PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO FRIMORJE
- Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din
TRST sobota, 27. septembra 1947
Poštnina plačana y gotovim Sp^dizione m abbon. postale
Štev. 705
te Gasperiieva črna vlada
Hgovorna za gospodarsHi Kaos
«apji’ 26; — Na današnji seji *Muf'u!Je začelo razpravljanje o i ije 'p1 soclaTstične, komuni-hjf Saragatove stranke, ki j, ' nezaupnico vladi. iL^^njl seji je govoril Nenni J Pugled težkega gospod ar-^ v državi, i, °,.^°da povzročena v vojni iij> D,rr milijard, skupna vred-„1,vojnega imetja se je zni-'itDiihi' ^dor pozablja to, de-odgovorno za pol: ti ko ^ monarhije.
rUsJ*?? J® nato posamezne in-'skrhi ■ Povzr°čajo največjo 'a J®nost. Glede primanjk-ie „ nar°dne plačilne bilan-Kj^otovU. da bo do volitev
^doii sl)otn*a<ii potrebno j . nulijonov dolarjev, dpd ,niih pet let bo treba ita ep milijard dolarjev. Dr-. "a ima v blagajni samo ne-milijonov dolarjev.
zaupnica vladi. Včeraj sta govorita Nenni in Togliatti
>etin
(tjf. JJ^manjkljaja v državnem '»l, Pa je znano, da dohodki Presegali 700 milijard (soj rifj® izdatki, predvideni na '* iSfln r^’ '®rj®t«o narastli ‘ladB|p milijard. Dohodld za-\ s,e s° razen rednih dohod-S 0faj povsem prenehali, **	narašča povpreč-
n,ilijar(1 mesečno, in 'foi J;m> da bo pospešeno na-mesečnih milijard ^ °.n.sum in cene naraščajo, jen 50 Pndli na 50% v . 8 Predvojno dobo, do-Sfclo Jlr°dnktivno delovanje Sitjl ?%> povpraševanje po '•tv Je narastlo zaradi za-**** ft*n°Ve *n obnovitve to-Piače In mezde se \Cf. jei° v progresivnem \	* devalvacijo, izvoz
k radi naših visokih cen.
> ^j. k. „
.It £j0 J* Nenni omenil, kako .5^1 ,, ^^speri obvezal, da bo ,	0 valuto. Temu
i« . Istočasno kombiniral X,« deflacijo. Uspeh Je ta, ,,*« denarna sredstva, ce-;S LkV1?aJ°- Samo tisti, ki
denarna sredstva, ce 1 -«ajo. Samo tisti, ki se ;aclio, lahko plača vi* L ft; m 89 kratkoročno posoj'-1**^0 a! ^ Nenni ugotovil, da 3 ®mokristjani ih sedanja '■ten, orni za sedanje poviša-
,V„i.
Mn v 16 Dalo opisal nered, ki Pjtrošiiji samo zaradi L(ft \j.„)3Pe^ulaoi.i<-* Iste raz-.^st)eF° *)rl obračunih va-Jjje 1 zadnjih mesecev se-Sk banf v|ade so ti, da se je
N po\ -OVCev otl maia do av-|N lir •sa.1 0(1 o44 na 635 mi-«1 ^	Je danes gotovo do-
L^feba , mil'jard lir. l’ri tem ,^he J^udariti, da se je čeli^ da ,3l)er'.ieva vlada obve-t» ^ie K tIS*:aviia nadaljnje iKJ^kovcev. Vlada si ho. v Poln, • 1 8 *em> da bi odpu-
^dni'!!0 a,i vsaJ eno tretji-ustva_
l&r
Socialistični voditelj je končno poudaril, da plačuje delavski razred za obnovo letno najmanj 500 milijard lir. Ta doprinos predstavljajo vsa znižanja mezd in plač. Nihče naj se n« čudi, ako bodo kovinarji zaradi nepopustljivosti delodajalcev prisiljenj poseči po stavki. Odgovorni za to bodo delodajalci. Nato je Nenni naštel delavske zahteve tčr pripomnil, da morajo delavci in nameščenci doseči, da bodo delali v tednu 40 ur, da jim bo priznana produkcijska premija, da bodo v vsakem obratu urejene menze, da bodo delavci nadzorovali določitev cen. Zaradi tega republika ne bo v nevarnosti, ampak bo le tedaj, če bodo republikanske stranke odlašale z izvedbo agrarne reforme.
Nato je govoril voditelj KPI Togliatti. Izjavil je, da se bo predvsem dotaknil težkih omejitev svobodo, ki zadostno opravičujejo predlog nezaupnice vladi. Nato je Togliatti omenil vrsto prepovedi, na podlagi katerih je bila prepovedana vsaka javna kritika in napadi na vlado, nalepljaiije progla-
sov politične vsebine na zide in podobno.
Za tem je Togliatti podčrtal veliko nevarnost inflacije, ki bo prizadela zlasti delavski razred. Izrazil je prepričanje, da sedanja vlada ni sposobna rešiti to vprašanje ter zboljšati gospodarske pogoje. Edir.o sedanja sestava vlade jo ohrabrila delodajalce, da odklanjajo pravične zahteve delavstva. Toda delavstvo se zaveda svojih dosedanjih uspehov in ne bo dopustilo, da bo vlada odložila reformo industrije.
Od strani liberalcev so padali medklici. Obrnjen proti liberalcem je Togliatti dejal:
«Ne silite me, da vas opomnim, če bi leta 1921 postavil kdo Mussolinija pred zid, bi bilo Italiji mnogo prihranjenega*.
Togliatti je zaključil z besedami, naj center in desnica ne mislita, da je komunistični stranki na tem, da pride v vlado, toda komunisti hočejo ustvariti iz Italije družbe svobodnih in enakopravnih ljudi!
Razprava se bo nadaljevala jutri.
Delo tomis je za
jugoslovansao-italijanska obmejna vprašanja
Videm, 26. (Ansa) — Danes je imela komisija za ureditev obmejnih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo svojo drugo sejo. Jugoslavijo je zastopal general Rado Pebacek s svojimi sodelavci, Italijo pa videmski prefekt dr. Vittadini, go-rlškl prefekt dr. Palamara in armadni poveljnik Cappa. Razpravljali so o važnih gospodarskih, u-pravnih in političnih vprašanjih.
Razprava zaradi dogodkov
v Lantšča
Beograd, 26. — Agencija ANP javija, da bo začetek sodne razprave proti aretirancem zarad* dogodkov v Lanišču v ponedeljek 2». t. m.
Delovanje fallstov v Londonn
London, 26. — Mestni svet severnega dela Londona je ponovno sklenil, da bo opozoril notranje ministrstvo na delovanje fašistov v tem mestnem okraju.
Svetnik Alnam je izjavil, da se notranji min’ster ne zaveda resnosti vprašanja. Svetnik Du Verg'er je '.izjavil: Dobro vemo, kako se fašizem uveljavlja v drugih državah; neumno bi bilo zatrjevati, da se pri nas ne more uveljaviti. Ce se ne bodo podvzelj že spočetka potrebni ukrepi, se bo to zgodilo tudi v Angliji.
Jugoslavija nai predloži
kandidata za tržaškega guvernerja, predlaga Francija
Lake. Success, 26. — Včeraj se je sestalo pet stalnih članov Varnostnega sveta ob zaprtih vratih. Razpravljali so o imenovanju tržaškega guvernerja, toda brez uspeha. Francoski predstavnik Porodi je dal dva predloga:
1. Zaprositi Jugoslavijo, naj predloži takšnega kandidata, ki bi odgovarjal vsem predstavnikom držav Varnostnega sveta.
2. Zaprositi Švedsko kot nevtralno državo, naj predloži kandidata, o katerem bi razpravljalo pet stalnih članov Varnostnega sveta.
Italijanska agencija «ANSA» pa javlja, da je Francija predlagala, naj bi se Jugoslavija in Italija sporazumeli glede Izbire kandidata za mesto tržaškega guvernerja ter da se ne ve, ali bo Varnostni svet jutri ta predlog sprejel.
Skupni nastopi
komunistov in socialistov v Franc ji
Pariz, 26. — Včeraj se je sestal politični urad francoske komunistične stranke pod predsedstvom Thoreza in izdal poročilo, v katerem ugotavlja, da so Francoz; opazili, da je Ramadierova vlada v
II. kongres Ljudske fronte FLRJ
Govor predstavnika SIAU za STO tov. G. Poaassija
Becgrad, 26. — Danes se je pričel II. kongres ! Ljudske fronte FLRJ v prisotnost; maršala Tita, večine jugoslovanskih ministrov, nadškofa iz Canterburyja in drugih visokih osebnosti- Prisotne so bile tudi sovjetska, francoska, poljska, češkoslovaška, tržaška, madžarska, romunska, bolgarska, albanska in grška delegacija. Kongresu je prisostvovala tudi skupina koroških Slovencev. Delegacijo STO-ja tvorijo še: tov. Babč, dr. Kukanja in prof. Ferlan. V predsedstvu kongresa so Moša Pijade, Franjo Gaži, JOSip Vidmar in drugi-
Najprej so pozdravili kongres zastopniki jugoslovanske vojske general Vukmanovič, predsednik jugoslovanskih sindikatov Salaj, nakar so govorili zastopn ici posameznih delegacij. Med temi je navdušeno pozdravljen govoril tudi delegat SIAU STO-ja $r. Giuseppe Pogas-sl Govoril je v italijanskem jeziku in pozdravil kongres v imenu članov SIAU fn vstga slovenskega, italijanskega in hrvaškega prebivalstva Julijske krajine. Obrnjen prčt; maršalu Titu, mu je izrazil posebno priznanje za njegovo delo, ki ga je doprinesel za osvoboditev jugoslovanskih narodov proti fašističnemu in nacisfčnemu okupa-j torju. Tov. Pogassi je dejal:
«Vse demokratično prebivalstvo STO-ja je mnogo doprineslo v borbi proti fašizmu in za dosego nacionalnih in socialnih pravic ljudstev vseh treh narodnosti, ki živijo na STO-ju. Mirovna konferenca vprašanja Julijske krajine ni rešila po željah ljudstva, k. je bilo prisiljeno po protidemokratični intervenciji Anglcs-američanov, ki so hoteli spremeniti Trst y kolonijo, sprejeti kompromis*
Tov. Pogassi je nato izrazil prlz-. od prisotn.h burno pozdravljen, nanje tržaškega ljudstva sovjetski j Omenil je junaštvo in žrtve grškega
in jugoslovanski delegacij’, ki sta branili pravice tržaškega delavstva in s tem doprinesle vsaj delni demokratizaciji statuta STO-ja.
Nato je tov. Pogassi poudaril, da mora STO ostati središče demokracije in miru ter da mora imeti demokratične in napredne socialne ustanove, tako da bo služil kot vzgled narodom sosednega zapada in zato, da postane Trst točka sporazuma in ne nesloge med Italijo In Jugoslavijo. Želeti je, da postane italijansko-slovensko bratstvo v Trstu bolj iskreno kot kdaj koli ter da postane branik protj vojni in vsem onim, ki hočejo vreči zapad proti Sovjetski zvezi in Jugoslaviji. Končno je tov. Pogassi izrazil željo za uspeh Jugoslovanske petletke rekoč, da upa da bo petletka izvršena še pred določenim rokom.
Nato je pozdravil kongres grški delegat Okanis, ki je bil prav tako
ljudstva, ki j:h doprinaša v gorah in vse predano za dobojevanje svobode.
Kongres bo nadaljeval svoje delo jutri. Pričakujejo, da bo jutri govoril maršal Tita
Sofulis pleše po godbi z onstran Oceana
Atene, 26. — Pred dnevi je Sofulis podal izjavo, ki si jo liberalni krogi razlagajo tako, da misli Sofulis zopet spraviti v policijo --nekatere dinamične elemente*, ki so se odlikovali s svojimi nasilnimi metodami.
Monarhistični tisk je zaradi te izjave Sofulisa oatro napadel in ga opozarja, da .'majo monarhisti še
vedno večino v parlamentu. Z iru- "ZK	vojakov na meji
go besedo mu hečeio novedsti m, ST0-->a~ 1-vainl je dopisniku AFP, go oes-ao mu nočejo povedati, da ,,a je ix Trsta prejel obv,stUOi da
ga lahko vsa .c hip brcnejo iz vla*lf>o incident kmalu ure jem
de, če bi skušal oslabiti vpliv monarhistov v vojski, orožaištvu in policiji.
Listi poročajo, do je voditelj angleške politične misije Wickham protestiral pri Sofulisu, ki je un?l ni'men odpustiti iv službe več častnikov orožništva. \Viokham je izjavil, da na podlagi dogovorov grška vlada ne more podvzeti nobenih sprememb glede javne varnosti brez njegove predhodne odobritve.
LIVORNO. — V Irivom-o je prispel konvoj dnurikanskih čet iz Julijske krajine. C-fc so namestili v ameriški coni pristanišča v Livornu in se bodo vse naenkrat vkroale na ladje ea odhod v ZDA.
BEOGRAD. — Ambasador ZDA v Jugoslaviji Cavendish Ganr.on je imel danes zjutraj rizgovor s pomočnikom zunanjega tnfnistr« FLRJ Velebitom glede aretacije treh ameriških vojakov na
smislu Bidaultovega govora pri OZN opustila zahtevo po reparacijah. S tem se vedno bolj vdinja zapadnemu bloku pod vodstvom ameriškega kapitala. Poročilo nadaljuje, da je obnova vedno bolj o-virana in da je proizvodnja zaradi premoga in surovin vedno manjša. Pri tem se je poslabšalo finančno stanje Francije, vedno večje pa so postale tudi težkoče kmetov, ki si ne morejo preskrbeti strojev, potrebščin in gnojil.
Politični urad opozarja delavstvo pred ponovnimi izzivanji in atentati od strani privržencev Vichyja. Nasprotniki se zavzemajo za izdajalce in vohune ter grozijo bolgarskemu ljudstvu in njegovi vladi, ki je pravično obsodila Petkova, z napadom. Poročilo protestira proti ogabnemu protikomunističnemu o-brckovanju, k; ga širi celo radio. Politični urad nadalje izjavlja, da bo podpiral državne nameščence v borbi proti vladnemu načrtu, na podlagi katerega hoče ponovno klasificirati nameščence. Komunistična stranka bo vztrajala v borbi za dosego opravičenih zahtev delavstva vseh strok. Politični urad končno ugotavlja, da se že izvajajo skupni nastopi komunistov in socialistov za dosego zmage delavskih in republikanskih sil pri prihodnjih občinskih volitvah dne 19. oktobra.
Istočasno je socialistična stranka izdala na ljudstvo proglas, v katerem zahteva od vlade izvedbo vseh onih gospodarskih ukrepov, ki jih je predlagala na kongresu v Llonu. Zarad; bližnjih volitev se Ramadier upira tej izvršitvi. Edino o preračunu voiske in znižanju stroškov bo že jutri razpravljala vlada.
šiitski o perečih
ošanjih sedanjosti
____________________
Ki 26‘ ~ Danes J« 8°~
1 ši,.'.ikrami. na tiskovni konfe-%«Jev tn , JC *>ilo nad 500 no-
Sl° {akau0l>isnikov’ ki BO ae'
'	na	njegove	'zjave.
h ‘ SIL *° Be udeležile oseb-tem‘ Poster Dul-’ L 80 Mahon, voditelj Austin 'n vo-Mac N HI.
pobijal pre-K Stožil !r!Sklh politikov, ki •k x,tlpot| 1,,, Propagirajo iK.vo Si "a °3tro je napadel lajajoč točko za toč-■‘U Je, { K°vora. Očital mu je, V etai Ip*cv laburist, popolno-V« i. ... nrehiilom. Glede
. --.viti e’<!a Je njegov pred-\ *kna. v°Jno propagando iz-V»! J? Viti ^rožljiv s svobodo S Sle i„Kn,8k1 Izjavil, da je to j ft Lki bi *kko rešljivo z zako-• V 01 bavartJfflas:i v°j'n0 hujeka-i(S adno zločinstvo.
4»*t;stlkriSl,nekl navedel nmeri-\> ®o katerih je razvid-i V°Vi>ia LameriJka Induatri ia r ti ^»bt °m voin® obogatele. SC*? an^6,VJlra5arije novinar-kV k Vis Sa načrta o Fa-
>pi
Izpraznit!
da bo
. V^oitvl Pakst In a po-K:t(iJ« iJSrnorali nazadnje
Palestino.
pi?1.---* iz.javp, ,ia d: 1 Vl(š« 'd«tavnkl grške deta Cltu’P«činnaie •Prejeti cd OZN, da bi jim Pojasniti njihovo
1 'D J, U ^ .	*»
vprašanju. Za-1» Zr>A aiorale raš ti SZ, A izven OZN. Višia-
3jSki8dZveza'AnQll|a 15:5
®°vj*tska zve-^ uigran v Lon-g 11'''u 2 zmago Sovjet-^Zultatom 15.5.
ski je ponovno obtožil ZDA, da ovirajo mednarodno sodelovanje. Nazadnje je odgovoril nekemu ameriškemu novinarju na vprašanje, če smatra za pravilno, da primerja sovjetski tisk Trumana Hitlerju. Višinski je dejal, da tega članka sicer ni čltal, da pa zasluži vsakdo, ki pripravlja vojuo, da se primerja s Hitlerjem.
Novlkov o Slovenski Koroški
Dunaj, 26. — Agencija CAD poroča po pisanju «New York Timesa*, da Je sovjetski zastopnik v komisiji za mirovno pogodbo za Avstrijo Novikov podprl jugoslovanske zahteve do nekaterih področij avstrijskega ozemlja ter zahteval, da se Jugoslaviji da ponovna možnost zagovarjati svoje zahteve pred komisijo, Novikov je izjavil, da ima Jugoslavija v svojstvu zavezniške sile. pravico zahtevati, da se vzamejo v poštev njene zahtev* do slovmakega dela Koroške, ki Šteje 180.000 prebivalcev in do slovenskega okrajnega pasu Štajerske, kjer prebiva 10.000 prebivalcev. Ponovil je zahtevo, da Jugoslavija predloži še enkrat zahtev* pred komisijo, toda ameriški, britanski in francoski zastopniki »e sj temu uprli, češ da je bila jugoslovanska zahteva že obrazložena. BVaneoskl delegat pa je dodal, da ne ve, zakaj bi ee bilo treba zateči k plebiscitu v Slovenski Koroški, Če je bil plebiscit odrečen italijanski južni Tirolski.
Komisija ni mogla priti do sporazuma glede člena 17, ki vsebuje vojaške klavzule. Zapadne delegacijo so zavrnile dva sovjetska predloga, ki preprečujeta Avstriji uporabo orožja tujega izvora ter re-krutacijo tujih strokovnjakov. Francoski delegat je poudaril, da je bilo nelogično za Avstrijo proizvajati vojni material, medtnu ko še niso izvršili vseh obnovitvenih del.
200 milijonov dinarjev
za obnovo Pulja
Pulj, 26. — Predsednik mestnega ljudskega odbora v Pulju Frcne Nejat je dopisniku Tanjuga podal nekaj izjav, v zvezi z obnovo mesta. Predsednik Nejat je med drugim dejal: «Zavezn'ške okupacijske oblasti so kljub številnim protestom vojaške Uprave jugoslovanske armade in puljskega prebivalstva odpeljale cele tovarne, kakor n. pr. električni mVn *Sansa», vse važnejše stroje iz arzenala, is predelovalnice tobaka, iz ladjedelnic «Sco-glio Ulivi», kakor tudi iz drugih podjetij. Rasen tega so vojaki okupacijske vojske razbili šipe na oknih in vrata na raznih poslopjih, kjer so bivali.
Nejat je nato izjavil, da je ljudski odbor takoj po osvoboditvi začel ob sodelovanju masovnih organizacij z delom za odstranitev ruševin.
Po odhodu zavezniških čet in po sprejemu oblasti po jugoslovanskih oblasteh so razdelili dodatna živila in začeli s prodajo mesa po cenah, ki so dosegljive za vse prebivalstvo.
Glede obnove je omenil, da bodo predvsem začeli z nujnimi popravili šolskih poslopij.
Izjatil je dalje, da je zvezna via-da določila kredit zoo milijonov dinarjev. S tem kreditom bodo še letos obnovili 780 stanovanjskih hiš in javnih poslopij.
Puljsko prebivalstvo se je obrezalo, da bo prostovoljno delalo, pri urejevanju mesta, delavci so se obvezali, da bodo zvišali proizvodnjo. Na podlagi petletnega načrta bo Pulj postal važno industrijsko središče.
Jugoslavija bo zahtevala
razpravo o tujem vmešavanju v grške notranje zadeve
Seja komisije za Palestino - Ameriški predlog v ožji komisiji glavne skupščine
Laka Sucčess, 26. — Po prejetih vesteh bo jugoslovanska delegacija pri OZN stavila v .politični komisiji na ameriški načrt glede grškega vprašanja svoj protipredlog, V tem bo zahtevala, naj glavna skupščina prouči vsa tuje vojaška in gospodarske intervencijo v notranje zadeve Grčije,
Kakor orno poročali že včeraj, je ameriška delegacija predlagala u-stanovitev posebne komisije ra Balkan. Ta komisija naj bi imela svoj sedež v Solunu in naj bi pripravila poročilo za prihodnje redno zasedanje, glavne skupščine OZN.
Komisija bi imela nalogo vzpostaviti normalne diplomatske od-nošaje med Jugoslavijo, Bolgarijo, Albanijo Jn Grčijo, dalje naj bi pospeševala sklenitev posebnih mejnih dogovorov in ureditev visečih spornih vprašanj. Končno naj bi proučila možnost dogovora za izmenjavo manjšin. Iz zadnje točke je očitno, da bi se Grčija in njeni «zašč!tniki» radi iznebili slovanskega življa v Trakijl.
Danes je bila prva »jja komisije za Palestino. Predloženi sta bil; dve poročili; eno predvideva delitev Palestine v dve državi, dru-
go predlaga federacijo. Odločitev o palestinskem vprašanju je v toliko težavna za zapadne države, ker se ne bi rade zamerile ne Zidom, š? manj Arabcem. Arabska zveza, ki ima do seda.1 v OZN 5 glasovi, bo s pristopom Jemena razpolagala s 6 glasovi. To je važno pri glasovanjih v glavni skupščini, kjer je za sprejem sklepov predvidena dvebrčtjinaka večina.
Sovjetska zveza je za enotno Palestino a dvema nacionalnima skupinama. SZ zveza ne odklanja delitve Palestine v dve državi, če je prvi načrt neizvedljiv.
Ameriška delegacija Je predložila predlog o ožji komisiji glavne skupščino in njeni ureditvi. Njen zastopnik Duiles je zanikal, da bi imele ZDA namen Bpremeniti osnovno listino in z ožjo komisijo izločiti Varnostni svet. Predlog daje ožji komisiji moč uvesti preiskave in razprave med časom ene in druge glavne skupščine OZN, izvesti poročila in priporočila za glavno skupščino, podpirati mednarodno sodelovanje, sklicati po potrebi izredno glavno skupščino. Ožjo komisijo bi tvoril po en član vsake države, ki je članica OZN.
10 netfašlstov aretiranih v zvezi z atentatom v Milano
Milan, 26. — V Milanu so are'.'* rali v zvozi z atentatom na prostore KPI in neefašistov. Predstavniki m'lanskih strank so imenovali pošebno komisijo, k; bo v Runu zahtevala bd parlamentarnih skupin, naj zahtevajo izdan je zakona za obrambo repubhke, da se preprečijo podobni zločini.
Ameriško zanimanje
za ČSR
Praga, 26. (TaSS) — V Prago > prispela nova skupina 11 članov ameriškega kongresa, tako da je sedaj v CSR 20 ameriških parlamentarcev, ki podrobno preučujejo gospodarski in politični položaj v CSR in še posebej njene gospodarske stik« z drugimi državami.
Razen s kongres‘st; je Praga preplavljena s celo vrsto ameriških «turistov», med katerimi so bivši vojaki, novinarji in strokovnjaki.
Izjavlja se, da skušajo ti ameriški «poizvedova!c'» pom.riti zaskrbljenost, ki je v CSR nastala zaradi politike ZDA do Nemčije. Hkrati skušajo prepričati češkoslovaške voditelje, da se brez industrijsko močne Nemčije češkoslovaško gospodarstvo ne more uspešno razvijati.
Ugotavlja se tudi, da povečano zanimanje Američanov za Češkoslovaško hrabri reakcionarje, ki se začenjajo odkrito protiviti demokratičnim reformam gospodarskega in političnega značaja.
Aretacije v Španiji
Netv York, 26. — Dop infk «New York Timesa* poroča, da je Francova vlada dala aretirati v Galiciji več znanih Juristov in zdravnikov. Aretirali so več oseb tudi v Ponte-vedra in Vigo. Obtožujejo Jih, da so bili udeleženi pri zaroti proti Francovi vladi.
ČSR - država Čehov in Slovakov
Praga, 19. — Parlamentarni odbor, ki ima nalogo izdelati novo ustavo, je sprejel besedilo o češkoslovaški republiki, ki pravi, da je Češkoslovaška republika država Cehov in Slovakov, dveh narodov, neločljivo združenih in z enakimi pravicami. Prejšnja ustava 'e določala, da tvorijo republiko Ceho-elovalti kot en narod. Sedanja ustava določa volivno pravico z 18. letom.
- <.} - >, _
't;,, Sj fcirv*;;-;
■ 3 : :
,..v.*....•  ......................
mi
1947
'(Spored festivala glej na drugi strani)
RESOLUCIJA
Demokratične fronte Slovencev v Italiji
Delegacija Demokratične fronte Slovencev v Italiji je izročila gotjškemu prefektu ob priliki razgovora z njim in odposlancu Marami sledečo resolucijo:
Demokratična fronta Slovencev v Italiji opozarja italijanske ob-lasti, da so Slovenoi v Italiji od IS. sept. 19j7 po členu IS. mirovna pogodbi e Italijo z dno 10. febr. 101,7 enakopravni državljani ne glede na pleme, spol, jezik in vero ter da uži id jo človečanske pravice in osnovne svoboščine, vštevši svobodo izražanja v svojem jeziku, svobodo vere, svobodo mišljenja in združevanja.
Po členu ld. mu ovne pogodbe no smejo italijanske oblasti ne preganjati ne nadlegovati italijanskih državljanov slovenskega jezika samo zato, ker so v dobi med 10. junijem 191,0 in drvim, ko je stojtila mirovna pogodba v veljavo, izražali svoje simpatije za stvar zavezniških C n. pr. Jugoslavije) ali pridruženih Sil, ali pa ker so vodili akcijo v prid tej stvari.
Po členu 17, mirovne pogodbe se Italija obvezuje, da ne bo trpela na .-vojem ozemlju ustanavljanja fašističnih ali podobnih organizacij političnega, vojaškega ali polvojaškega značaja, katerih namen je, da oropajo ljudstvo njegovih demokratičnih pravio.
Demokratična fronta Slovencev v Italiji jo opozorila po svoji dehgacifi dne 18. sept. 19!,7 nd te člene mirovne pogodbe predsednika italijanske vlado v Rimu, želeč obenem italijanskemu narodu mir in blagostanje. Predsednik vlade je potrdil, da pripadajo Slovencem v Italiji omenjene jezikovne pravice in svoboščine ne sdmo po mirovni pogodbi, temveč tudi po italijanski vstavi in po mišljenju ogromne večine italijanskega naroda,
Demokratična fronta Slovencev v Italiji pričakuje, da italijanski obldsti ne bodo kratile Slovencem omenjenih pravio in «.« bodo trpele, da bi jim jih kratil kdor looli.
Dorica 2^. septembra 1947.
DEMOKRATIČNA FRONTA SLOVENCEV V ITALIJI
Togliatti hrani goriške Slovence
Rim, 26. (Ansa) — Na današnji Seji zbornice je poslanec Togliatti govoril tudi o dogodkih, ki so se vršili v Gorici. Ugotovil je, da označuje prevzem italijanske uprave tega ozemlja Julijske Benečije izbruh nasilnih akcij fašističnega kova, Nato je Togliatti navajal razne primere napadov, pustošenj in plenitev v Gorici proti slovenskemu življu. Center in desnica zbornice sta pri teh besedah dvignila velik krik in vik. Poslanec Bettiol je kričal: «Ni res, ni r«s!», nakar mu je Togliatti odgovoril:
«Teh prim&rov ne bi bil iznesel pred zbornico, če me stroga preiskava o dogodkih ne bi bila prepričala, da so se resnično pripetilh.
Nato se jo Togliatti obrnil proti Sforzi in mu dejal:
(Zahtevam od zunanjega ministra, da pove, kaj misli o vsem tem on, ki je izjavil, da hoče voditi prijateljsko politiko s vsemh.
Nato je povzel besedo De Gasperi ter izjavil, da so se dogoditi, ki jih je omenil poslanec Togliatti izvršili skeno vsi dne 15. in samo en dogodek dne 16. septembra, to se pravi predno je italijanska policija prevzela odgovornost za javni red. Nato je De Gaaper; izjavil, da zagotavlja slovenskemu goriškemu prebivalstvu, da bo italijanska vlada poskrbela, da se upoštevajo pravice vseh. De Gasperi želi, da bi te besede odstranile skrbi, ki so bile izražene
deset dni z grški
OOOOGOOOOOOOOOOOOOOGCCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOCOOOOGOGOOOOOOOOOGOOOOOJOOO
Dopisniku tržaške informacijske agencije ATI je uspelo, da se je izkrcal v zalivu Sag:a-das na grški obali. Nekaj dni je preživel v epirskih gorah. V naslednjih člankih opisuje to
pustolovsko potovanje med	žido-vski emigranti, ki vsako noč	borzijanoev. Živijo v Bariju v ho-	glave do pet in nato ravnodušno
Markosove partizane in vladino	odhajajo posebno iz San Cdtalda,	telu Orientale, v sladščičami La	pravi: tPogdvori se s kapitanom,
vojsko v Grčiji.	potem iz Brindisija ali pa ia Urimo-	Sem, v kavarni Stopani, kjer skle-	ki je v kabini» — preneha s česa-
PRtvr, nositi ....	.	poiija. Cena vožnje se vrti okrog	pajo svoje umazane kupčije in pro-	njem psa in reče hitro: tToda sa-	naokrog je tišina, jambor ji jadrni-
GKSHI 015 A 1,1	100.000 lir. V Brindisiju so barke,	dajajo vse kar si človeštvo lahko	kaj bi hoteli v Grčijo t* povem mu	ce škriplje jo sladko; vsedemo se
Med tolikimi ladjami ia čolni bi	jadrnioe in druga prevozna sred-	zaželi. Od potnih listov da dolar-	namen. Zmaje z glavo jn zamrmra:	na pomol. Pride kamion poln že-
hotel vprašati kar koli, da bi s ko-	stva, ki plovejo proti Grčiji, toda	jev od cigaret do fotografskih apa-	<tDa niste morda vohuni*	1 'zja. Posadka ga zliži na jadrni-
mur koli postal prijatelj, toda m h- ga prevoz zahtevajo vrečo denarja, ratou. Falzificiranih potnih listov „	,.	.	.	..	00. Pride tudi trgoveo, neki masten
če se zame ne zmeni, in kar je naj- neki grški trgoveo, ki potuje dva- je vseh mogočih vrst in za vse na- , a.n' m,	”	l,”,Pe~ in len človek, nizke rasti, debelih
slabše, nihče noče govoriti o grških krat mesečno, mi zaupno pove: rode; srednja cena se vrti okrog ae '	?,	,	.	,e	,	moje	usjen jn kodrastih las. Pomeni se
® vprašanje prej kot mi je dal odgo- s kapitanom in se pop ne na jadr-
račun nekega podjetja tam doli. Gremo skupaj v gostilno in postanemo prijatelji. sToda domovina — pravi — kaj jet Nič, če imaš prazen trebuh. Naj pride, kdor hoče, samo da je dovolj ladij za plovbo, vsa drugo mi iti mam.
Vračamo se proti zArgerus. Vse
,	.	vor	kcTino rec'e; *Zal mi	nioo,	da	bi	na	hitro	pogledal	mate-
z jadrnioe zArge- da wil dokumenti niso prav jasni rM jn ^ kabino. Vrne se na
zadevah. Prav zares, noben pomor-	«Poleg normalnega tovora vozim v	zoo MO	lir.
ščak ne tvega prevažati tajne pot-	Italijo cigarete, kokain in drugo
ni ke na obalo Grčije, ki je v voj-	podobno blago, v vrednosti več mi-	V,	j?1«?"”0!	11	1	,	,	1	. ™. ...	......
nem stanju.	Hjonov; razume sr, ob pomotku ro»- ki ,ČMi nekakšnega kosmatega m jaz moram obvestiti grški kon- krov	^	kapitanu,	da	bo	da-
In tako postopam že dolgo časa	vkrcam tajne potnike in vsekakor	r„sa’ ml	da	Prl^	mlxt sarad‘ »ravice ™ brcanje*.	ro1¥], posadki osem kilogramov ci-
po obali pristanišča in gledam plavo	n# na^rra^Am nobene vOinje ai-	J* nem po g a or o psi i \n nato m	Odideva v mesto slcupaj; pripo•	goret Xeniot če bo ilo t >se v redu.
in. vabljivo morje. Bari je ognjišče	ston)...* Mnogo jih je, ki plačajo za	xr) ~ svojega psa, 1 se ime-	veduje mi 0 tihotapstvu, ki se vrši	Kapitan kriči: sOdpusti na krovu!
duš in trgovoev. Vedno je bilo ta-	eno vožnjo ogromne vsote; pretež-	nule * nos.	a	o mu povem,	„ tem morskem območju, in kot	in ti*, pravi in se obrne k meni,
ko, posebno pa še v današnjem po- no so to Italijan i * Dodelcaneza, ki ”‘r^aw u naiin dospeti na vji mornarji mi pokaže slike svo- *daj mi roko (n skoči na krovi*, vojnem času, času gladu in tiho-	prrdvidevajo bližnji padec sedanje	^r' 0 0 **	jih otrok in svoje žene. Nato mi	Malo iznenaden zaradi teh ne-
tarpcev.	grške vlade in poskušajo rešiti svo-	pojdemo v Grčijo* me	pmy>ri 0 politiki in o draginji in na	nadnih besed se uprem ob rob po-
Kapitan neke ladje mi pravi, da	je kanitale, ki jih imajo na otokih,	prekine mornar — t J utri bo odhod,	'kroju mi pove, da bo njegovo sle-	mola in skočim na jadrnico,
je laže dobili sredstvo za prehod v Bariju in Brindisiju se izkrca- toda ne vem natančno v katero defe potovanje, ki ga bo napravil
v Jugoslavijo ali Albanijo pa celo jr, vsak teden stotine grških in it«- Srško pristanišče*.	v pirej s tovorom starega železja	nada	juje)
Palestino kot pa v Grčijo,	lijanskih beguncev, prevoznikov in *Ali me lahko vzamete na krovt* »a gi-adnjo nekakšnih barak; ki	S.	PETEANI
Jadrnioe »a Palestino najemajo trgovoev, velikih tiholapoev-čmo- vprašam. Homar me pogleda od jih je konzulat kupil v Bariju na	Oopjtrright	by	ATI
v zbornici, kakor tudi da bi pAni-rile slovensko prebivalstvo, ki živi v Italiji in tudi zato, da ne bi nastale škodljive posledice za Italijane, k; so ostali onstran meja.
• * *
Ponmm ugotavljamo, da je De Gasperi v pogledu izvrševanja določb mirovne pogodbe, ki jamčijo i demokratične pravice vseh goriški/s Slovencev, doslej ostal samo pri besedah, medtem ko je delal m dela ravno nasprotno:
1. Namesto, da bi poslal v Gorico človeka, ki bi bil resnično sposoben storiti vse, kar je mogoče, da pride do dejanske pomiritve med goričkimi Slovenci ut Italijani, je poslal podtajnika Marazzo, človeka katerega je že fašistična Italija pošiljala urejevat podobne stvari v taborišče smrti na Rab; danes je jasno, po odhodu Marazse iz Gorice, da v pogledlu pomiritve ni storjeno nič ali pa še manj kot nič, ter se zdi, da je De Gasperi tak rezultat tudi hotel, sicer bi poslal drugega človeka.
2. Glasilo Demokratične fronte Slovencev v Italiji s Soc a* kljub neštetim intervencijam pri policijskih in drugih upravnih oblasteh se še danes deset dni po vstopu v veljavo mirovne pogodbe in njenih jasnih določb glede svobode tiska, ne more tiskati, še manj pa prodajati v Gorici, čeprav združuje Demokratična fronta Slovencev v svojem okrilju ogromno večino gori-ških-, beneških in kanalskih Slovencev.
Kar pa se tiče Italijanov, ki so ostali izven meja Italije, to se pravi tistih Italijanov, ki so ostali v Jugoslaviji ali pa na STO-ju, naj bo dovolj, da ugotovimo samo eno dejstvo kot karakterističen primer: Ob pr-hodu jugoslovanske armade v Pulj je to armado dočakalo z italijanskimi in jugoslovanskimi zastavami tisoče in tisoče Italijanov, medtem ko je slovenski živelj iste dni ob prihodu italijanske vojske v Gorico moral, pa zaslugi De Gasparijeve policije, preživljati tri dni in tri noči strah in trepet in raz-bojništva najhujše vrste pred fašističnimi hordami, da o sprejemu z zastavami sploh ne govorimo. Vprašamo De Gasperija:
Kaj bi se zgodilo v Gorici s tistim Slovencem, ki bi si bil upal liste dni v Gorici prikazati se s slovensko zastavo v roki?
KRATKE VČSTi
T Sovjetski poelanik Bogomolov m njegova gospa sta tula danes povabljena na kosilo, ki f F Priredil predsednik Rama-disr.
— Jugoslavija in Albanija sta odpravili vizum« za potovanje iz ona države v drugo.
primorski dnevnik
27. septembra 19^
Ob novi delavski zmagi
Na precisinočnjem zborovanju ES, o katerem smo že včeraj poročali, je bila ob zaključku enoglasno sprejeta naslednja resolucija.
Strokovni odbori, tovarniški odbori, pododbori in zakupniki, ki so se zbrali danes 25. septembra na zborovanje in po poročilu tov. Riz-zottlja, predsednika, mestnega odbora BS glede poteka stavke, ki je bila sprva delna in potem splošna; po stališču, ki so ga zavzeli v tej stvari pseudosindikalisti DZ, kateri so v očitni zvezi z največjim predstavnikom krajevnega kapitalizma Cosulichem jn ZVU;
ODOBRAVAJO delo mestnega odbora ES, ki je vodil borbo za obrambo s.ndikalne organizacije, katera je bila ogrožena zaradi koncentriranega napada domačih in mednarodnih reakcionarnih sli
Obenem ugotavljajo, da je akcija dosegla predpostavljene cilje in rešila sindikalno organizacijo.
Ugotavljajo, da so poleg članov Enotnih s;n-dikatov v velikem številu pristopili k stavki tudi člani Delavske zbornice in tako razkrinkali v svojim dejanjem spletke svojih voditeljev, ki so nameravali s svojim spletkarjenjem izločiti našo organizacijo iz tovarn.
Izražajo
svoje zaupanje mestnemu odbojni ES, ki je v razrednem principu enotnosti vseh delavcev znal voditi borbo proti proletariatu sovražnim silam in dosegel pivo veliko zmago po ustanovitvi STO-j a. To zaupanje tvori glavno podlago za nadaljne boje, ki čakajo delavstvo in demokratično meščanstvo za popolno osvoboditev dela, za svobodo in za mir med narodi.
Še en esul na tržaški nošti
Pred časom smo pisali o razmerah, ki vladajo na tržaški pošti, in o tem, kako tam kljub 900 uradnikom, ki so zdaj zaposleni že za itak skrčeno območje tržaške direkcije, še vedno sprejemajo v službo razne esule, ki so se z vseh vetrov pri-tepu v naše mesto. Prejšnjo soboto je gospod ravnatelj s posebno o-krožnieo obvestil uradnike, da je nastopil službo bivši poštni ravnatelj v Pulju g. Cumin, doma iz Padove. Na tukajšnji pošti je ta nov gospod zaposlen sedaj kot inšpektor.
Ne vemo, ali Je takega ravnanja krivo poštno ravnateljstvo ali okupacijska oblast. Gotovo pa je, da na STO-ju ne bodo državljani plačevali vso to druščino pritepencev, ki dela samo število po naših uradih. Zato je vse zaman, da se ti •ljudje tako krčevito oprijemljcjo raznih služb z namenom, da bi bodoči guverner sprejel stanje, k; ga bo tu našel.
Civilna policiia
za mednarodne odnose STO-ia
Sinoči je v Rojanu civilna policija ob 1.30 aretirala jn pretepla 49-Ietnega Franca Zgura in njegovega 15-letnega sina Klavdija, ko ata pisala na zidove parole; «Z:v o STO, hočemo dobre odnose z italijansko republiko*. Eden izmed agentov je tovariša Klavdija večkrat udaril z pendrekom po licu, tako da so ga morali odpeljati še prej na Rdeči križ, preden je odšel v zapore. Ker se je njegov oče temu upiral, so policisti tudi njega naložili na kamion.
Po korzu in drugih ulicah v središču mesta so šovinisti strgal' lepake s proglasom št. 1 In 2 samo zato, ker sta pisana tudi v slovenskem jeziku. Mars.kje so načečkali tucjj žaljive napise proti tujim državnikom. Teh ljudi civilna policija seveda «rae vidi*. Kaj še, da bi jih za to aretirala, ali celo pretepala kot dela to z demokratlčnm ljudstvom- Zopet lep primer «ne-pristranosti* najboljše policije na svetu.
TRŽAŠKI DNEVNIK
ŠOLSKA VRATA
se zopei odpirajo
Bliža se začetek novega šolskega leta. Dijaki opravljajo popravne izpite, učenci se vpisujejo v šolo.
V kratki dobi počitnic se je nekaj izpremenllo tudi v šolstvu. Kapetan Simoni, šolski častnik okupacijske uprave, je odšel in nasledila sta ga že dva druga. Toda ostal je Baraga. In Baraga je — sistem. Torej kljub izpremembam se sistem ne bo izprčmenll. Utesnil se je le Baragov pašaluk. Večina cone A je danes ped jugoslovansko upravo in tamošnjim slovenskim učiteljem ne bo treba plesat; po Baragovi muziki, kakor je v svoji politični nepismenosti š« nedavno napovedoval bivši kobariški didaktični ravnatelj dr. Bole. Slovenci pod Italijo so sicer doživeli svojo šentjernejsko noč in eno prvih dejanj karabinjerjev ob prihodu v Gorico je bila zasedba Dijaškega doma. Toda italijanska vlada bo morala spoštovati pravice Slovencev do svojega šolstva, ker je to dolžna po mirovni pogodbi, Titova Jugoslavija pa bo odločno vztrajala, da se te pravice tudi zares upoštevajo.
Na STO-ju pa se okupacijska u-prava trudi ustvariti čim ugodnejši položaj za nadaljevanje angloame-riške imperialistične politike tudi po prihodu guvernerja. To stremljenje se odraža tud; v šolstvu. Toda te dni sklicujejo slovenski roditelji svoje zbore, volijo kot vsako leto ob začetku šolskega leta nove roditeljske svete. Vsi ti zbori se vrše brez velikega pompa, v domačem, družinskem vzdušju, vendar imajo velik manifestativen pomen. Slovenski starši manifestirajo na ta način, da je slovenska šola njihova, ljudska in da se ne bodo nikdar in nikoli odrekli pravici, da bi soodločali o šoli, kateri zaupajo svoje otroke. Četudi se jim danes to povsem osporava, vendar so vsi slovenski starši prepričani, da si bodo priborili spoštovanje te tako prirod ne pravice. Vse sile, ki nasprotujejo tej naravni zahtevi, se bodo morale osramočene in premagane umakniti z bojišča.
Pred nami stoji še nešteto nerešenih vprašanj, katerih rešitev bi bila že davno mogoča, če bi okupacijska vojna uprava res iskreno in z demokratičnim razumevanjem reševala šolska vprašanja. Počasna derekvlziclja šolskih stavb in še počasnejše popravljanje poslopij, kjer se to ni celo popolnoma ustavilo (Barkovlje!), kaže, da Jim naša šola, niti slovenska, pa tudi italijanska ne, ne leži baš pri srcu.
Baragova senca, ki še vedno leži na slovenskem šolstvu STO-ja v bivšem pasu A kaže, da bo tudi v bodoče personalna politika okupacijske uprave šla za tem, da zapostavi poklicne. učitelje-domačtne in, da da prednost raznim slovenskim «esulom», ki v mnogih primeri niti učitelji niso. Toda tudi v tem vprašanju je naše ljudstvo odločeno, da prav tako kakor italijansko ljudstvo Trsta očisti naše ozemlje «esu!ov» vseh mogočih barv in narodnosti, ker ve, da so ti «esuli» stalna nevarnost za mir in plodno sožitje med narodi tega ozemlja. Zraven tega se slovensko ljudstvo zaveda, da so begunci tudi po svojih moralnih kvalifikacijah nemogoči kot vzgojitelji.
Baragovo paševanje velja samo j
in ponižen. Le tako moramo razumeti, da se slovenske šolske zadeve rešujejo tako težko, da še danes ne vemo, ali dob mo y mestu tretjo, tako prepotrebno šolo. Se danes dobivajo le italijanski didaktični ravnatelji iz anagrafičnega urada naslove novo vseljenih šolskih otrok, da jih potem rte glede na narodnost zvabljajo v italijanske šole. Baraga je odgovoren zato, da še danes obiskujejo po zaslugi italijanskih šovinističnih učiteljev mnogi otroci popolnoma slovenskih staršev italijanske šole. Razumljivo je to njegovo .zadržanje. Njegovim delodajalcem bi bil tak razvoj šolstva všeč, zato Baraga hlapčevsko molči.
Daleč smo od vsakega šovinizma, ko odklanjamo, da bi italijanski starši vpisovali otroke v slovenske šole; zato pa odločno zahtevamo, da se omogoči popolnoma svoboden razvoj slovenski šoli, da bo ta mogla zbrati vse otroke slovenskih staršev. To je naša pravica in za nje popolno izvedbo bomo še nadalje delali do njene popolne izpolnitve.
Javnemu mnenju v pretres!
Pa naj še kdo trdi, da ni civilna policija zatočišče vseh vrst tipov, od kriminalcev (razprave o kraj: sladkorja, Unrinega blaga itd.), do najbolj zakrknjenih fašistov, kolaboracionistov itd.! Včeraj smo že poročali o nekem takem policistu, ki je zagrozil neki mlekarici z rižarno, danea pa moramo predata-viti javnemu mnenju nov fašistični eksemplar ki je bil sprejet v civilno policijo, po mnenju ZVU «najboljšo na svetu*.
Gre za Kurašiča-Croci Josipa iz Milj, ki je bil od epuracijske komisije epu r L ran in odpuščen ;z ladjedelnice Sv. Roka, ker je okoli I. maja 1942. leta v svojstvu agenta fašistične policije, sodeloval pr: napadu na dva delavca. Takrat sta bila tovariša Ier.o Gradonja in Karel Stule zagrešila, da sta po 10. trni stala na ulici pred svojima stanovanjima. Samo zaradi tega so ju vrgli na tla in ju brutalno pretepli. S tem so hoteli grozilno vplivati na delavstvo, da ne bi priredilo manifestacij za 1. maj.
S to novo močjo je policija dobila novega fašista, ki bo zvest svoji tradiciji nadaljeval 3 pretepanjem delavstva in antifašistov. Pa naj še kdo trdi, da ni korpus civilne policije sestavljen iz takih policistov, ki bi ne imeli za stboj »lepe* kariere,
V Istri se pripravljajo
za praznik dela
Od Tinjana in Škofij do Novega grada, od Sv. Antona čez Marezige, Šmarje, Krkavče in vasi Hrvatske Istre, je te dni vse v mrzličnih pripravah za veliki festival dela, ki bo prikazal dveletne uspehe delovnega •ljudstva Istre, ki je v borbi za izgradnjo ljudske oblasti jn zgraditev porušenih vas; napravilo velik korak naprej. Zaradi pomanjkanja gradbenega materiala; lesa, apna, peska, cementa in kamenja, so ve-
istrsko ljudstvo pred novo situacijo. Prebivalci tega dela primorske zemlje se niso borili za tako rešitev, vendar jih to ne spravlja v malodušje. Nasprotno, zavest, da je bodočnost edvisna le od dela in lastne moči, je borbenost še dvignila. Ta borbenost in njeni uspehi v dveletni trdi borbi bo prikazana na festivalu dela. Festival dela bo dokaz bratstva v SIAU in dokaz, da se bo to bratstvo še razširilo in utr-
KOLIMK
Sobota 27. septembra
ICczma, Tešin Sonce vzhaja ob 6.57, cb 18.50. Dolžina dneva m*” Jutri 28. septembra
Venceslav, Vinko
Spominski dnevi
19J/3 je bila ustanovljena GOriška divizija, ki je bila pozneje prc-osnovana v XXV. divizijo.
191,1 so srbski partizani osvobodili Užice.
Človekovo delo je najlepše, lea-dar dela v korist svojega bližnjega in človeštva.
like težave, toda železna vztrajnost J dilo. Festival dela bo prikazal odloč-in izredna pridnost istrskega ljud- ‘ no voljo, kako s; gradimo našo bo-
stva je premagala tudi te ovire. Prostovoljni delovni polet, ki j* zajel vse ljudstvo, je rodil že velike uspehe na polju obnove. Tovariško razumevanje za samopomoč pa se je pokazalo posebno pri gradnji hiš pogorele«m v Šmarjah, Marezigah, Babičih ter Mumiianu, kjer so opravili pri gradnji hiše tovariša Kocjančiča za 300.000 lir prostovoljnega dela, v Babičih pri hiši tovariša Korena za 198.000, v Marezigah in Mum'janu pa vse ljudstvo pomaga pri gradnji nove šole.
STO, ki je nastal kot posledica *.mpfar!al‘.st:čniih intrig, postavlja
Razprava proti tovarišem
iz ladjedelnice odgodena
Čeprav se fašistični razbojniki, ki so metali bombe, in pretepači z noži svobodno sprehajajo po tržaških ulicah, ne da bi za svoja dejanja morali odgovarjati na sodišču, je tukajšnja anglo-ameriška okupacijska oblast na podlagi ovadb nekaterih potuhnjenih tako zvarih sindikalistov Delavske zbornice uprizorila proces proti 9 tovarišem delavcem iz ladjedelnice Sv. Marka. Včeraj ob 15.30 se je pred sodiščem, kateremu predseduje major Bayliss, moralo predstaviti 9 tovarišev delavcev iz Sv. Marka, med temi dva člana tovarniškega odbora. Tovariši so: Turkovič Andrej, Dapretto Giglio, Albertini Avgust, Bonetti Michelangelo, Luka Hektor, Menotto Ivan, Colli Narcis, Rigo Artemi. Zanolin Renato. Po čl-tanju obtcžnlce, ki našteva obtožencem že naravnost iz trte izvita dejanja češ da so tovariši nago varjali druge delavce k požigu, so obtoženi tovariš; na vprašanje, ali se čutijo krive, gladko zanikali. To-j žilec kap. Berger pa je zaprosil so-, j dišče, naj bi razpravo odgodilo, ker i ni utegnil v dveh dneh preštudirati ! obtožnice. Sodišče je tej prošnji u-! godilo In je razpravo odgodilo na : ponedeljek zjutraj 29. t. m.
pravo. Za njim je sodišče zaslišalo še Gombaccija in Debellija. Ta dva se morata zagovarjati, ker sta Izpolnjene živilske nakaznice pošiljala na naslove oseb, ki jih v Trstu sploh ni bilo. Namesto da bi nevročene živilske nakaznice oddali uradu, so s ponarejenim podpisom izpolnili sprejemni list in nakaznice, izpolnjene z napačnim; imeni, naprej prodajali. Popoldansko razpravo, ki je bila zelo živahna zaradi besednega dvoboja med odvetnikom Kezich m in tožilcem Grobissijem. je predsednik sodišča Nachtch odgodil na ponedeljek 29. t. m.
IZOLA
Narodna zaščita je te dni napravila hišno preiskavo pri Amabill in Ani Opassic; Amabila je žena, Ana pa sestra znanega fašista in vojnega zločinca Luigia Opassica. Pri preiskavi so zaščitnik; našli precej materiala, ki je služil v prctiljud-ske namene in je imel popolnoma fašističen značaj.
V Gorici mečejo antltašiste iz tovarn
Preganjanje Slovencev in antifašistov v Gorici se ne omejuje 1? na pretep^ .požige in podobno, temveč je zavzelo še druge zahrbtne oblike. Sedaj so namreč začeli odpuščati iz tovarn delavce, nam--slo nj;h pa sprejemati esule. Ti skušajo vnašat! m« d delavstvo razdor in terorizirajo delavce. Pri vsem tem jim gredo na roko lastniki.
Delavska zbornica in urad za delo sta sicer izdala r.ek proglas, s katerim javljata, da ni dovoljeno samovoljno odpuščanje, jn sprejemanje na delo, vendar delajo v podgorskih tovarnah esul; in lastniki, kar hočejo.
Te dni so m:d drugimi vrgli na cesto tudi Angelo Svečei^č iz Pod-gore, mater dveh otrok in vdovo partizanskega borca.
Da gre za premišljeno in organizirano akcijo, nam potrjuje tudi včerajšnja goriška izdaja «Voco lihem*, ki pravi, tla je treba predvsem esulom poveriti v obmejnih krajih »obrambo* ital! jamstva.
Delavci pa se ne bodo dali kar tako na lahko ugnati, ker imajo v rokah močno orodje:	delavsko
enotnost, ustvarjeno v dolgih borbah.
Za stavkokaze tudi »tehnični vzroki4*?
V Tovarni strojev Sv. Andreja ravnateljstvo ni hotelo Izplačati plače za. mojstre baje zaradi »tehničnih razlogov*.
Bog ve, če ravnateljstvo CRDA tudi ni izplačalo plačo onim stavkokazom. ki so delali za časa stavke v tovarni s polno paro?
Seja conskega sveta
Včeraj je bila seja conskega sveta. Poročilo bomo zarodi pomanjkanja prostora objavili v jutrišnji številki.
Vremensko poročilo
z dne 26. t. m. Zračn; tlak 760.8 :n narašča: toplota 23,2, 27,2 in 17,8, nebo oblačno; morje mirno; toplota morske vode 21.0.
Kako so gosnodie sleparili z živilskimi nakaznicami
Včeraj zjutraj je gospod Con-tento nadaljeval s svojimi izjavami. Sen enkrat je potrdil, da je prodajal trgovcem ponarejene živilske nakaznice, ki sta mu Jih dajala Tranquillini in Gregor!. Medtem ko je Gregori na vse ra-i čine tajil, da bi mo dajal ži-
vilske nakaznice, pa je Contento našemi zavetoemu učltel^tvu.^ru- j natančno pojasnil, da sta mu Gre-
gače je ta gospod dovolj hlapčevski ! !n Tranquill'u»i dajala nakaz
r.ice zavite v papir. On pa njim
,Kar smo s krvjo zapisali ne bomo izbrisali!"
prav teko v papir zavit denar, da ne bi to vzbudilo suma. Trgevc!, ,kii so ponarejiene nakaznice kupovali, so to dejansko priznal; na
Kakor v Sovodnjah, tako so za- j zasliševanju. Trgovcem, k; so ku-
čeli tudi pri nas v Steverjanu preganjati karabinerjl ljudi, da bi zbrisali z zidov in hiš napise in gesla iz narodno-osvobodolne borbe. Vsakdo bo razumel, kako gkda štever-jansko prebivalstvo, kj je -znano po svojem ogromnem doprinosu v torbi prot; fašizmu, na tako veliko skab karab.nerjev prav na te naše s mbole, na katere smo vsi ponovni-Zakaj bi ti napisi nagajali kara-b.nerjem, ki so prišli kdo ve odkod, če pa niso nam Steverjancem prav nič v napotje, temveč so nam na-protno drag spomin na našo junaško borbo .n na naše junake, k: so dali svoja življenja, da bi se ti simboli uresničili. V tem smislu Je odločno odgovorila karab perjem domača žena, k. je dejala tako le: «Te napise ne bomo brisali, ker so jih zapisali s krvjo naš; padli junaki, k; jih je naša vas dala preko pftdeset in mi ysl jih nosimo v srcu*.
povali nakaznice, je obtoženec govoril, da so to nakaznice delavcev, ki delajo pri podjetju Farsura, ker pa imajo ti svojo menzo, da ne rabijo nakaznic. Takoj za pričevanjem obtoženca, so prišli v dvorano obtoženi trgovci ;n priznali, da so kupovali nakaznice. Po zaslišanju trgovcev so začeli spraševati Gregorija, ki je pojasnil tehnično delovanje njegovega urada.
Na popoldanski razprav; je sodišče zaslišalo Fragiaccma Armenija, ki pa je takoj na zaslišanju izjavil, da se ne čuti krivega. Živilske nakaznice, ki jih je našla policija na njegovem domu, pa je skušal obtoženec opravičiti s fantastičnimi izgovori, češ da jih je moral oddati n?ki osebi, ki je pa ni bilo doma. Zaradi tega je shranil nakaznice doma, na katere pa je potem pozabil. V bistvu se obtoženec ni spomnil dobro tega, kar bi mu lahko škodovalo med raz-
Sli
so v mlekarno
toda ne po mleko
Predzadnjo noč »o vlomilci obiskali mlekarno v ul. Settefcntans 18. Očividno pa jim mleko in mlečni Izdelki no gr.do v slast, ker se jih niso nitj dotaknili, ampak so napravili iz mlekarne skozi stransko steno luknjo v galanterijsko trgovino, ki je last Cezanne De Radio. Tam so si naložili precej blaga In skozi isto luknjo tudi nemoteno odšli. Policija ni prav nič motila njihovega posla, pač ]«a je z obiskom nezadovoljna De Radio, ki ima preko 900 tisoč lir škode.
Satumijo so ukradli
Malo j« Tržačanov, ki bi ved.-li, da smo Imeli te dni v Trstu «Sa-trrnijo*. No, tatovi so to vedeli in to je dokaz, kako dobro so informiram'. Pozz.oco Anton iz Savudrije v Istri je imel zasidran v novem pristanišču moj čoln «Saturnus*, ki so mu ga predvčerajšnjim neznani tatovi ukradli. Tudi 58-letnemu Capriju Kamilu so tatovi odpeljali njegov čoln »Sirenar, ki je bil vreden okrog 90 tisoč lir.
Smrtna nesreča na cesti
Včeraj zjutraj okrog 1.30 de Je na Openski cesti v bližini Faceano-nijevih kamnolomov prevrnil ameriški kamion. Pri tej nesreči je bilo ranjenih sedem oseb, ki so bile na kamionu. Dve so v bolnici obvezali n poslal; domov, dočim so jih pet. ki so bile teže ranjene, pridržali v bolnici- Dve uri pozneje Je pod-
legla ranam 18-letna Lliana Bratti
.W.\,V,V.,.V.VWv,A%VA,A\VV,’.V.W,SV,V.VW.V.W.W.’.W
Festival v Pragi
VLADIMIR BARTOL
22
Nekoč, bilo je kakega pol leta po osvoboditvi v Ljubljani, ne vem več pri kakšni slavnosti ah prireditvi, sva šla z že no po Miklošičevi oesti proti domu. S Praiakove, ki seče Miklošičtvo pravokotno, sva zaslišala veselo plesno popevko in ko s ra prišla na vogal, sva za-gleaala vrsto kakih tj ali IG mladink, ki je zavzemala oso širino Praiakove ulice, st držala za roke in poplesavala v svojih kratkih športnih krilcih v najlepšem taktu in ritmu. Tudi drugi ljudje so se ustavili in strmeli v dekleta kakor v prikazen. Bile so kajpa<ia Tržačanke. Se zdaj vidim pred seboj tistega starejšega uradnika, ki je z daleč naprej Iztegnjenim vratom in z zabodenimi očmi gledal skoz’ očala ta tako nenavadni prizor. One pa so poplesavajoč korakali naprej, glasno in ubrano prtpevale, ne meneč se ne za oestni red i" ne za vozila, ki so trobila za njimi, vesele in vedre, kot da so sam, na svetu ali pa, bolje, kot da je ves svet njihov...
Lahko si mislite, da se nam jt stisnilo srce, ko je končno po tegnil vlak, ki nas bo odvedel iz češke prestolnice, kjer smo videl m doživeli tohko leprga. In mislim, da ni bilo nikogar med nami ki n« bi bil zavidal članom IV. skupine, ki je prišla prav tisti da ■ v Prago in od katere je bilo nekaj predstavnikov tudi na kolodvoru. Saj so se prav zadnje dni pripravljale v Pragi največje svečanosti mladinskega festivala.
ISA. TOTI V BEOGRAD
/n tako »mo bili po osmih dneh zopet na poti. Ne bi 'vilo ne-tantmivo preučevati učinek tako zgoščenih doživetij na človekovo živčevje in njegovo psiho. Treta je namreč pomisliti, da smo tiste dni, ko smo potovali, in- pottm sprt v Pragi doživljali ne ian za
dnem, marveč uro zo uro, minuto zg minuto neprestano nove vtise, dt jemali in sprejemali nove izkušnje, ki so se nas prav tako umsko kot tudi čustveno globoko dojmile. In medtem ko smo bili gor gredr na potu in pottm v Pragi vselej vsi eno d uš ni, vsi ena sama lepa m mnogolika skupnost, so se začeli kazati na poti nCzaj prvi enaki rahlega razkroja. Temu se je mudilo domov zaradi družine, za kor tero je bilo treba zaslužiti vsakdanji kruh ter nadoknadili zamujeno, drugtmu Je spet potikal dopust in so ga začele moriti skrbi, koliko mu utegnejo odtrgati od plače, tretja />a se je bala očitkov staršev itd. Nekaj mladincev je bilo videti potrtih. Po tako bogatih prazničnih doživetjih so se vračali naaaj v tesne domače razmero in v šo hujše — v brezposelnost. In še preden smo dospeli ponovno t* Budimpešto, sem izvedel od marsikaterega izmed tovariš v njegove zasebne skrbi in težave. V nasprotja s potovanjem navzgor, ko je šlo festivalu in Pragi nasproti, ko je bilo os- samo sonce i-i dobra volja, sem zdaj opazil prvič pri nekaterih nervoznost in čemerne obraze. Z vsakim korakom je bilo čutiti, da se bližamo domu m njegovim skrbem.
Toda\ pri veliki večini je vendarle prevladala dobra volja. In ker nam je bila dana možnost, da obiščemo spotoma še Beograd, smo skoraj enodušno pristali na to, da pojde mo po tej poti.
Spet smo potovali skozi brezbrežne ravnine Madžarske t r prt.il nato preko meje v Vojvodino, kjer se nam je nudila podobna sliki,. Neskončna koruzna polja uidiš vsepovsod, trope prašičev in go, i, k-racajo okrog zelenkastih mlak. Vasi, velike in kakor z ravnilom potegnjene, n' belimi, ravnimi cestami, ob katerih so pravilno -učvrščene hiše. Po že skoraj hladnih praških večerih prihajamo spel v vroče kontinentalno podnebje Balkana,
Dan se začenja luščiti iz noči. Na postajah vstopajo Vojvodinci. Po večini so kmetje in kmetioe, na pol v narodnih nošah, na pol -v civiht. Imamo »voj vagon in nekaj tovarišev še vedno spi na hodniku. Zato se najpiej protivimo, da M spustili potnike med n as. Toda ti dobri vojvodinski Srbi so skromni in obzirni. Ne moreš jim odreči. In tako jih zmerom več stoji na hodniku.
(Se nadaUuj«)
iz Pendice Scoglietto 30, ki je imela večjo rano na tilniku In pretres možganov.
dočnost in dvigamo našo kulturo. Festival dela bo najlepša in največja manifestacija ljudstva istrskega okrožja, kot zaključek trimesečnega tekmovanja. Vsi in večji centri Slovenske in Hrvatske Istre tekmujejo med seboj, kako bodo lepše in izvirneje pokazale te usp«he. Zastopane bodo vse produktivne panoge od peljedelstva, vinogradništva, vrtnarstva in sadjarstva do obnove industrije, obrtništva, ribolo-ua in kmetijskih zadrug iz Puč in Koštabone. Agrarna reforma bo prikazovala, kako se je istrski kolon osvobodil in si sedaj obdeluje svojo zemljo. Obenem pa bo Festival dela prikazal tudi, kako se tu bije borba prot; vsem ostankom fašizma- Končno bo festival dela izraz odločne volje čuvat; vse pridobitve NOB, njih nedotakljivost in razširitev na vse Tržaško ozemlje.
Spored svačanosti
DOPOLDANSKI PROGRAM:
Športno igrišče: ob 6.S0: začetek izločilnih tekem v lahki atletiki. Izločilne tekme v vlečenju vrvi. Partizanska koračnica. Ob 9: začetek zbiranja množic na Mudskem polju. Ob 10: odhod množične povorke m alegoričnih voz z Mudskega mostu. Ob 12: zborovanje na Titovem trgu — govori.	-
POPOLDANSKI PROGRAM:
Športno igrišče: ob 14.S0: nogometna, tekma med enajstoricama JA iz STO-ja in reprezentanco istrskega okrožja. Ob 15.15 (med od-moro m,: finale o teku na 100 in 200 m. ob 15.30: telovadba na drogu> ki jo bo izvajala vzorna vrsta iz Slovenije. Ob 16.30: akrobacije na konjih, ki jih bo izvajala konjenica JA iz STO-ja.
Igrišče v Semedeli: ob 15: Tekma v košarki med dvema ženskima pe-torioana istrskega Okrožja. Ob 16: tekma v košarki meti Izolo in tržaško reprezentanco. Ob 16: finale v vlečenju vrvi med zmagovalni mi ekipami koprskega im bujskega okraja.
Na Titovem trgu: ob 15: igrajo godbe Rinaldija i.r Trsta, iz Sv. Antona in iz Buj. Nastop pevskih zborov: Tomažič iz Trsta, piranski pevski zbor, hrvatski zbor iz Buj in slovenski zbor iz O s pa.
Trg nasproti pristanišča: ob 15: telovadni nastop. Telovadne vaje na
Preskrba
Razdeljevanje mleka. Od danes do 11. oktobra bodo delili mleko naslednjim potrošnikom: otrokom, do enega leta po 500 gr. mleka v prahu na odrezke 7 in 8; otrokom od 1-9 let po 500 gr. mleka v prahu na: odrezek št 8; Starčkom nad 65 let po 500 gr. na odrezek št. 8 Podeželske občine dobijo po 500 gr. mleka v prahu za umetno dojene otroke in za bolnike na odrezke 1 do 30 dodatne nakaznice. Cena 84 ]:r za kg.
Izlet v Opatijo odložen Prosvetno društvo Haas na Vrdel-ci cbvešča udeležence izleta v O patljo, ki bi moral biti jutri 28. t. m., da je izlet iz tchnfčnih razlogov preložen na prihodnjo nedeljo.
Kmečko rajanje na Opčinah
priredi jutri 28. t. m. v Prosvetnem domu krajevni SI A L v ritmu poskočnih valčkov, rdečih srčk. nageljnov in iskrenega veselja. Obiščite nas, ne bo vam žal.
Ples v dvorani «Kraljič»
bo danaa in jutri 28. t. m. Začetek ob 20. uri. Samo za člane kultur-n-sga centra.
Občni zbor za šolo Doiiadoni sklicuje pripravljalni odbor, roditeljskega sveta danes 27. L m. ob 15.30 uri v krožku «Redivo» v ul. Girardi št. 1-a.
Nagrado članom UNPA ki so bili demobilizirani, bodo delili od 1. oktobra L 1. na prefekturi soba št. 60 od 17. do 19. tire po naslednjem vrstnem redu: 1. oktobra črk« A do B, 2, okt. črtka C, 3. okt. črka D, 4. okt. E-F, 6. okt. GHIKL, 7. okt. MNO, 8. okt. P-R, 3, okt. S, 10. okt. S-Z, 11. okt. zamudniki.
Cene za pnevmatike z nakazilom je ZVU določila kakor sledi: plašči brez zračnic, tvrdke Aooot 550x15 ; 500x15 ; 550xlG po lir 15.900. Plašči in zračnice Ital-r ram bi mere 600x16, lir 24.000.
Delitev otrobov
Deželni kmetijski urad b«.^IjJsl r.edeljka 29. t. m. dalje retde 1 med kmete gotovo mno2' j. bov za prehrano krav	'„!•
rutnine in konj pri "j®®,® ra!de-vozilu Prašičerejcem ljevali tudi pokvarjeno K ^ podlagi posebnega Potr . ^ I«'
skega prehranjevalnega «	• p,-
teresenti lahko dvignejo kup«'	,
uradu v Gorici, Korzo h 5-II od 8. do 12. ure.
Sladkor za javne obrat«
Cene sladkorja, ki
za javne obrate z nakaz’-'1 določena, na 444 lir za Kg skladišče prodajalca.
Slovenska gimnazij* v Portorožu
6 0*
bo pričela z rednim pvcuk-Otn ■ tobra. V nedeljo 5. okteb« & ka šolska proslava. ITdeiez ^ i0 kov je obvezna. Vpisovanje 5. oktobra.	^	^
Vpis v slovenske sredr.j«s v Trstu
tf
in v strokovne šole je vsa^„f, jtJ’
vštevši 4. oktobra, na Trgbv®|t.'vjl demiji in Višji realni SimnT jo, * Lazzaretto vecchio 9-II- 00 ..ni)
12. ure. na Nižji realni	t::
isti ulici št 11-11. od .Vrtov)*6
na Nižji strokovni šoli tri ^ 1 ali industrijskega tipa
st. 24. od 10.-12. ure.
.	™	—---------- •-	jjm.
Podrobnejša pojasnila na na oglasni deski ornem
Rok za prodajo tekstilnega blag*
b«!
Predpisi o saharinu
Ker je besedilo tozadevnega ukaza predolgo, naj si prizadeti nabavijo njegovo celotno besedilo.
Potrošnikom vode v Kopru
javlja uprava okrajnega vodovoda, da bodo zaprli števec vsem onim, ki r.o bodo poravnali v 15. dneh zaostankov. Oben:m jim bodo zaračunali tudi zamudne obresti.
Skrb za prehrano ljudstva v Istri
Kljub temu da jo prehrambeno stanje ljudstva v tistem d slu Istre, ki bo pripadal STO-ju, veliko boi>
bradlji in gredi, ki jih bodo izvajali kotVTrstu, da so mesečni ob-ielevadoi iz Slovenije, Trsta in | -,	, *	___..„,-.<1 ^
istrskega okrožja. Mudska vrata: ob 15
rok; hrane mnogo večji, ji« okraj-start kole- i111 gospodarski odsek v Kopru na-
\-
sarske dirke (20 kr ogor:) na progi1 kazal za mesec september še do-Mudska vrata - Semedela - kolod- datne obroke živil in maščob. Ta-
Trafika brez dovoljenja
Policija je pri preiskavi v stanovanju Gioconda Danteja v ulici Pascoli št. 1 našla 42 zavojev ame-rikanskth cigaret, ki so bile verjetno namenjene na črnoborzijanski trg.
Promet v tržaškem pristanišču
V Trst so včeraj pripluli naslednji parniki: gršk. «Kastoria» iz Aleksandri j« 5 1306 tonam; melase, švedski «Ivernia» iz Tržiča v popravilo, italijanska «Zaule» prazna ;z Ancone in ameriška «Adran VictCry» iz Newport News-a s 9416 tonami premoga.
Odplule so:1 italijanska ladja «Nebulosa» v Benetke z 900 tonami petroleja ln angleška »Neothauma* v Benetk« z ostankom tovora.
Pričakujemo prihod ladje: «Mar-cella* Iz Baltimora z 9000 tonam) premoga in holandske «Th0sens» iz Rotterdama z 100 tonami raznega blaga.
Spomenica »Demokratične zveze Slovencev v Italiji"
gorlškemu orefektu
Demokratična fronta Slovencev v Italiji je v zvezi z nekaterim; nameravanimi spremembami v sestavu obč n v gorlškj pokrajini predložila goriškemu prefektu želje prebivalcev vasi Dol, Sovodnje in Ste-verjan, ki nikakor niso s temi spremembami zadovoljni.
Vas Dol namreč nameravajo priključiti Zagraju, ki Je oddaljen kakih 15 km in s katerim ni imela vas doslej nikakjli zvez. Prebivalci Dola žele biti priključeni Doberdobu, ki je oddaljen komaj dober kilometer in preko katerega vodi pot v Tržič, kamor hali delat 30 delavcev in kamor prodajajo vse stoje pridelke ter nakup-ujejo vsakodnevne potrebščine.
Sovodnje so bile vedno samostojna občina -n štejejo z okoliškimi va«mi približno 2500 prebivalcev. Vsi njihovi posl; so vezani no, Go-: co m nimajo z Zagrajeni, ki Je ludi zelo oddaljen, prav nič skupnega. Zato zahtevajo Sovodenjci ustanovitev samostojne občine, ki bi se i oliko sama upravljala. Sovodenjci so tembolj prepričani, da bo oblast nove Italije ugodila njihovi
vor - Mudska vrata.
VEČERNI SPORED
Na Titovem trgu: ob 19. uri št. 1) Delavska himna v izvedbi godbe Rinaldija, 2) Izročitev nagrad. 3j Pevski zbor JA STO-ja. 4) Dvoršakov balet. 5) Pevski zbor iz Rovinja. 6J Ritmične vaje (moškij. T) Vaje na bradlji (telovadci iz Slovenijitj. 8J Hrvatski pevski zbor iz Buj. 9J Ritmične vaje (ženskeJ. 10) Slovenski pevski zbor. 11) Zaključek: godba iz Bertokov.
Po teh nastopih bo ljudska zabava s plesom na sledečih krajih: Tito® trg, Belvederc, ob pristanišču, trg Sv. Andreja, trg pri mostu.
Informacijska pisarna bo na trgu Cesar e Balt isti ja (Largo Cesare Battisti) pod redakcijo «11 Lavora-tore».
Za nakup bonov za pijače, jedila itd. z mctrolirami bodo nalašč salo postavljeni kioski kakor ludi za zamenjavo dinarjev.
PROSEK
Ob prilik; šiportnega festivala, ki je bil <in; 24, t. m., je civilna policija ves dan izzivala. Ob tej, prilik, je bil aretiran Nabergoj I-van ter dobil 1 mesec 'zapora in 8 mesecev pogojno. Tovariš Ivan, Nabergoj je bil zaposLn pri Italstra-dl; delavci te tovarne so zbrali 15.335 lir v pomoč aretiranemu. Včeraj pa je bil tov. Nabergoj izpuščen iz zapora.
FIZKULTURA
Smrtne prireditve v okviru
festivalu de .a v Kopru
V okviru festivalu dela v Kopru bodo na sporedu tud razne športne pr.reditve- Preskrbljeno bo ki ljubitelje nogometa, kolesarstva Ui lahke atletike. V nogometu se bo sta srečali tržaška enajsterica Magdalene in Izole. Kolesarji balo tekmovali na krožni progi dolgi 50 km imenovani «Okiog Semedele*. Lalikoatlcti pa bodo tekmovali v sledečih disciplinah: Moški: tek na 100, 200 in 800 m. Štafeta 3X200 m in 4X100 m. Tek okolj Kopra (3 km). Zenske: tek na 100 in 800 m Štafeta 3*100 m.
Na sporedu pa Je tudi telovadni nastop telovadcev 111 telovadk, k; so nastopili v Beogradu.
1’artizan-Ponziaim Lj. odgodena
želli če ne že zaradi drugega, vsaj	....
zato, ker je faš zem ukinil to ob-	Jutrišnja	nogometna tekma
m b; vzpostavitev samostojne j >maj3tor;canm Partizane, in 1 e bila le poprava storjene kri- zlans EJ- J(: zaradi tehničnih ra
e no občine
vice.
Vse, kar velja za Sovodnje, velja tudi za Steverjan, k; ga nameravalo priključit; občini Kopriva. Ta kraj je oddaljen od Steverjanu 13 km. Tudi katastrska občina Steverjan ne meji nikjer na Koprivo n Steverjancj niso imeli s to občino nikoli gospodarskih ali drugih stikov. Steverjan Je tud. bil do 1-1927 občina zuse in zahteva, da se mu popravi krivca, ki mu jo je prisadeJal fašizem.
med Pon razlo
gov odpovedana.
Objave ZDTV
Telovadni odsek. Vsi lelovaaN, k. so nastopili na telovadnim na-s topu v Beogradu, naj pridejo vsako jutro ob 7.30 v dvorano »Pristaniškega doma* kjer bomo \^a-d!l; za nedeljski telovadni nastop Kopru. Odbcd v Koper bo v ne
ko bodo prav te dni delili po vseh zadrugah in trgovinah naslednje količine živil: 2550 gr enotne moki za težke, srednje in lahke delavce, 1700 gr za navadne delavce, mladino in dojenčke. Sladkorja bodo dobili 185 gr težki, srednji in lahki delavci, 500 gr dojenčki in 85 gr navadni delavci in mladina. Maščobe dobijo težki, srednj; in lahki delavci 255 gr, 145 gr na vadni d 3 la vel, mladic,a in. dojenč k;. Bele moke ali testenin 2 kg težki, srednji in lahki delavci, 1 kg navadni, dojenčki in mladina, Poleg tega dobijo vsi še pol do dva kg ječmenčka.
Vsi, ki bi teh dodatnih obrokov ne iprčjell v, trgovini, kjer navadno dobivajo blago, se lahko obrnejo na najbližjo poslovalnico, v večjih arediščih pa na trgovine, ki so označene v okrožnici, ki jo je razposlal okrajni gospodarski ed-sek vsem mestnim ln krajevnim LO.
Naša oblast skrbi za dobro in izdatno prehrano ljudstva. Uspehi pravilnj ekonomske politike se kažejo prav tu. Ko se drugje bije trda borba za košček kruha, se tu višajo obroki. Te dodatne obroke bodo delili tudi v oktobru.
Razdeljevanje tekstila«®* ZVU bo zaključeno 30. t-	.*
za blago za. rjuhe (I’ , barvan madapolam	?
V tem roku bodo lahko dvjlf
5 m blaga tudi oni, ki ni«« ^pij*
časno naročili tor ga lahkU* v
pri katerem koli pooblari novcev. Ob nakupu mOI?re|Slte ^ žiti predpisane kupone *‘v kazni ce.
Izlet na jezero
19
priredi športni krožek p«‘ t% *'
nu v nedeljo 28. t. m. Včrei.*1*' dežu vsak večer od 20. d
Izlet PD - Trst
rrvgfcli * j
Planinsko društvo V 1 .^e( f
redi v nedeljo 28. t. m-STO-ju do Novega grada
 	„ i „ T-»t  Tima P".	>	,i|
per, Izolo, Piran, Umag. ^
u .   .	’	.	.	l.ipr	si
skozi Buje in Koper, kj«r_ ui •’ ležimo festivala. Odhod pr
Severo ob 7.30. Vpis V tr§ jj^ ul. Roma 15 in čevlj. PirC
fontane 3.
Zahvala
D <
Tovariš Adam Dušan, ‘ # neofašisti z bombo ran1, Oriapi in se je pred d n«'”1, jsl/
W Kil r-elih H ...t
bolnice, kjer je bil celih 1 gj
zahvaljuje v svojem in v
varišev, ki »o še v
bolni«1
i"! V
0i-ganria«fV
demokratičnim Nabrežine, Sesljana in z darovi ln, bodrilnim1 pokazali svojo- solidarnos joi* c;, katere je njihovo iskre«" j vovanje globoko ganilo-
Rojstva, smrti in P°r ,/
Dne 26. septembra sc 6 otrok, umrlo je 8 ljudi, y je bilo 12.
Czrkvcme poroke: k°' gitfj nato Luisa in uradnica Gmbjrle, šofer Emil * ji(u zasebnica Marija Bia* ■ o Marino Salvadori in	--j
Ruisd, električar JosiP ■
■»ccoVn l r-ri AlKmo rlfldDi"' ..
zasebnica Albina Godni«. ’ n, Kocijančič	1$
Annese, uradnik Arma« , no Jn zasebnica Laura
Protest mladine pri OZN
Izvršni odbor ZAM-a je poslal svetovni federaciji mladine psmo, v katerem navajajo vsej demokratični mladln; zločine, k; so j’h Izvršile fašistične bande v zadnjih dnth v Trstu: umor 11-lctne deklice Milke Vrabčeve, napade na po-sumtzne antifašiste, metanje bomb na skupine delavcev in sedeže demokratičnih organ zacij, streljanje v množico, preiskavo na sadežu ZAM-a ter časopisov «Glas mlatl.h* ;n «Gioventu», ki ga je izvršila CP z izgovorom, da išče orožje.
Zavezn.ške oblasti so šle tako daleč, da so celo klicale na «odgovor» mladega ameriškega časnikarja, ki Je bil gost antifašistične mladine.
Prav tako Je CP p/etepala mladince internacionalne brigade, ki so prisostvovali pogrebu tov. Ca-stagne, k; so ga ubili neofašisti v Trstu. Obenem skušajo oblasti ovirati stalne odnos' med tržaško antifašistično mladino in svetovno fc-dcrac’Jo.
V pismu zahteva izvršni odbor ZAM-a, da svetovna federacija mladine takoj intervenira pri OZN, da preneha tako brezupno stanje; vse svetovne mladinske organizacije, pa opozarja na početje ZVU, ki zavestno Ignorira dejanja neofaši-stov, a povsod ovira demokratične organizacije, ki delajo na utrjevanju bratstva med narodi.
govski pomočnik Pavle - ,{<1', uradnica Marija Ume!K, hanik Gučrrino Tonini ^ iri ca Marija Giacuzzo, tri j st. facio Josip in zaaefriu ojZlre Epadavecchia, agronom ri in uradnica Gianina rešetu meter Aulo Liciniani m p , Savina Se,Hitri, elektn jjs nik Fittari in zast-bnlc" ■ Salvadori.	.	Hi
Umrli so: 40-letni j(jV« 7 31-letna Marija Sar.cin viond, 81-Ktni Alojz v ^
letna Karmen Ferjančič^1 d lusa, 63-letni Cesare	(t
1, virrouu	,	v	vv>-
na Frančiška Matejci* Marij
rfnzi, 57-letni letni Franc Jeraj.
KIN0PRE5S
ROS8ETH. 14.30:	&
ni:ta», Norma Shearcr
Pc.vver.	.	atiAf
FENICE. 16.30: «MisWj.
J., Stewart.	l5	3O:	V*
FILO D RA M M AT ICO. 'j jB 1
lajka*, Nelson Edoy Massev.
IMFERO. 15.30:
Zanzibarju*, bi.-t, ^otere Hop« in Dorothv L«%jitev ALABARDA. 16.00:	.J
<'PUS^ \ Bin?. -J
pada*, Gary Coopri-
i»'
MASSIMo!" 16.00: '"ArZH J
n« «• Gran';. jjvf
re čipke*, Gary G1:;	.
KINO OB MORJU. fjjiil«
Sverdlov*. sovjetsko 11 ldelo.	rtfdsk'
IT ALTA. 16.00: »Ba J. Duprcz in C. Veldt-^A
  ---------------------
Odg. urednik DUSAN_ *
Tiak Steblllmento
MALI
  _
želi resnega znanja v sv1
SLOVENEC, star
f.k-ll ICOJItga Aje^ . y ^
ali vdovo od 30-40	ega'
nitve (en otrok ni
resne ponudbe pod ^eV* upravo Primorskega.
£
-—J,
Zilio
icPti
VSE VRSTEr	d
PLAČILNE OLE ^el. -
TRST, ul. Trento D
del)o 28. t, m, ob 6.30 izpred pomola pri Riharni (Pesoheria). S teboj prinesite telovadne obleke.
Kmečko rajoni
ie
priredi v
v znamenju valčka in po!k®
NEDELJO dne 28. t. m. krajfvnl SIAU Jt
VabU""\
Začetek ob 16. uri.