fain ExpeMcr i'<> pomagal '< vam kot }•■ r-^m—S^J brezi te vi i- . nim tisofein mno^, leta. lrr.»'jt<* .. vedno :-t;-kleni>-o pri r--k;ih. 25 in TOc. e tekle,lica. v lekarnah F. AD. RICIITER & < O. ^ 104-1 !•? So. 4lH St.. Brocklyn. N. Y. Mh 11 i I i ll so nameravali prepeljati v mari-b irsko bolnico, umrl pa ie že na možen je Sahadlna paše. dočim j(. njegov adopt i ran i sin -Toseplie Philippe Yiktorv pod ključem, j potll v Gornjem Cmureku. kjer čaka obravnave radi posku- " lš(-ne goljufijo. Pašini sorodnik* 1 iranega sinu proglasile za neve- LJUBKA KOVACICA "Bojim se te," odgovori deklica, popusti škafiso ^ izposlovali, da so oblasti v i Ijavne in sedaj upajo, da prip.i-in perilo, steče skozi cestna vrata na dvorišče in za-' Rimu in Kairu ^okumente adop-lde bogata dedščina samo njim. pahne vrata za sabo. V ran jek pa je slonel še nekaj časa na debeli jelki. Otožno je zrl po dolini in notranja bol je raz-J jedala njegovo dušo. Spoznal je, da nima več za-j upanja, nikar še veljave med vaščami in da tudi ni; upanja, da bi Boltarjeva Marjana njemu kdaj po-i magala prenašati bridkosti življenja. Dum njegova; je bila razdejana, duh njegov se je vedno bolj ločil, od upanja, da bi nekoč postal spet pošten človek, j Že se ga je časih polaščala misel, da bi pretrgal zve-! zo, da bi dal slovo rokovnjaškemu življenju. Pa ka-i ko? Ali naj gre najprvo do župana in mu pove. da je; pripravljen odslužiti vojake? In kdaj naj bo konec! vojaškega stanu? Ko mu že vse moči opešajo, ko ga i pošljejo domov cez leta in leta, vsega izmozganega,! pohabljenega, ko ne bo več za nobeno rabo kakor j tisti Primož iz Žiganje vasi? Morda pa ga zadene krogla v vojski in bo moral umreti v daljni deželi? Let«, mladosti že minevajo, moška doba je začrtana v potezah njegovega obraza, in kaj mu še ostane, ako zapusti sedanje življenje? Pa se ga spet poloti misel, da bi nenadno"pretr-gal dosedanjo družbo, da bi odpovedal pokorščino svojemu gospodarju — in kaj potlej? Saj ne bo niti za hip več varen svojega življenja In srtroga discipli-jOsemuajstletni Miss Elli Farnswortli je umrl pred tremi meseci oče na njegovega poglavarja mu zadrgne čez noč vrv j v St. Paul, Minn. Oče je imel kovačnieo, v kateri je delal 25 na vrat! j ier. Ker korajžna deklica nima nobenega brata, se je sama - 4 j lotila kovaške obrti. Pravijo, da ji gre delo prav dobro izpod iDalje .prihodnjič.) £ £ * rek. ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH -- IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI IN Nl£MČIJL Ker pa je zvezana nabava dolarjev z& izplačila v Jugoslaviji z znatnimi stroški, smo bili primorani zvišati pristojbino, ki je sedaj naslednja: Za izplačila dolarjev brez pogoja: do $25. po $1., od $25. naprej po 4%. Za izplačila proti predložitvi vidiraneg* potnega lista: do $25. po 75 centov, od $125. naprej po 3%. Denar, nakazan v Jugoslavijo brez pogoja, se Izplača naslov-aiku takoj ter isti lahko takoj z denarjem razpolaga. Vsled tega pri|>oročauio onim, ki pošljejo denar samo u potne stroške, poslužitl se drugega načina ter označiti na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vidiranega petnega liste (posa) za Združene države). Ako potem naslovnik nebi mo mogel predložiti takega potnega lista, ae stavi nakazani znesek zoiH't na razpolago vjUačniku. Pristojbina za izplačila dolarjev ▼ Italiji, Avstriji in Nemčiji znaša do $25. po 75 centov za nakazilo, od $25. naprej po 3%, to j« po 3 cente od dolarja. Nakazil za zneske pod $5. ne moremo prevzetL Vsled ta-možnjih odredb, ne moremo izplačati v Nemčiji naenkrat eni m Isti osebi več kot $20. Znesek za pristojbino nam Je poslati obenem z onim, ki naj se izpLača. Povdarjamo pa, da je najbolje ln najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziromrf lire zlasti, onim, ki bivajo na deželi dalefl od banke ter v menjanju dolarjev niso izkušeni Na zahtevo izvršujemo izplačila tudi brzojavno in potan brzojavnega pi3ma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav (Cable) pa: ▼ Jugoslavijo $5., v Italijo, Avstrijo in Nemčijo $4. Vsi oni, ki tega oglasa nebi razumeli, naj nam piSejo za natančno pojasnilo ter pripomnijo, ▼ katero državo žele denar poslati. TRAJSTK SAKSER STATE BANK OTvAS NAEOTU. 21. MAJA 1923 O ŽENSKI, KI JE BILA ... Soman. — Spisal O. Soyka. Poslovenil J. T. Novice iz Slovenije. 6 (Nadaljevanje.) — Ti in tvoj namen me nič ne presenečata, — je rekel skrivnostno. — Postalo ml je pa nekaj drugega jasno, kar me plaši, razburja in preseneča. Nekaj, kar je izredne važnosti, ee hočeš, da se izrazim v našem jeziku. Čakaj, razložil in pojasnil ti bom. Skušaj me razumeti. Mignil je naj sede. in on mu je sedel nasproti. Darkosh je pričel govoriti: — Jaz sem v svoji stroki učenjak, kljub temu. da današnji rod noče priznati moje stroke in mojega učenjaštva. Pred tisoč in tisoč leti so znali vračarji čitati iz krvi svoje žrtve tajna poslanstva. Kiiii^ki avgurji so prerokovali iz ptičjega leta, a* srednjem veku so meniki po samostanih gromadili znanosti, astrologi so čitali v zvezdah. Vidiš, vse to je ostalo zapisano, vse to je delec mojega znanja. IViscm zastonj br>kal po arhivih starih kitajskih svetišč, nisem bil zastonj [»ar let v Indiji v družbi tamošnjih fakirjev. Ali razumeš? — Razumem, — je odvrnil Merrv. — Marsikaj se je pa pozabilo, marših aj je izginilo, ostali so samo drobci. I/, teh drobcev pa skušam st varit i celoto. Jaz ne hrepenim po priznanju, po slavi in čast.i. Zame je dovolj, če smem biti preprienn o resničnosti tistega, kar razumem. Upam, da bodo prej-aii.slej tudi drugi prišli do tega prepričanja. Če mi pravijo, da sem učenjak, ne pomeni to ničesar, več in ničesar manj kot pomeni dandanašnji to ime v splošnem. Zaenkrat mho še vsi učenci, vsi s? morami učiti. Šele poznejši rodovi bodo smeli prekoračiti meje našega znanji. V svoji znanosti se t i pijem naprej kot se tipljejo učenjaki v drugih znanostih. Le primerjaj koga drugega z menoj — postavim kemika ali astronoma. Kemik preiskuje znane elemente ter skuša z njihovo pomočjo izslediti druge neznane. Zvezd ogled je izračunal bližanje novega sveta, ki bo uničil ali pred ruga čil postave našega solnčnega sistema V to se zamislil, pa boš imel slab pojili o onem, kar so dogaja v meni. Vsled tega pravim, da tvoja zadeva ni pomembna, ampak, da je nadvse pomembno ti^ito, kar se bo ra-z-vilo iz nje. , — Eva Morsind — je pričel Merry. — Eva Morsini . . . Pomagati ni i moraš, da jo rešim. — Pomagam naj ti.' Jaz, da ti moram pomagati? Darkosh .je planil kvišku ter se strašno raizburd. — Da bi moral? Ali res ni nobenega izhoda? Zakaj sem zaple ten v poskusno rešitev te ženske? Ona je morila. Roka, ki se ji nudi| v pomoč, bo kaznovana. Zamišljeno je zrl v stekleno ploščo ter se sunkoma obrnil k svojemu obiskovalcu. — Ne — je rekel odločno. — Ne, kajti jaz hočem ostati živ. To je tvoja stvar. — Da. moja stvar in baš vsledtega te vprašam in prosim za svet. Merr\' je prosil kot berač vbogaime. — Pojdi svojo pot! Tebe vodijo. Kaj hočeš od mene? — Ne, ne grem, dokler mi ne poveš. Darkosh je jezno zamahnil z roko. ■— Ne, jaz nisem vajen, da bi me kdo silil govorit L Šele danes uvidevam, da je napočil trenutek, kakoršni ni napočil še nobenemu mojemu predniku. Jaz norcu ničesar ne svetujem. — - Ali tudi meni nočeš svetovati. Cieorge Darkosh? In že naprej ti povem, da tudi moja želja ni vsakdanja. Te besede so prišle od vrat. Na pragu se je pojavil Erih "Wolfram. Darkosh se je ozrl v dotično smer. Pritisnil je na gumb, in sobo je napolnilo petero električnih svetilk z žarko svetlotio. Darkosh se ni motil. Na pragu je stal Wolfram, mirni in premišljeni "Wolfram. Ko jc Darkosh premotril njegov obraz in njegovo obnašanje, je povesil oče. Pomel si je roke ter ga vprašal, ne da bi ga pogledal: — Kaj te je privedlo sem? Kaj je tvoja želja? — Nisva sama. ^ — Vseeno, kar govori. Hitro, takoj! — Smatraj me za norca, misli si karkoli hočeš, toda povem ti, da moram rešiti žensko, katere nisem nikdar poznal. Ta ženska je bila danes obsojena na smrt. To žensko moram rešiti. Ta ženska je Eva Morsini. Drugo poglavje. N Erih Wolfram je bil človek velike eneržije, odločen, delaven in vztrajen. Pravtaprav ni bil samo človek današnje dobe pač pa v gotovem oziru človek bodočnosti. Neka tuja nepoznana sila ga je privedla v Darkoshevo stanovanje. Prišel je z istim namenom kot je prišel Evrard Merry. To je pa dosti pomenilo. Kajti izmed trojice ljudi ki so bili poklicani igrati veliko vlogo v začetku tistih dogodkov, je bil Merrv brezdvoma najslabši. Darkosh sicer ni bil kaj prida priljubljen — moderni svet ga je smatral za prenapeteža, in nekateri so mu celo očitali, da je norec. Toda Erih Wolfram? Treba ga je bilo smatrati resnim zastran njegovih del, velike intfligence in splošnega znanja. Erik Wolfram je bil vseučiliški profesor. Predaval je svetovno zgodovino, in njegove razprave so bile nadvse zanimive ter sila uvaževane. — Torej tudi ti, tudi ti? — je mrmral Darkosh. — Vedi, Wolfram, da nimaš sam te želje. Ves svet je zasovražil to žensko. Nehote in nevede jo v.sakdo sovraži, kdor jo pozna. Le dve osebi se zavzemata zanjo. Dovolita, da vaju predstavim. To je Evrard Merry, moj sošolec, to je pa profesor Erih Wolfram. Stola sta nasi nasproti. Merry se ni nič začudil. Zdelo se mu je povsem umevno, da je v tej nenavdni zadevi dobil tako nepričakovano to«variša oziroma zaveznika. Wolfram je stal visoko vzravnan ter je pozorno motril svojega novega znanca. — Najboljše je. Če grem — se je oglasil Darkosh. — Kar sama se pomenita, gospoda. Stvar me popolnoma nič ne zanima. Ostanita v moji pisarni ter se dogovorit o vseh podrobnostih. — Ostani — je zapovedal Wolfram--Saj niti ne ves ne, kaj ti hočem povedati. Darkosh ga je nekam preplašeno pogledal. — Ali ti je res treba govoriti? Kaj se ti ne zdi, da mi je znano vse in da ti ni treba crhniti niti besede? — Ne, vsega ne ve«. Ne ves in ne slutiš. Zlata poroka. Na velikonočni pondeljek je praznovala zakonska dvojica, posestnik Miha in Lucija Mlakar v št. Vidu pri Grobelnem 501etnico poroke. V kr^-gu sinov, hčera, zetov. Mnali m mnogc-številnega naraščaja vnukov in vnucic je bilo siavljc prav veselo in prisrčno. Visoka starost. V Gradcu je praznovala devetdesetletnico svojega rojstva Matilda Parma, vdova bivšega policijskega -svetnika pri deželni vla- Cdejstvoval se je na vs?li poljih gospodarskega življenja. Kot dolge letni občinski odbornik je bil pokojni Kladnik prava živa kronika »evniske občine. Mrtvega so našli. V Vurbergu pri Ptuju so našli na veliki petek zvečer v gozdu mrtv.-ga kmeta Leopolda Vidovi-ca. Zadela ga je srčna kap. Nesreče in nezgode. Iz Javornika na Gorenjskem se poroča: Tu je nevarno ponesrečil di v Ljubljani "in mati znanega | s kobsom Frane Bohinc, predsed--lovenskega skladatelja Viktorja j nik krajnega šolskega sveta, vod-Parme. Matilda Parma, ki živi pri ja naprednih občinskih odborni-sv« ji hčeri v Gradcu, je kljub vi- k t. v na Koroški Beli ter marljiv šoki starosti še čila in zdrava. 'delavce \ vs.'h naprednih dru- št\ ih. Želja vseh je, da bi čimpreje Smrtna kosa j okreval. AT Zagorcih pri Ptuju je umrli Pred nekaj dnevi je vozil medne 23. aprila J(»siip Repič, vele-j sarski pomočnik Matevž Kus z ue-pesestnik. Veličastni pogreb jel k»m svojim tovarišem iz Dolnic pričal, kak ugled je užival pokoj-j svojemu gospodarju Hrecelniku v nik po vsej okolici. j ŠLšku hlode. Na cesti med Dolni- Na Jeseuicah-Fužinah je umrl eami in Žapužami sta se s tovari-tliie 27. .aprila Martin ŽnidansičJ km nekaj .-»porekla, nakar ga je priljubljen trgovee in posestnik, j drugi pahnil z voza, tako da je ne-V Ljubljani so umrli: Kataiina srečnež priletel z glavo ob tla in si pri tem pretresel možgane. Ostal je najprvo v domači oskrbi, ker je pa njegova bolezen napredovala, so ga morali prepeljati z re-ši.lnjm vozom v ljubljansko bolnico. Pri delu se je 2H. aprila na rudarja Martina Ueakarja v lira^t-niškem rudniku vsul plaz zemlje dn ga pokopal pod seboj. Pri streljanju z možnarjem se je ponesrečil Franc Medved, 20-letni posestnikov sin iz Št. Jurja pri Krškem. Opekel se je po roki in po obrazu. Marica Peine, enoletna hčerka posestnika iz Loke pri Mengšu, je dovoli prenočiti v hlevu, kar mu nase zvrnila lonec vrele vode. Zaje Kampel tudi dovolil. Neznancu dobila je opekline po vsem životu, pa je naslednji dan postalo slabo in je še tok-.in dopoldneva umrl«! Detomorilka pod ključem. Poizvedbe s-o dognale, da je ne-; V Premicah je bila. te dni areti-znaneo iz Slovenske Bistrice, ri rana 24-1 etna samska Marija ( črpa še ugotovljeno njegovo ;mc. j ntdič iz Malega vrha. ki je dne 17. lid je namenjen v bolnico, pa ga aprila; v gozdu povila živo dete je med potjo prehitela smrt. Caks. zasebnica, 62 let. — Antonija Podgoršek, delavka, 4:1 1. — Melhior Pire, posestnik, 72 let. — F m a B"gel, hči vodovodnega instalaterja, 14 let. — Ivan Perko, delavec, 56 let. — Marjana Witt, zasebniea, 75 let. — Marija Len-če, posestnikova hči, 3 leta. — Nada Kube, hči oficijala finančne prokurature, S let. Stanko Vrlio-vee, zidarjev sin, 17 mesecev. Nagla smrt. V nedelje 27. aprila proti večeru je prišel neznan moški prosu t v Kettejevi ulici v Ljubljani sta-nujočega Cirila Kampla, da mu Keneth Harlan znani kinematografski igralec. Smrtna nesreča. ženskega spola. Dete je potem za grdila v mlaki, kier ga ie po i dolgotrajnem, iskanju izsledil žan-Iz Sevnico poročajo: Dne 23.1 dar Stepanfič. Detomorilko so od aprila jc tu smrtno ponesrečil 07-• dali v celjske sodne zapore letni posestnik Jože Kladnik. Tež-1 . ko naložen voz mu je zdrobil pisni Strašne posledice alkohola in po-koš. S pokojnikom je legla v grob j divjanosti. markantna sevniška osebnost, liil Prva dva dneva po velikonočnih je namreč eden izmed zadnjih j praznikih so orožniki aretirali v "starih Sevničanov-doma-jinov'". mariborskem sodnem okolišu in prignali v mariborske zapore 4i> moških, večinoma kmečkih fantov. ki se zagrešili med pravniki razna hudodelstva uboja, umoira, težke te'esne poškodbe in tako dalje. To so strašne posledice alkohola in pedivjanositi, ki razsaja kakor kuga po naši deželi. Ukraden otrok. Heleni Štcfančičevi iz Kresni-ških Poljan pri Litiji je bilo pred nekaj dnevi ukradeno i/, njene koče dva meseca staro nezakonsko dete moškega spola. O čudni tatvini ljudje različno ugibajo. Zopet d/a uboja. O pi.divjanosti našega ljudstva na Štajt rsUem pri -ata zopet dva n.»va uboja, ki sta bila izvršena v nedeljo 27. aprila pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Pri Sv. Trojici so blagoslavljali zvonove, pri čemur seveda ni manjkale pijače. P:jani fantje od Sv. Benedikta so se sprli in med prepirom ubili krojaškega pomočnika Nckrepa na razpotju med Sv. Lenartom in Sv. Trojico. Bil je trikrat z nožem zaboden v prsi. Istega večera je bil ustreljen tudi neki fant. Ali je to tudi v čast in slavo božjo? To je sedaj tekem kratkega časa že sedmi uboj na Štajerskem. Surovine! Sadilni ponočnjaki. Marija Požaršek. ki stanuje v barakah v Šiški, je prijavila policiji, da je skušalo v noči na 22. aprila nasilne vdreti v njeno sta j.ovanje več moških, ki so pri po-izkuŠanjn, da vlomijo v barako, zdrobili eno'š:po v oknu ter povzročili 30 Din škode. Policija je dognala, da so bili med nasilneži neki Pavel K., njegov brat Andrej K.. Jakob K. ter še nekoliko dru- Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Nova velika arabska sanjska knjiga. — Vsebuje 300 strani.......................... 1.50 Nova velika sanjska knjiga....................... .90 Sanjska knjiga, srednja............................35 Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod ..................................... .70 Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost..............................50 Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75 Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana................................1.45 Robinson, povest.................................................................65 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman.........................80 Rinaldo Rinaldini..................................50 Sveta Genovefa.........................,.................50 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .. .25 Čarovnica starega gradu.....................................................25 Hitri računar ali Praktični računar...............................75 (K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. O.) Knjige Vam pošljemo poštnine prosto, j ^ Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : New York, N. 7. (Dalje prihodnjič.) fcSft.. ; S, iiM ,*; sš£« gr-sre Kretanje parnikov - Shipping News M. maja: Leviathan. Cherbourg: Olympic,— Cherbourg; Tyrrhenla, Cherbourg; Colombo. Genoa. 27. maja: Reliance, Cherbourg. Hamburg: York, Bremen. 28. maja: A qui ta.nla, Cherbourg. 80. maja: America, Genoa. 81. maja: Homeric, Cherbourg: Conte Verde, Genoa: Pres. Harding. Cherbourg. Orca, Cherbourg; Veendum. Bolugne; 8. junija: Cleveland, Cherbourg in Hamburg. 4. junija: Berengarla, Cherbourg; Rochambeau, Havre. 8. Junija: Belgenland. Cherbourg. Mongolia.— Cherbourg. 7. junija: Majestic, Cherbourg; La Savole. Havre: Orbita, Cherbourg. Hamburg: Geo. Washington, Cherbourg, Bremen 10. Junija: Resolute, Cherbourg in Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg: Luetxow. Bra-men. 11. Junija: Paris. Havre: Ma.ureta.nl*. Cher bourg. 12. Junija: Columbua, Bremen. i Aquft&nla, Cher- 14. Junija: * Leviathan, Cherbourg; Olympic, —i Cherbourg. 1«. junija: America, Bremen. 17. junija: Dulllo, Genoa. 18. junija: France, Havre; bourg. 19. junija: Lapland, Cherbourg; Stuttgart, Bremen. 21. junija: Chicago, Havre; Homeric, Cherbourg, Saxonla, Cherbourg; Orca, Cherbourg Hamburg. 24. junija: Pres. Wilson, Trat; Pres. Harding, Bremen; Canoplc, Cherbourg; iirt-meu, Bremen. 25. junija: Berengarla, Cherbourg; Tanrmtna, Genoa. 26. Junija: Zetland, Cherbourg. 28. junija: Majestic, Cherbourg; Lafayette, Havre; Conte Rosso v Genoa. HOLLAND K M AMERICA LINE W Kratka in direktna črta preko Rotterdama za iz strani JUGOSLAVIJE Nedeljska odplutja. Na j v Kje udobnosti. Ml vam bomo preskrbeli potrebne listine {affhlavit za vzdrževanje). Na5i uradniki se brigajo za. vse ter vse urede za potnika, dokler ne dospe na dolor-eno mesto. Cene in seznam odplutev se pošlje vsakomur na zahtevo. 7.a prostore na parni kili in vse podrobnosti pifiite lokalnemu agentu ali pa na HOLLAND AMERICA LINE 24 State Street New York gih. Xa. polksiji so se zagovarjali, tla s.> nameravali poklicali in,ko zeiLsko la stanuji* v isti baraki, ker pa jim ni hotela oglasiti, jih je to taiko razburilo, da so boleli šiloma vdreti v njeno s;>bo. IV/.aišek je začela klicati na po-nakar so vsi pobegnili. OGLEJTE SI ELEKTRIČNO RAZSTAVO. Vstopnina brezplačna. Xa Irving Place in 15. ulici v New Yorku se vrši velika razstava domačih potrebščin, katere obratuje elektrika. Tam imate priliko ogledati si ledenice, ki blade brez ledu, parne lopate, veternice itd. i . $ Na razstavi vidite tudi, kako se uporablja motorje v industrijalne svrhe. V skupini orodja so svedri, brusilnice itd. Nadalje vidite električne zračne stiskalnice, svedre za vrtanje skala in svedre, kakor-šnih se poslužujejo rudarji, žrja-ve, s katerimi je mogoče nalagati pod strop, ročne prenašalce in vsakovrstne ventilatorje. Razsta va bo otvorjena 24. maja in bo trajala do prihodnje sobote. Ogledate si jo lahko od devetih zjutraj do šestih zvečer. Vstopnina brezplačna. The New York Edison Company, 130 East 15th Street, New York City. ZNAČILNA P0Ž5IUAEV. Parnik White Star ČVte "Pittsburgh", je odvedel te dni preko oceana šesttlsoč mavričnih po-strvnih jaje, ki so namenjene za C'ehoslovasko. Jajca so dospela iz Oregona ter so dar ameriške vlade čehoslovaški republiki. Nahajajo se v posebnem oddelku ter jim je posvečena vsa pažnja. kajti temperatura ne sme znašati več kot od 32 do 38 stopinj. Iz Hamburga bo odvedel jajca na češko posebni strokovnjak. Čehoslovaška republika namera^ va s tem povspešiti riborejo v svojih gorskih potokih. LISTNICA UREDNIŠTVA. M. M. — Vaša hči ni ameriška državljanka, ker ni bila rojena v Ameriki. Vzeti mora najprej prvi papir, potem pa drugi pap«r; nakar bo postala državljanka. Pozdrav ' Radovednež. — Ne. pri prireditvi. ki je napovedana za to ne deljo na 8. ees-ti, ne bo igrala zna na Pershak Band. MOŠKI! ZUatiUM Nabavite«! nAjbeljieniiite PlEPREcBA •» MOe>KE ▼•Oka tab*Me. Kit («*■> «1 Ter* HITRO POTOVANJE V in IZ JUGOSLAVIJE White Star Line New York — Cherbourg Olympic 24. maja; 14. Junija: 5. Julija Homeric 31. maja; 21. junija; 12. julija Majestic 7. junija; 26. Junija; 19. Julija (Največji par nI k na avetu.) American Link WHITE STAR UNE New York — Cherbourg — Hamburg Mongolia 5. Junija; Pittsburgh 10. Juni. Canopic 24. juni.; Minnekahda 3. julija i3 rairnt) Red Star Line New York — (.'ht-rhoiirg — Antverpen Zeeland .......... 29. maja; 26. Junija New Yurli — Plymouth — Cherbourg Lapland ........ 24. maja; 21. junija Belgenland ........ 7. junija; 5. julija Dobra hrana. Zaprti prostori. Velika javna zbirališča. Oglasite se pri lokalnem agentu ali pr PASSENGER DEPT No. 1. Broadway New York. Pozor čitatelji. Opoiorfto trgoTc« Im * brtnik«, pri katerih kup«« jet« ali naročata in ste i njih postrežbo z« dovolj da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S lam bos** ustregli mm Uprava "ftlaa Naroda" Kako »e potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. KDOB je namenjen potovati ▼ stari kraj, je potrebno, da je natančno poučen o potnib listin, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih Eamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje^ Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo veano le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. raa-redn. Tudi oni ki Se ntao amerlSkl državljani. morejo potovati ▼ atari kraj na obisk, toda potrebno je, da ee po* vrnejo tekom Šestih mesecev in bo pripuščenl brez vsake neprlliks t to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor Seli dobiti sorodnika ali svojca iz dtarega kraja, naj nam prej p!3e za pojasnila. Nadaljni priseljenci iz Jugoslavije bodo pripuS-čenl sem zoret po 1. juliju 1924. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta »morejo Jugoslovani sedaj potovati. Ako Seli keuo naročiti vozni list is Jugoslavije ▼ C A N A D O naj nam plSe za pojasnila. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St.f New Točk Ji Prav vsakdo— kdor kaj llčt; kd« kaj ponuja; kdor kaj knpnje; kdor kaj prodaji] pni vsakdo priznava, da (maj* ftudOVif Mpil mm mali oglasi t "Glafl **K9la». BtieffflStiSVit—a ..•v'i,-. .V.. iS ; /.-.V-: .-"i.4 ;»?.'• i .-£#■ V... IH <*