Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
Štev. 10
Sreda, 6. februarja 1935
Leto X
Predsednik vlade ie govoril
Eno milijardo kredita za javna deia.
—	Stvarna gospodarska politika
Na svečnico je govornil po radiju predsednik vlade g. B. Jevtič. V svojem obširnem govoru je sporočil, da se v zmislu ustave z dne 3. septembra še letos obnovita narodna skupščina in senat.
Glede razorožitvenega problema je izjavil, da ni mogoče soditi o njega razvoju. Glavna problema sta vendar konvencija o razorožitvi in neodvisnost Avstrije. Vprašanje razorožitve je v rokah Društva narodov, toda zaradi pogrešnih opustitev stvarne razmere in tudi razne vojaške obveznosti niso več v skladu z določbami mirovne pogodbe: Tekmo v oboroževanju bo težko ustaviti, dokler se ne posreči skleniti potrebno konvencijo.
Rimski sporazum se tiče Italije in Francije. Srednji Evropi samo priporoča sporazum v okrilju Društva narodov ter naj bodo lojalne med seboj, to je, se ne ogrožajo in ne vodijo akcij v škodo sosed, marveč pristopijo k sodelovanju.
Mala antanta in balkanska zveza sta v Ljubljani in Ženevi priznali ta nasvet kot pozitiven začetek splošne politike za konsolidacijo v podunav-ski kotlini.
Nadalje je omenil predsednik, da hoče vlada
ublažiti davčno prakso
v zmislu deklaracije z dne 3. januarja t. I.
Posebno važnost je polagal predsednik vlade na poživitev gospodarstva. V: ta namen vlada koncentrira vse državne in napol državne denarne zavode, zniža obrestno mero pri vseh bankah.
Dne 2. februarja t. I. pa je vlada sklenila financirati
velika javna dela
v olajšavo gospodarstva in omiljenje nezaposlenosti. Ta javna dela bodo Predvsem gradba cest in železnic.
Vlada je
dovolila eno milijardo dinarjev posebnega kredita
izven zneska, ki je določen v proračunu v ta namen. Dovoljeni kredit se sme porabiti v dveh letih. Kredit na obveznice je zagotovljen pri domačih in tujih bankah, kakor pri Narodni banki, Poštni hranilnici. Državni agrarni banki in Privil, agrarni banki.
Pobavil se je predsednik tudi z zaščito kmetov. Moratorij in čakanje s prekrižanimi rokami ne more pomagati, je rekel. Potrebno je olajšanje davkov, zlasti zemljarine in obresti. Kmetiško vprašanje nikakor ni finančno, marveč gospodarsko vprašanje. To je, olajšanje mora služiti obenem podvigu gospodarstva iti kmeti morajo storiti svoje dolžnosti. Vlada noče oškodovati enega (upnika) na tak način, da drugemu ni nič pomaganega. Dosedanje na-redbe v zaščito kmeta so bile le pasivne, odpraviti se pa mora gospodarska zainrznjenost. Pospeševati je treba dvig gospodarstva z melijora-cijami in dvigom gospodarstva sploh.
Politični ekspoze predsednika vlade je v navedenih stvareh konkreten.
V	Umgiiayu je zopet izbruhnila revolucija, ki traja že nekaj dni.
Za noini počitek in kolektivno pogodbo
Stavka pekovskih pomočnikov v Zagrebu
V	Zagrebu so se 30. januarja sestali zastopniki Zveze živilskih delavcev Jugoslavije in delodajalske pekovske organizacije, katere je sklicala na zahtevo delavcev Inšpekcija dela radi sklenitve delovne kolektivne pogodbe.
Zastopniki delavstva so iznesli svoje zahteve radi regulacije delovnih in plačilnih pogojev in so zlasti tudi vztrajali na tem. da se od strani banske uprave uveljavljena prepoved nočnega dela vnese tudi v kolektivno delovno pogodbo.
Delodajalski zastopniki so se izjavili da so pripravljeni sprejeti zahteve delavstva radi plač in ostalih delovnih pogojev, če banska uprava prekliče svojo naredbo o prepovedi nočnega dela.
Na to več kot nesramno zahtevo delodajalcev so pekovski pomočniki sklenili odgovoriti s stavko, ki je začela 2. t. m.
Pozivu stavkovnega odbora se je odzvalo 95 odst. vseh pekovskih pomočnikov. Zagreb je ostal brez kruha in peciva. Malenkostno število stavkolomeev ni moglo vplivati niti
na razpoloženje stavkujočih, niti na preskrbo mesta s kruhom'.
V	gibanju se nahaja 480 pomočnikov; skupno z družinskimi člani je prizadetih 1200 oseb.
Obnašanje pekovskih mojstrov je tako izzivalno, da bi morala vmes poseči oblast, v zaščito svojega ugleda in pa da prisili pekovske mojstre na spoštovanje naredb, ki so bile izdane z zakonsko močjo. Zahteva pekovskih mojstrov, da naj se naj prvo ukine od banske uprave izdana prepoved nočnega dela in potem šele, da bodo sprejeli predloge delavstva, je smatrati kot navadno izsiljevanje in za poizkus izigravanja delavstva in oblasti. Zadeva oblasti je, da se proti takim' pojavom izsiljevanja zaščitijo.
Dolžnost vsega ostalega delavstva pa je, da stavko pekovskih pomočnikov v Zagrebu podpre moralno in materijelno.
Naj pekovski pomočniki v Zagrebu vztrajajo na svojih zahtevah! Delavstvo smatra njihov boj za svoj boj!
Izid senatskih dopolnilnih
volitev
V	dravski banovini so volili v nedeljo tri senatorje in tri namestnike, ki so bili izžrebani ob izločitvi v zmislu zakona. Gospodje, ki menijo, da imajo pravico postavljati kandidate za volitev v senat županom dravske banovine, so postavil dve kandidatni listi. Eni so določili za nosilca dr. D. Marušiča, eni pa g. Žebota iz Maribora. No, in na podlagi tega dejstva na dolgo in široko poročajo o borbi dveh front. Eni pravije nacionalna, eni pa ostanki klerikalne vojske.
Volilnih upravičencev je bilo 429,
udeležilo se je pa volitev le 407 vo-lilcev.
Za nacionalno listo (JNS) je bilo oddanih 321 glasov, za klerikalno 86. Žebot ni bil izvoljen, ker ni dobil ene četrtine oddanih glasov. Izvoljeni so bili nacionalni (JNS) kandidati senatorji minister dr. Drago Marušič, dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj; namestniki pa: dr. Milan Gorišek, Fran Janžekovič in dr. Dinko Puc.
Po drugih banovinah so bile postavljene same JNS liste in so zmagale.
Za Javna dela
Na beograjski konferenci delavskih zbornic je omenjal s. dr. Živko Topalovič, da je živec izboljšanja gospodarskega položaja aktiviziranje produkcije in dela. V ta namen so potrebni poleg drugih ukrepov tudi krediti za javna dela in poživitev produkcije. Samo produktivno delo in dvig konzuma more spraviti gospodarstvo v tek. To iniciativo je poudaril s. Topalovič z ozirom na progra-
matični govor finančnega ministra Stojadinoviča, ki je razvil svoj program v ostalih smereh svoje politike. Te dni pa je javil predsednik vlade, da je vlada dovolila v take namene dve milijardi dinarjev (za dobo dveh let) poleg kreditev, ki jih vsebuje proračun. S tem je načeta realna sanacija razmer in bo razvoj pokazal, da je edino na tak način mogoče poživiti gospodarske razmere.
Sodrug Karl Seitz še vedno v zaporu
lz dežele, kjer vlada inkvizicija
Bivši dunajski župan s. Karl Seitz je še vedno v zaporu. Na zahtevo splošnega javnega mnenja so ga bili, bolnega, pustili v zdravilišče. Sedaj stanuje v mestecu Breitensteinu, okoli 90 km od Dunaja. Tam ga čuvajo trije policisti, da ne sme nikdo k njemu in sam ne more nikamor, niti na najkrajši izprehod. Sprejemati ne sme obiskov in ne telefonično govoriti.
Seitz ni ne obtožen in ne obsojen. Njegov zapor je torej popolna samovolja režima. Roka pravice, kje si?
Skrajšanje delovnega Sasa v Franciji
V	Franciji dolgo niso hudo občutili gospodarske krize. V zadnjem letu je pa jela naraščati nezaposlenost in vlada je izgnala več stotisoč inozemskih delavcev. Nezaposlenost pa pritiska le huje. Zaradi tega izdeluje vlada načrt o skrajšanju delovnega časa v strokah, v katerih se pojavlja nezaposlenost delavstva. Načelno je ta sklep važen, ker dokazuje, da končno prihajajo vladni krogi povsod do uverjenja, da se mora sporedno z modernizacijo in tehni-zacijo produkcije, krajšati tudi delovni čas, ker sicer ostanejo ljudje brez kruha.
Londonska posvetovanja
Posvetovanja v Angliji, ki se vrše med Lavalom in angleškimi politiki, imajo vsekakor namen pomirjenja Evrope. Anglijo je vznemirilo francosko poročilo o stanju nemške oborožitve in o gradnji trdnjavskega pasu ob severovzhodni nemški meji. Havas pa poroča, da se je med Francijo in Anglijo dosegel sporazum, ki vsebuje v bistvu naslednje točke, ki je priporočala Nemčiji:
1. Dokončno ukinitev vojaških določb versajske mirovne pogodbe, iz-vzemši določb o demilitariziranem pasu na levem bregu Rena.
2. Nadomestitev teh določb s splošnim sporazumom o omejitvi oboroževanja, ki bo vpošteval bistvena načela izjave od decembra 1932 o enakopravnosti Nemčije in načela varnosti.
3. Nemčija pristane na soudeležbo v pedunavskem in vzhodnem paktu in na vrnitev v Društvo narodov.
Francija in Anglija bosta sklenili konvencijo o letalski obrambi, ki jo bosta predložili Italiji, Nemčiji in Belgiji, da tudi one pristopijo k tej konvenciji. Izrečno poudarjajo, da konvencija ne bi prav nič izgubila svojega pomena, če Nemčija ne bi hotela pristopiti.«
Sporazum je naletel na prijazen odmev skoraj po vseh deželah. Glasilo francoskih socialistov pravi, da so prve vesti o sporazumu napravile ugoden vtisk, vendar pa je politiko treba nadaljevati, če bo mogoče, da se izvede do konca.
Objave vseh enuncijacij so imele namen ublažiti razmere, zlasti Anglija se trudi, da prepreči izzivanje Nemčije.
V Avstriji reducirajo socialne dajatve
Kadar vlada plemstvo, cerkev in kapital.
V	Avstriji mnogo govore o reformiranju socialnih ustanov. Mi vemo, da, kadar nasprotniki govore o reformah, vedno mislijo na poslabšanje delavskih in nameščenskih pravic. Izgovarjajo se na finančni položaj. Zakaj so pa razbili vso lepo delavsko socialnopolitično upravo teh zavodov, da jo sedaj rešujejo s poslabšanji?
Z reorganizacijo bolniškega in starostnega zavarovanja mislijo zvišanje prispevkov za en odstotek za vse panoge. Dajatve se bodo pa znatno znižale. Za primer navedimo samo penzijski zavod. Rente rentni-kov se znižajo za petletno članstvo 18.7 odstotka, za desetletno članstvo 22.2 odstotka, za 12 letno 23.4 odstotka in po 20 letih članstva za 20 odstotkov, to je, če bi kdo imel v zadnjem primeru 1200 Din pokojnine, bo dobil v bodoče le 950 Din.
DeZela veleposestnikov je Ogrska
Tako piše socialnodemokratični poslanec Szeder v svojem' članku. Ogrska ni velika država; šteje le 8 in pol milijona prebivalcev. Ze pred vojno je bila znana kot fevdalna država posvetnih in cerkvenih veleposestev, po vojni pa rasejo veleposestva, kljub agrarni reformi, kakor gobe po dežju. V nobeni deželi ni toliko fideikomisov in latifundijev kakor na Ogrskem. Število veleposestev je naraslo na 1200, dočim je na drugi strani par milijonov siromašnih kmetičev.
Kolektivna pogodba za 400.000 Zelez-niiarjev
Na Angleškem so minuli teden sklenili družba železnic in zastopniki strokovnih organizacij železničarjev kolektivno pogodbo, ki velja za 400.000 železničarjev. Na Angleškem so železnice last privatnega kapitala. Pogodba spada med najpomembnejše v zadnjih letih. Pogodba izključuje stavko in izpor od strani delodajalcev, dokler ne odreko vsi drugi pomočki. Zato pa pogodba določa ustanovitev komisije nevtralnih osebnosti, ki jo tvorijo predsednik in še dva člana. Komisijo volita obe stranki (delavci in delodajalci) sporazumno. Komisija ima nalogo, da s sodelovanjem predstavnika oblasti posreduje v nastalih sporih.
Delo izboljšuje gospodarski poloZaj
Švedski zgled.
Iz poročila švedske vlade posnemamo, da je država izdala v letih 1929—1934 skoraj 1000 milijonov švedskih kron za javna dela, to 'je, za preskrbo dela. Gospodarski položaj se zaradi tega, to lahko potrdijo vsi nasprotniki preskrbe dela, ni poslabšal, marveč izboljšal. Te izdatke je kril proračun z zneskom 760 milijonov, 168 milijonov pa je bilo posebej dovoljenih za pobijanje nezaposlenosti. Samo v letu 1933-34 je bilo opravljenih 84_18 del z javnim delom. 16.775 javnih del za skupni znesek 88 milijonov kron se izvršuje sedaj, 9214 del je pa odobrenih in se z njimi šele prične. V zadnjem računskem letu so delavci opravili pri rednih javnih delih 2,600.000 delovnih dni.
Stalni svet mednarodnega urada dela
Pravico ima osem držav
Upravni odbor mednarodnega urada dela je sklenil, da ima pravico do stalnega zastopstva v svetu mednarodnega urada dela naslednjih osem velikih industrijskih držav, in sicer: Francija, Italija, Indija, Japonska, Nemčija, Zedinjene države ameriške, sovjetska Rusija in Velika Britanija.
Zopet poostreni odnošaji med
Rusijo in Japonsko
Sovjetska Rusija je ponudila svoji sosedi Japonski pakt o nenapadanju, ki naj bi zagotovil mir na Daljnem vzhodu. Imperialistična Japonska pa odklanja .podpis takega pakta, kar bo zopet poostrilo odno-šaje med obema državama. Rusija dobro pozna nakane in skomine japonskega imperializma, ki bi rad stegnil svoje kremplje tudi po ozemlju Rusije, zato stoji budno na straži.
Dijaiki izgredi
na beogralski univerzi
Policija vdrla v univerzitetno poslopje. En dijak je ubit, več ranjenih.
60 dijakov aretiranih
Kakor je razvidno iz uradnega poročila, se nahaja v Višegradu kon-finiranih petnajst dijakov beograjske univerze. Pred dnevi sta posetila te dijake rektor beograjske univerze in dekan filozofske fakultete, ki sta se dne 1. t. m. vrnila in poročala o namestitvi in prehrani teh dijakov prosvetnemu ministru. Ko se je rektor vrnil iz ministrstva, so dijaki zahtevali, da tudi njim poda obvestilo o rezultatu svojega potovanja v Više-grad. Ker je rektor to zahtevo dijakov odklonil, so se zabarikadirali v univerzi in kljub pozivom niso hoteli izprazniti poslopja. V univerzo je vdrla nato policija. Po dveurnem
boju, ki je trajal med zabarikadiranimi dijaki in policijo, pri čemer je bil ubit dijak Mirko Srzentič, so se dijaki udali. Po legitimiranju je policija aretirala šestdeset izgrednikov, ostali pa so bili izpuščeni na svobodo.
—	Več študentov je bilo deloma lažje ranjenih, tudi petnajst policijskih organov je bilo ranjenih, med njimi hudo ranjen Ivan Tkalčevič, poveljnik policijske straže, ki je za-dobil poškodbo na glavi baš v trenutku, ko je skušal vreči bombo s plinom za solzenje. Poročilo pravi, da so izgrede organizirali levičarsko usmerjeni študentje.
Zadnja stran kolajne na Madžarskem
Vlada razsipa denar, ljudstvo umira gladu
Znan je, tako drag kakor naiven, napor Madžarske, ustvariti v svetu mnenje v prid spremembi trianonske mirovne pogodbe. Ta napor ima to posebnost, da presegajoč v mnogem gospodarsko zmožnost dežele, pomnožuje globoko bedo v madžarskem ljudstvu. To je zadeva, ki so jo dose-daj pristaši miru in statusa quo prikazovali le v nejasni luči. Vendar je to Ahilova peta vse revizijonistične kampanje, točka, ki je najbolj ranljiva.
Po precej soglasni cenitvi raznih virov je izdala Madžarska za samo propagando — torej ne vštevši stroškov za tajno oboroževanje — od začetka revizijonistične kampanje, to se pravi od leta 1923, vsoto 360 milijonov francoskih frankov, od katerih je šlo 90 odstotkov v tujino. Naj madžarska velikodušnost sodi, če so bili plodonosni. To je žrtev, ki — vkljub zunanjim posojilom, ki jih je inozemstvo prostodušno dovolilo Madžarski (Budimpešti) — mora pustiti globoke sledove. Tudi beda v Madžarski je v sorazmerju s temi žrtvami. Poskusil bom to pokazati, vodeč čita-telja v kraje, ki jih nikdar ne bodo videli ljubeznjivi in odlični tujci, ki se napotijo v Madžarsko, da slišijo tu slavospeve njihovim revizijonističnim simpatijam.
Začnimo z Budimpešto, sijajnim glavnim mestom, kjer so za vsakega tujca le svečanosti in plemenito darežljivo gosto-ljublje. Mesto je obdano z bedno okolico, kjer mrgoli v luknjah, kjer bi človek ne mislil, da žive človeška bitja, ljudstvo, ki je nekoč poznalo boljše čase. Tu se nahaja nekoliko desettisoč nesrečnežev, ki dobesedno poginjajo od lakote, ki so oropani vsega in gledajo mimoidočega s tako zbeganim pogledom, da te spreleti mraz. Madžarska ne pozna pomoči brezposelnim, ki jo je g. Gombos označil kot podpiranje lenobe. Delavec brez dela in njegova družina so neizogibno obsojeni na bedo, hujšo od smrti. Ali se je treba čuditi, da Madžarska prekaša vse rekorde, kar se tiče samomorov?
Toda armada lačnih narašča neprestano z dotokom iz srednjega sloja.
Skoro ni dneva, da ne bi listi naznanili izginotja kakšne nekoč dobro znane osebnosti. V zastavljalnici v Budimpešti ne morejo na obči prodaji najti kupcev za 9000 kožuhov in 12.000 zimskih sukenj, ki so se jim morali odreči njihovi lastniki, da so nekoliko dni imeli kaj jesti. V Sashalomu, na cesti Cinkota, tvorijo celo četrt ljudje, vrženi iz svojih stanovanj, ker niso mogli plačati najemnine, z njihovim neprodanim in sedaj nepotrebnim pohištvom. Samo v Sashalomu je takih okrog 3000 in še ob-
stoji 15 takih središč. Medtem pa je v Budimpešti 8000 praznih stanovanj!
Toda najstrašnejša in naj večja beda vlada na deželi, kjer dnevni zaslužek poljskega delavca ne presega 13—14 filirov (2 do 3 dinarje) in kjer se kmet brez luči vleže že ob petih popoldne, da bi manj občutil lakoto, potem ko se je ves dan potikal po cestah in iskal ostanke zelja, ki so padli z voza, na katerem so vozili gospodov pridelek.
G. Illyes, ki je šel skozi vasi, kjer je imela polovica hiš z deskami zabita okna, pripoveduje v »Magyar Hirlapu« od konca oktobra 1934 takole: »Na pragu ovenele žene in onemogli starci. Enega izmed njih smo vprašali, koliko je star: 39 let... V vasi so imeli to leto 20 pogrebov in 5 novorojenih, v neki drugi 14 pogrebov in 6 novorojenih, v neki tretji 9 pogrebov in nobenega rojstva.
Madžarska — 50 od Budimpešte -
ali 100 km - umira.
V	»Magyar Szemle«, reviji, ki stoji blizu grofu Bethlenu, je pisal koncerni leta 1933. g. Michel Kerek: »Poljski delavec na Madžarskem more jesti samo
koruzni kruh, ki je rdeče barve in neprijetnega okusa,
a to še samo v pokrajinah, ki so razmeroma favorizirane. Drugod pa delajo kruh iz neke mešanice otrobov in krompirja, ali samo iz otrobov, ki pa nima več nobene hranilne vrednosti. Namočen v juhi bi bil še užiten, toda nimajo niti juhe niti mesa. V nedeljo so včasih privoščijo kavo iz hrastovih želodov, toda to je že praznik. Tako nima podeželan spomladi moči za težka dela. Neki drugi madžarski avtor je šel gledat mesto troglodistov pri Mezokovesd, kjer živi, ne ve se od česa, 4000 ljudij. Ozračje v podzemskih luknjah, kjer prebivajo, je dušljivo. umrljivost dosega 20 odstotkov. Kmet, ki ima 40 juter zemlje, plača 800 pengov (nad 9700 dinarjev) davka, toda ne more prodati svojega pridelka in ne obdelati zemlje, ker nima delavcev s čim hraniti.
G. Fran Herczeg, predsednik »Lige za revizijo trianonske pogodbe«, je nedavno v »Pesti Hirlap« objavil članek, kjer ugotavlja, da sestoji hrana madžarskega poljedelca iz vsote kalorij, ki je nižja od normalnih potreb, in to je vzrok, da prezgodaj ostarijo: poleg tega nimajo prebivalci na deželi niti pitne vode in morajo piti umazano. Naloga družbe in vlade je, pravi gosp. Herczeg, da poseže vmes, ker, kar se napravi za deželana, se napravi za narod.
Morda bo tu našel odlični predsednik revizijonistične lige stvar, ki se da revidirati. V nobenem slučaju ni revizijonistična propaganda, ki bi mogla vrniti moč tem sestradanim nesrečnežem.
Oficijelni krogi pripisujejo ta žalostni položaj krizi, trianonski pogodbi in včasih slabi razdelitvi zemljiške posesti. Niti za trenutek jih ne vznemirja misel, da bi moglo 360 milijonov frankov, izdanih za bankete, brošure in darežljivost napram revizijonističnim prijateljem Madžarske, ublažiti grozno revščino madžarskega ljudstva.
(Po »L’Europe Central« prevedel J. V.)
Doma	in
O	dveh frontah. Baharija z dvema frontama je jako neokusna stvar. Ni še tako neokusna, če gre za dva različna interesa ali za dve različni svetovni naziranji. Stvar pa je povsem drugačna. Pri teh dveh frontah, o katerih so te dni govorili in pisali, pa dejansko ne gre ne za različne tehtnejše interese ali, kaj še za svetovno naziranje. Gre le za mandate, ki jih hočejo vršiti ti in oni. Zakaj torej neokusna borba? Oboji so edini v političnih naziranjih, še bolj pa v socialnopolitičnih in tudi glede avtoritativnosti države. Krinka dveh front ni prav nič primerna. Nam pa bodi v svarilo, ker je tako frontarsko borenje grdo in obenem ne pomeni višjih pogledov na svet in njega razvoj. Veselilo bi nas, če bi mogli kdaj napisati, da se nasprotniki bore realno in za realne interese naroda. Morda so pa tako idealni, da skrivajo svoje prave cilje, ker so vi-siko, ter se v borbi rajši poslužujejo besednega obmetavanja svojega nasprotnika. Mi pač ne želimo in ne maramo takih metod.
Volitve v senat. Pri dopolnilnih volitvah v senat, ki so se vršile dne
3.	t. m., je dobila večino lista JNS, za katero je glasovalo 321 volilcev, lista bivšega poslanca SLS g. Žebota je dobila 86 glasov. Kakor čujemo, se delavski župani niso udeležili glasovanja. Obe vloženi listi sta bili čisto strankarski in delavski župani niso mogli glasovati niti za eno niti za drugo.
Kaj je staro? V svojem govoru v radiu, dne 2. t. m., je predsednik vlade g. Jevtič zaključil svoj govor tako-le: »Staro preteklost moramo pustiti za seboj. Staro je, kar je bilo predvčerajšnjem, toda staro je tudi, kar je bilo včeraj. Mi moramo gledati in gledamo v bodočnost, a ne v preteklost, ki nas je zelo ovirala. — Radovedni smio, kako bo tolmačil to izjavo delfski orakel pri »Jutru«. -Znano je namreč in gospodje sami radi povdarjajo, da vse njihove' pravice izvirajo iz preteklosti, od predvčeraj in včeraj, kar je ministrski predsednik označil kot staro in prehitelo, kot nekaj, kar ni v skladu z delom1, ki je namenjeno za bodočnost.
Zagrebški peki proti nočnemu počitku pekarn. Vršila so se te dni pogajanja med mojstri in delavci. Mojstri zahtevajo, da sc mora delo pričeti najkasneje opolnoči. Delavci ne
Tone Maček:
137
Sluiaf Hu*n&ec$ec
Glavni knjigovodja je zaskrbljen pripomnil:
»Ne bi to javnosti mogoče še bolj razdražilo iti razpoiožilo proti nam, saj proti višini dividend se gospodje delničarji tudi dosedaj niso mogli pritožiti.«
»Vaša pripomba je popolnoma odveč, gospod knjigovodja. Ne pozabite, tla sem ravnatelj jaz. Sicer je pa vaša bojazen čisto neupravičena, nasprotno, ravno s tem korakom bomo naperili razpoloženje javnosti proti rudarjem1 samim, ker bo prepričana, da so ravno rudarji s svojo lahkomiselnostjo to povzročili. Da to prepričanje prodre, bomo že mi poskrbeli. A propos! Ali ste naročili celostranski oglas iti die Zeitun-gen .Slovenski narod’ und .Slovenec’?«
»Da, gospod ravnatelj. Za cel mesec.«
»Torej s te strani smo zavarovani. Najbolje bi bilo, če bi to šlo tudi
—	in diesem, wie heisst er schon — .Rdeči prapor’?«
»Sem poskušal, pa ne sprejmejo.«
»No nič ne stori, saj tega se nam ni treba bati. Izhaja menda samo enkrat tedensko.«
»To že. Ampak neprijeten je vseeno. Venomer zbada ko osa!«
»Naj zbada, njegov pik nami ne more škodovati. Morda se pa ponjjdi nekoč prilika, da mui pošteno spod-kadimo. Saj imamo v Grazu in na Dunaju dobre prijatelje.«
»Ampak .Rdeči prapor’ izhaja v Ljubljani.«
»Denar ima na Dunaju kakor v Ljubljani isti žvenk. In kdor ima denar, ustvarja lahko tudi javno mnenje.«
»Izvrstno povedano, gospod ravnatelj!«
»Torej gospodje, smo si glede znižanja mezd in zvišanja cen edini?«
»Gotovo, gotovo!«
-Alsdan, abgemacht! Povabim vas na kosih-, gospodje!«
Skupni rudarski grob na dolskem pokopališču je že pobelil prvi sneg, vdove so še vedno zaman čakale na
priznanje svojih pokojnin. Pri Bratovski skladnici so jih tolažili:
»Takoj vam izplačamo, kakor hitro bo rudarsko glavarstvo izdalo odlok.«
»Pa medtem moramo tudi živeti. To se že vleče deset tednov!«
»Razumemo, razumemo, a ne moremo pomagati. Pojdite same v Graz in prosite, da pospešijo.«
»Kje pa naj vzamemo denar za pot?«
»Potem pa potrpite. Saj dolgo ne more več trajati.«
Zgodnja zima je presenetila rudarje, zlasti rudarske žene, ki se še niso nanjo pripravile. Pisarno nad-zorništva zunanjega obrata so od jutra do večera oblegale gruče moških in žensk. Mnogi so prišli s koši na hrbtih. Tu so se izdajale nakaznice na premog za domačo uporabo, ki so ga dobivali rudarji kot ekvivalent k plači. Vsak oženjen rudar je imel pravico do dveh košev premoga (približno 100 kg) mesečno, samski rudarji pa do dnega. Dobivali so droben kockasti premog in gospodinje so se dostikrat pritoževale, da so
1	dobile samo šoto in blato in deževalo
je protestov proti nadzorniku zunanjega obrata, ki je nadziral oddajo ekvivalentnega premoga.
»Samega prahu in lignita ste nam natresli. Kdo bo pa s temi kuril?!«
»Seveda, svoji ženi ga pa pusti kar z vozom zapeljati, naj lepšega, v svetlečih se kosih.«
»Mi, ki ga kopljemo, naj kurimo z blatom. In še tega nam tehtajo z grami!«
Tokrat je bilo razburjenje še hujše. Mnogi so štedili poleti s premogom, uporabljali so ga le za najnujnejšo kuho in niso rešili svojih nakaznic, da bi potem za zimski ogrev dobili čitniveč premoga. Dosedaj so to lahko storili in kolikor niso svojega deleža rešili v poletnih mesecih, so si ga v jeseni mogli znositi domov. Danes se je pa kar naenkrat pojavil na oglasni tabli pri separaciji razglas, da se premoga, ki ni bil vzet v prejšnjih mesecih, ne bo več oddajalo, da je zapadel. Oddajal se bo le ekvivalent za tekoči mesec in potrebnim1 tudi v naprej za bodoče zimske mesece. Vendar ne več v dosedaj običajni množini, temveč samo poldrugi koš za oženjene.
Zopet redukcija tekstilnega delavstva v Mariboru
104 tekstilni delavci vrieni na cesto
morejo pristati na to, zato je prišlo do' stavke.
Zobotehnika Bevca v Ljubljani, ki
je obtožen radi nenravstvenih deliktov, baje izpuste iz zapora, kakor poročajo zagrebški in inozemski listi, ker je preiskava zaključena. Obravnava se pa bo vršila pozneje.
Umrl je pisatelj dr. Fran Zbašnik. v Ljubljani je umrl v 80. letu starosti pisatelj dr. Zbašnik. Nekaj časa je bil urednik Ljubljanskega Zvona. Pisal je mnogo, v svoji skromnosti pa elegantni mož ni delal reklame zase.
Direktna paroplovna zveza Splita z Newyorkom bo v kratkemi uvedena. Vršili jo bodo trije oceanski Parniki, ki jih postavijo neka nen> ška in neka ameriška paroplovna družba. Na ta način bo postal Split izhodišče za ameriško trgovino iz Srednje Evrope.
Sramota civiliziranega sveta so Po poročilu; nekega zdravnika ogrske stanovanjske razmere. Okraj Mezo-kovesd je bil nekoč iinovit. Sedaj Prebiva (po poročilu soc. lista »Nep-szava«) v tem okraju vec tisoč ljudi v podzemskih votlinah. V novih vaseh je 718 podzemskih votlin, kjer stanuje 2910 oseb. N'a stanovanje pridejo štiri osebe. Umrljivost otrok je 53 odstotna.
Nehvaležni Eckhardt ali Madžarska je hotela izzvati vojno. Madžarski delegat v Društvu narodov dr. Eckhardt je branil Madžarsko zaradi obdolžitve krivde Madžarske na marsejlskem umoru. Sedaj je pa Eckhardt nastopil na shodu1 v Miškol-cu proti Gombosovemu režimu. Rekel je, da je morala v Ženevi Madžarska pristati na ponižanje, se odreči vsem ciljem ali pa riskirati vojno. Mislili smo le na riziko vojne, ker prvih dveh alternativ nismo mogli sprejeti. K sreči ni prišlo do vojne. Madžarska je hotoma hotela ustvarjati senzacije z atentati v svrlio zane-tenja vojne. Takoj nato je Madžarska razveljavila njegov mandat v Društvu narodov. Toda dne 30. jan. je Eckhardt imel zborovanje v okolici Budimpešte, kjer je imenoval vlado režim izmozgovalcev naroda.
—	Nastop Eckhardta bo usoden za Gombosovo vlado.
Klerikalni režim ni v ničemer boljši. Dunajski listi prinašajo bilanco delovanja avstrijske policije za prošlo leto. Po tem poročilu je bilo v času od 15. marca do 31. decembra leta 1934 izvršenih v Avstriji 38.132 političnih aretacij in 106.319 hišnih preiskav. V zaporih pridržanih je bilo 19.090 oseb, od teh je bilo 12.276 nacijonalnih socijalistov in 6.77,5 marksistov. Hišnih preiskav je pa bi-
lo	46.582 pri nacij h n 59.737 pri marksistih. 6 milijonska klerikalna Avstrija je pač prekosila v tem 170 milijonsko boljševiško Rusijo.
Julius Deutsch, načelnik avstrijske delavske brambe, ki se mu je lani posrečilo uiti avstrijskim krvnikom, se je te dni vrnil s predavalne turneje po Ameriki. Na 63 javnih shodih je predaval o februarski vstaji in na raznih ameriških vseučiliščih je predaval o sodobnih razmerah v Avstriji. Avstrijsko poslaništvo v Wash-ingtonui si je na razne načine prizadevalo organizirati protipropagando, kar se mu pa ni posrečilo, ameriški proletarijat je Deutscha vsepovsod burno pozdravljal. Ameriški socijali-sti so organizirali tudi veliko zbirko za podpiranje žrtev fašizma v Evropi.
Kruppove železarne in jeklarne v Nemčiji so jako zaposlene. Še pred dvema letoma so imele 25.000 delavcev, letos jih imajo 75.000 in so izkazale čistega dobička za 1934 kar 6 in poi milijona mark (domala 90 milijonov dinarjev), torej je vsak delavec dal Kruppu 120 Din čistega dobička.
Ustanovitelj poljskega socialističnega gibanja, senator Boleslav Li-manowski, je dne 1. februarja v Varšavi umrl. Dočakal je visoko starost 'n preminul malo pred dovršitvijo stotega leta življenja. Lirnanowski je ml prej duša osvobodilnih bojev, toda v delavskem gibanju pozneje vztrajen opozicionalec. Po vsej pra-v'ei je Limanovvski učitelj Pilsudske-£a in oče njegove politike.
Te dni so bili odpuščeni iz službe 104 tekstilni delavci in delavke. 64 delavk in delavcev je odpustila tvrdka »Jugotekstil«, 40 pa tvrdka »Mariborska tekstilna«. Kaj ti odpusti pomenijo? Ali je tekstilna industrija res že v krizi ali naj ima to drugačen pomen?
Bolj verjetno se nam zdi poslednje. Kajti četudi vpoštevamo, da so nekatere tekstilne tvrdke popolnoma brezglavo sprejemale delavce, ki so jih pošiljale razne patriotične orga-
Vse preveč preuranjeno je bilo veselje v gotovih redakcijah našega socijalno-čute-čega meščanskega tiska, ki je v zmagoslavnem patosu sporočal vsej javnosti šentflorjanski o propadanju marksizma.
Toda računi so bili napravljeni brez krčmarja. 2e neštetokrat slavnostno pokopani marksizem je pri letošnjih volitvah obratnih zaupnikov ponovno obračunal s svojimi nasprotniki, ki so ga napadali in blatili.
Po končanem volilnem boju pa stojijo v veliko presenečenje vseh napihnjenih žab in žabic svobodne strokovne organizacije trdnejše in številnejše kot kedaj pdprej.
Po končanem volilnem boju pa stojijo v veliko presenečenje vseh napihnjenih žab in žabic svobodne strokovne organizacije trdnejše in številnejše kot kedaj poprej.
Odklanjajoče vse nepoštene mahinacije svojih nasprotnikov pri volilnih postopkih, so svobodne strokovne organizacije ne-le mnogo pridobile na terenu, temveč razgalile so tudi v polni meri pred očmi mariborskih delavcev način postopanja nasprotnikov, katerim je dobrodošlo prav vsako sredstvo za dosego svojih ciljev. In ravno delavstvo po tovarnah bo tisti faktor, ki bo izreklo končno sodbo nad temi neodgovornimi elementi.
In takrat bodo zopet gotovi gospodje, ki dajejo silno radi smernice, na starešinskih sestankih zajokali radi nepopravljivih napak, ki obstoje v tem, da se ni znalo streti šentflorjanskega marksizma.
V	njih neizmerno žalost ter nepopravljivo škodo navedemo sledeče številke, ki naj pričajo o rahlem1 spanju pravičnega, na katerega so bile obsojene svobodne strokovne organizacije že pred 10 leti:
je sklicala Strokovna komisija za Slovenijo v petek, dne 8. februarja 1935 ob pol 6. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice. S. Lojze Sedej in s. Filip Uratnik bosta poročala o poteku važne ankete in o njenih skle-
II.	(28.) delavski prosvetni večer
»Svobode« in »Zarje« bo v soboto, dne 9. februarja 1935 ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Ta prosvetni večer bo na lepi umetniški višini. Delavski oder »Svobode« bo dal
2	govorilna zbora. Delav. godba »Zarja« bo zaigrala poleg drugih novi delavski komad, ki ga je komponiral in instrumentiral kapelnik D. Cerar: »Mi vstajamo«. Nastopili bodo solisti na flavto, violino, pozauno, potem sopran in tenor solo. Vmes bodo recitacije. S. Ošlak iz Maribora bo predaval o zanimivi temi. Vstopnice se že dobivajo.
Starši! Občni zbor društva »Šola in dom« v Ljubljani je v sredo 6. t. m. ob pol osmih zvečer na učiteljišču. Vsi vabljeni!
V	Strojnih tovarnah bodo marksisti propadli. Dne 26. januarja 1935 so se v Strojnih tovarnah in livarnah vršile volitve obratnih zaupnikov. SMR.I je dobil 4 zaupnike, Narodno strokovna zveza pa 2 zaupnika. To pomeni, da delavstvo v Strojnih tovarnah še ni imelo dovolj izkušenj in da še ni doprineslo dovolj žrtev vkljub napornemu delu, ki ga vrši. Volitve so bile svobodne, tako, da se ne more nikdo pritože-
Trdnjave se podirajo, tako so kričali nacionalistični dnevniki ob priliki volitev obratnih zaupnikov. Seveda so s tem mislili marksistične trdnjave. Ta nacionalistična trobila pa so lepo zamolčala izid volitev vsepovsod tam, kjer so nacionalisti pogoreli. Tak zanimiv slučaj se je zgodil tudi v tvornici »Zlatorog«. Naši nasprotniki so v
nizacije in vplivni nacionalni gospodje, so ti odpusti v velikem številu vendarle nerazumljivi, ako vzamemo, da so tovarne še-le komaj dograjene, in da torej ne morejo biti v krizi, še predno so dobro začele z obratovanjem!. Nočemo se zaenkrat prenagliti v sodbi, povdar-jamo pa, da bomo zasledovali te pojave in ob priliki posvetili v ozadje teh odpustov, ki gredo na račun že itak do skrajnosti izmozganega in sramotno nizko plačanega delavstva.
Letos Lani Obrat:	zaupniki:	rdeči	plavi	rdeči	plavi
Thoma Karol	6			6	—
Mariborska ind. svile	3			—	—
Ehrlich Aug., predilnica	5			5	—
Ehrlich Aug., tkalnica	6			4	2
Hutter, tovarna klotov	5	1	4	2
Hutter, tov. hlačevin	6			6	—
Hutter, predilnica	6			6	—
Zelenka	6			4	2
Doctor in drug	13	3	13	3
Gradbeni urad, vodovod 6		—	6	—
Plinarna	2	1	3	—
Električno podjetje	3	—	3	—
Avtopromet (beli 2)		1	1	2
Pogrebni zavod	1	—	l	—
Potočnik Ferdo	3	—	1	—
Roglič Drago	2	1	3	—
Freund Viljem	5	—	5	—
Mariborska tov. kovin	2	1	1	2
Rosenberg Josip	2	—	2	—
Unio-kem. tovarna	3	—	3	—
Teksta na Teznu	2	3	2	3
Kovina na Teznu	3	2	5	—
Klančnik Ivan	2	—	1	—
Jugotekstil	3	3	—	—
Zlatorog	3	—	—	—
Thoma, barvarna	3	—	—	—
Razen v teh navedenih podjetjih so bile volitve izveden še po mariborskih pekarnah, kjer so naše organizacije postavile svoje zaupnike. Pri tvrdki Močivnik in drug, d. z o. z., pa se bodo volitve šele izvedle.
V	onih podjetjih pa, v katerih se naše organizacije niso udeležile volitev, bo prišla dejanska opredelitev delavstva do izraza še tekom letošnjega leta. Ker enkrat je možno izvesti volitve na nepravilen način, dvakrat pa ne! To si naj zapomnijo oni, ki naš po-kret stalno pokopavajo!
Toda mrtveci vstajajo — in povzročajo strah!
pih, ki se je vršila v Beogradu. Zborovanje je ob pol 6. uri zvečer zato, da lahko delavci in delavke kar kompaktno iz tovarn pridejo na to važno zborovanje.
vati o kakem takozvanem rdečem terorju (ali hudiču na zeleni tabli), ki ga vidijo gotovi ljudje v svoji halucinaciji. Agitacija za volitve pa je bila burna kakor še nikdar. Marksisti so bili že 14 dni pred volitvami v agoniji, na shodu Narodno Narodno strokovne zveze dne 24. januarja 1935 pa definitivno pokopani. Vsaj tako je krožilo v atmosferi. Pogrebno svečanost je opravil sam' predsednik NSZ g. Juvan. Naravna sila (ali pa božja previdnost) je pa marksiste po tridnevnem ležanju v grobu zopet zbudila. Stresla se je zemlja, skale so pokale in zopet so vstali 4 apostoli, ki bodo naprej oznanjali marksizem v Strojnih tovarnah in livarnah. Narodni so se pa tako ustrašili, ko se je odvalil zapečateni kamen, da se niti zavedali niso, ko je podjetje takoj po oddanem glasovanju odpovedalo službo nekemu narodnemu. Da pa ne bo nepotrebne zamere, povemo še to, da imamo tudi marksisti 60 delavcev na cesti, ki so bili odpuščeni pred volitvami. Nekateri so mislili, da bodo ostali marksisti radi tega imeli strah in bodo volili vsi plavo. Po volitvah je obveljalo staro: plav ali rdeč, ko ni dela, marš, domov za peč, če jo sploh imaš. — Kolikor nam je znano, je podjetje odpustilo tudi nekega višjega, kateremu se ima delavstvo precej zahvaliti. Mož, ki je razbil delavstvo v dva tabora, je bil sposoben napraviti iz treh tovarn eno samo. Tudi tega gospoda je podjetje prepozno pogruntalo, kako on podjetje »nacijonalizira« iz treh v enega, bil je pa, kajpada tudi nacionalist.
tej tovarni, ki zaposluje okoli 4S delavcev, hoteli izvesti volitve obratnih zaupnikov kar tako pod roko. Silno so se veselili naši naciji tega uspeha, z njimi vred pa tudi nekateri gospodje. Toda delavstvo jim je prekrižalo račune, ker je zahtevalo pravilen razpis volitev. Pri volitvah sta se pojavili dve listi, in sicer lista marksistov in lista narodnih.
ki sta imeli vsaka po tri kandidate in tri namestnike. Ko so bile glasovnice preštete, se je izkazalo, da je marksistična lista prejela 32 glasov, lista nacionalistov pa 3 glasove. Očividno niti kandidati na nacionalistični listi niso vsi glasovali za svojo listo, temveč so oddali glasove za listo osovraženih rdečkarjev. Kaj ne, gospodje, trdnjave se podirajo?
Ciklus zdravstvenih predavanj pri »Svobodi«. V sredo, dne 6, februaTija se začno pri »Svobodi« zdravstvena predavanja. Prvo predavanje bo o spolnih boleznih, naslednjo sredo o tuberkulozi, potem o nalezljivih boleznih in četrto predavanje o raku. Ker so to bolezni, ki naj večkrat izpodkopavajo zdravje delavstva, priporočamo, da se teh predavanj polnoštevilno udeležite. Pri predavanjih o spolnih boleznih je dovoljen vstop samo osebam nad 16 let.
Zveza delavskih žen in deklet in »Svoboda« v Mariboru priredita v sredo, dne 13. t. m. predavanje o ženskem svetovnem kongresu v Parizu proti vojni in fašizmu. Predavala bo s. Vilfanova iz Ljubljane, ki se je tega kongresa tudi sama udeležila. Opozarjamo že danes na to zanimivo predavanje. Pridite vsi polnoštevilno.
Komisar v Kreditni zadrugi železniških uslužbencev. Tako so poročali nekateri nacionalistični listi takoj po občnemi zboru te zadruge, ko je bil izvoljen zopet za načelnika zadruge g. Tumipej. V pondeljkovem »Večerniku« pa se je oglasil g. komisar Hren, ki izjavlja resnici na ljubo, da ni bil imenovan oz. postavljen za 'komisarja zadrugi kakor je bilo pomotoma poročano, marveč ga je Savez nabavljačkih zadrug državnih uslužbencev imenoval v smislu tozadevnih zakonitih določil le za poverjenika. Kdo ima sedaj prav? Pred 6 leti se je zgodil približno enak slučaj v mariborskem Podpornem društvu železničarjev, ki je dobilo komisarijat radi podle denuncijacije. Podpornemu društvu oz. članstvu je bil s tem zadejan tako hud udarec, da ga bo le težko mogoče popraviti. Škoda, ki jo je s tem pretrpelo društvo, gre v stotisoče! Ali se gospodje, ki sedaj sami okušajo metode, katere so svoj čas odobravali, zavedajo, kakšna škoda je bila prizadejana članom Podpornega društva železničarjev in kakšna krivica se je zgodila odstavljenemu odboru, ki je takorekoč iz nič ustvaril 4 milijonsko premoženje.
Zabava pekovskih pomočnikov, ki se je vršila minulo soboto v Gamibrinovi dvorani, je tudi letos izborno uspela. Vsi prostori so bili do zadnjega kotička napolnjeni, mnogo ljudi pa je odšlo, ker ni bilo več prostora na razpolago. Pevski zbor je pod vodstvom pevovodje g. Cibica izborno prednašal več pesmi in s svojim nastopom znova navdušil poslušalce. Ob pridnem sviranju jazz-kapele se je vršila tradicionelna srčna loterija, ki je mnogo pripomogla k dobremu razpoloženju. Našim vrlim pekovskim pomočnikom, ki se pridno udejstvujejo v okvirju svoje organizacije, želimo mnogo napredka.
Družinska tragedija. V petek, dne 1. t. m. sta postali žrtvi plina 34 letna Ivana Šušteršič in njena pol drugo leto stara hčerka Ivaniča, medtem ko je ločeni mož, ki je stanoval v isti hiši ,v Gregorčičevi ulici 7, za-vžil sicer mnogo strupenega plina, vendar so mu pa zdravniki rešili življenje. Kako je nastala nesreča oz. zločin, bo pojasnila šele sodnij ska preiskava. Mož pokojne Šušter-šičeve je krojaški mojster. Ko se je v teku dneva že dovolj opomogel, da je lahko zapustil bolnico, je bil oddan v preiskovalni zapor tukajšnjega sodišča.
Družabni večer naših delavskih kolesarjev preteklo soboto, dne 2. t. nr. je bil sijajno obiskan. Udeleženci so pa tudi prišli popolnoma na svoj račun. Za neprisiljeno zabavo je skrbel lasten orkester in pa šaljivi nastopi kolesarskega odra. Zelo umesten in posrečen pa je bil v okviru prireditve izrečeni nagovor predsednika s. E. Perkota, ki je pozval vse navzoče, da naj pridobivajo društvu novih članov in da naj zlasti tudi store svojo dolžnost v agitaciji za delavski tisk, »Delavsko Politiko« in »Volksstimme«. Sleherni delavski kolesar naj bo tudi naročnik delavskega lista. — Prireditev je potekla v najlepšem redu, tako kot se za proletarsko zabavo spodobi.
Družabni večer »Svobode« bo v soboto, dne 9. februarja 1935 v spodnji kazinski dvoirani. Na spored« je godba, petje in komični nastopi. Vstopnine ni. Skrbeli bomo za dobro postrežbo. Prijatelji neprisiljene zabave vljudno vabljeni.
Mariborsko gledališče. V sredo, dne 6. februarja zaprto. Četrtek, 7. februarja ob 20. uri »Od zore do mraka«. Red D. Znižane cene.
Celje
Statistiko plač v celjskem okrožju je
izgotovila tukajšnja ekspozitura OUZD ter jo razposlala interesentom in oblastem. Ta hvalevredni korak moramo toplo pozdraviti in priporočiti ekspozituri, da se s svojo statistiko vsak mesec javi. Statistika je izdelana po stanju 31. 12. 1934 in kaže, da so bile povprečne plače v Celju in najbližji okolici Din 23.05. V daljnji okolici pa povprečne dnevne plače Din 18.69. Razlika, da so v mestu in bližnji okolici plače skoro za 5 Din večje, kakor v daljnji okolici, je seveda pripisati okoliščini, da se izdelujejo v mestu finejši in dražji artikli in da je tudi življenje v mestih nekoliko dražje. Najtehtnejši vzrok te razlike je pa gotovo v tem, da so delavci in nameščenci v mestu in bližnji okolici mnogo boljše organizirani, kakor v daljnji okolici in predstavljajo večjo moč, s katero morajo poslodavci računati, kar se potem pokaže tudi pri višini plače. Naši zaupniki bodo lahko ta uradni izkaz prav koristno porabili pri tistih delavcih iz daljnje okolice, ki se z raznimi zanikrnimi izgovori odtegujejo organizaciji, da jim dokažejo, da tistih par dinarjev, ki bi jih v
Volitve obratnih zaupnikov so 2e skoraj
končane
Visoka zmaga svobodnih strokovnih organizacij v Mariboru kljub demagogiji in mahinacijam nasprotnikov!
Ljubljana
Člansko zborovanje
Maribor
6 kandidatov — dobilo tri glasove
Ponovna gladovna stavka v perujskih rudnikih (Funfkirchen) na Madžarskem
enem tednu žrtvovali svoji organizaciji vsak dan izgube, prav zato, ker niso organizirani. Podobni so torej tistim ljudem, ki štedijo pri vžigalicah, desetake pa mečejo pri oknu.
Hrastnik
Zmaga rdeče liste v steklarni
Pri volitvah obratnih zaupnikov v steklarni, dne 30. januarja t. 1. je dobila lista Splošne delavske zveze Jugoslavije 401 glas, nacionalistična pa 53 glasov.
Zopet je padla — rdeča trdnjava, kaj ne, gospodje?
Trbovlje
Koncert pevskega odseka »Svobode« v Trbovljah.
Lepa skupina 40 moških, po večini mladih rudarjev, je mirno in disciplinirano vstopila v nedeljo, dne 27. januarja na oder dvorane Delavskega doma v Trbovljah. Po sigurni intonaciji, ki jo je dal posameznim glasovom njihov marljivi pevovodja g. Milan Beltram, je otvorila prireditev J- Scheu-ova »Vzbujenje duhov«. Da je pevovodja podal intonacijo posameznim glasovom tudi pri ostalih skladbah, mu štejemo v veliko dobro, ker se je s tem zavedal, da s sigurnim prvim akordom zgine vsa trema pevcem. To se je izkazalo skozi cel koncert, ki je obsegal 7 točk V. Mirka, D. Bučarja, V. Ružiča, T. Selaka in Haslitscheieja za moški zbor in 7 točk V. Vodopivca, P. Jereba, A. Lajovica, A. Andela, dr. G. Ipavca in dr. Schwaba za mešani zbor, ki je dopolnil prejšnjih 40 moških s 30 ženskimi glasovi. Kar se tiče izvajanja samega, treba povdariti, da je zbor od zadnjega nastopa napravil velik korak navzgor in sem prepričan, da bo z vztrajnostjo pevcev in z izpopolnitvijo s par tenorji dosegel polagoma lepo glasbeno višino, ki bo v ponoven dokaz, da je trboveljski rudar dovzeten za vsak kulturen napredek in da ga za širjenje prosvete niti ne moti brezposelnost, ki bi pravzaprav morala biti prva vzrok za take ovire.
Dvorana je bila polna poslušalcev in polna navdušenja, posebno pri zadnji Schwa-bovi »še ena«, in je zahtevala nje ponovitev, toda pevovodja se ni udal, kar je včasih tudi prav.	—j
Litija
Velik uspeh rdeče liste pri volitvah obratnih zaupnikov.
V	predilnici Mauthner d. d. so se vršile dne 31. t. in. volitve obratnih zaupnikov, za katere so nacionalci agitirali z vsem svojim razpoložljivim aparatom. »Jutro« je s posebnim člankom oznanilo važnost tega volilnega boja. Seveda so bili gospodje v Ljubljani prepričani, da bo zmaga na njihovi strani in so se že tudi pripravljali, da jo bodo z velikimi črkami objavili strmečemu svetu. Prišlo pa je drugače.
Od 505 volilnih upravičencev se je udeležilo volitev 443 delavk in delavcev.
Za listo Splošne delavske zveze je glasovalo 255 volilnih upravičencev.
Za krščanske socialce 110 — za plave pa 69.
Marksisti so dobili 5, krščanski socialci 2 in plavi enega zaupnika.
Tako hudega poraza se plavi niso nadejali, saj so lansko leto dobili še 230 glasov.
»Jutrov« zemljotresni aparat se je očividno pokvaril, ker sicer bi bil gotovo registriral tudi »pokanje« v Litiji.
Kranj
JSZ se je pritožila. Ker je volilni odbor v tovarni »Jugobruna« pri volitvah obratnih zaupnikov razveljavil radi nepravilnosti njih kandidatno listo, je vložila JSZ pritožbo, V njej ni navedla popolnoma točno vzroka, zakaj je lista bila razveljavljena. V pritožbi tudi očita, da se volitve niso pravilno vršile, kar je pa popolnoma neutemeljeno. JSZ Je priložila tudi nekaj podpisov od delavcev, katere je nabrala med obratovanjem v tovarni. Takoj se je ugotovilo, da je nekatere podpise nabrala na zelo čuden način. Podpisani so tudi mladoletni delavci. Pritožbo je volilni odbor odposlal na pristojno mesto.
Diskusijski večeri, ki se vrše redno vsak četrtek pod okriljem »Svobode«, že kažejo pozitivne uspehe. Člani dobe za nalogo razne članke, katere si spišejo doma m potem na prihodnjem večeru prečitajo. Članki pa so tako zanimivi, da se je na zadnjem večeru predlagalo, da bi se naj ob koncu diskusijskih večerov vse gradivo agilnih članov
Pred nekaj mieseci smo poroča-
li	o gladovni stavki v pečujskih rudnikih, s katero so takrat rudarji dosegli odložitev nameravanih poslabšanj in redukcij. Pač pa uprava ni hotela sprejeti nazaj v delo nekatere rudarje, ki jih je smatrala za organizatorje stavke. Rudarska organizacija se je zaman borila za njihovo zopetno sprejetje. Večina rudarjev v teh rudnikih je marksistično usmerjenih, le malo število jih pripada krščanskim socijalcem. Slednji so socijalnim demokratom: pri njihovih intervencijah in v njihovi borbi ved-
priobčilo v obliki časopisa, ki bi se ga razprodalo med kranjskim delavstvom, članki so pisani v marksističnem duhu. Sodrugi in sodružice, bodite točni pri diskusijskih večerih in pripeljite s seboj še druge. Vsak pa naj izvrši svojo nalogo!
Gostovanje ljubljanske »Svobode« in »Zarje« v Kranju. V nedeljo, dne 17. feb. 1935 bo priredila kranjska podružnica »Svobode« ob 4. uri popoldne v novi, lepi dvorani koncert. Delavski oder ljubljanske »Svobode« bo nastopil z dvema govorilnima zboroma, vmes pa bodo sledile recitacije. Del. godba »Zarja« bo igrala nove delavske komade »Mi vstajamo« in druge. Pevski zbor »Svobode« Kranj bo zapel več lepih pesmi. Vmes bodo solospevi soprana in tenorja, solo na flavto, violino in pozauno. Vabimo že sedaj kranjsko in okoliško delavstvo na to lepo prireditev.
Družabno veselico s plesom priredi »Svoboda« v nedeljo, dne 10. feb. ob 16. uri v vseh prostorih restavracije »Semen«. Komur je za zabavo, naj ne zamudi.
Šoštanj
Socialni tečaj. Na splošno željo našega delavstva bo priredila tudi naša podružnica Splošne delavske strokovne zveze v Šoštanju v nedeljo, dne 10. februarja ob 9. uri v društveni dvorani socialni tečaj. Spored je sledeči: 1. Otvoritev in nato predavanje s. dr. Reismana iz Maribora o delavski zakonodaji. Nato kratek odmor, nakar sledi predavanje urednika s. Viktorja Eržena o ciljih delavskih strokovnih in kulturnih organizacij. Po predavanjih bo dobil vsak delavec odgovor in poduk na morebitna vprašanja.
Pobrežje pri Mariboru
Požar na Pobrežju. V noči od srede na četrtek ie izbruhnil na Pobrežju požar, ki je vpepeHl hlev in mesarijo posestnika Smodeja. Gašenje požarja ije bilo zelo o^težko-6eno radi pomanjkanja vode. Škoda znaša okrog 150.000 Din in je deloma krita z zavarovalnino.
Reklama za boljševizem?
V	»Slovencu« z dne 27. januarja t. 1. je bila objavljena naslednja vest:
»Strah ima velike oči. V nekem ljubljanskem podjetju so nameravali uslužbenci izvesti volitve obratnih zaupnikov po skrajšanem postopku. V to svrho so izvršili vse formalnosti, ki so za to potrebne in tudi naprosili podjetje, da pristane na take volitve. Podjetje pa se je tega gibanja med uslužbenci ustrašilo in ni dalo svojega pristanka. Za to odločitev je podjetje potrebovalo nad teden dni. Moralo se je pač posvetovati, kaj so obratni zaupniki, kakšne dolžnosti in pravice imajo itd. Po tem dolgem premišljevanju so skoraj gotovo ugotovili, da pomenijo take volitve prvi korak k boljševizaciji našega javnega življenja. Da, strah ima velike oči ter vidi nevarnost, kjer je ni; kjer pa v resnici je, tam je pa ne vidi.«
To podjetje je bilo delniška družba »Union«, ki ima hotel in kavarno v Ljubljani. Podjetje je premišljevalo teden dni, potem pa dovolilo volitev s kratkim postopkom. »Slovenec« jako pametno dostavlja- da so odborniki skoraj gotovo ugotovili, da pomenijo take volitve prvi korak k boljševizaciji, kar pa mi ne verujemo, ker je ustanova delavskih zaupnikov že starejša. Podtakniti se mora tako mišljenje odbornikom, da sc z »boljševizmom« napravi nekaj reklame za boj proti delavskim pravicam. Drugega namena to pač ne more imeti, ker so odborniki »Uniona« »Slovenčevi« somišljeniki in gotovo nekaj dajo na njega glav-t no načelo glede delavskih pravic.
no vpadali za hrbet in jim otežkočali pozitivno delo in so izzvali celo nek pretep, radi katerega je bilo zopet več socijalnih demokratov odpuščenih, medtem ko so klerikalni izzivači bili deležni še večje naklonjenosti podjetnikov. To je izbilo sodu dno; 30. januarja je izbruhnila nova gladovna stavka. Rudarji so se spustili v zemljo, a ven ne pride nihče. Tudi krščansko socijalnih rudarjev, kolikor jih je, ne puste ven, ampak jih drže v jami ujete. V stavki sc nahaja štiri tisoč rudarjev.
Razno
Muke avstrijskih socialnih demokratov. Avstrijsko delavstvo ni klonilo pod terorjemi. To dokazuje to, ker se gibanje še vedno pojavlja povsod v večji ali manjši izmeri. Delavstvo je ostalo zvesto svojim načelom in ciljem. Kako ravnajo avstrijske oblasti z obtoženci, je dokaz, ker traja preiskava že leto dni. In če je preiskava zaradi veleizdajstva zaključena, pa raztegnejo obtožbo na druge zadeve, ki jih kot absolutisti lahko dobe. K sreči je šlo čez mejo precej sodrugov. Tako člani načelstva stranke dr. O. Bauer, dr. Julij Deutsch, Karl Heinz, Bertold Konig, Joh. Schorsch in bivši predsednik delavske zbornice Karl VVeigl. Proti tem je preiskava ustavljena, ker jih nihče ne bo izročil Avstriji, ker so obdolženi političnega delikta. Nekateri drugi sodrugi, kakor dunajski mestni svetnik Breit-ner, bivši magistratni ravnatelj dr. Hartl, generala Schneller in Komer in požarni ravnatelj Wagner so bili tudi obdolženi veleizdaje. Teh zaradi veleizdaje niso mogli obtožiti in so jih izpustili iz ječe, toda preiskava še vedno teče proti njim'. Tako se kuje »pravica« v Avstriji.
S. dr. Oton Bauer ni obtožen. Po enem letu zaključujejo avstrijske oblasti preiskavo proti avstrijskim socialnim demokratom, ki so jih po krivici obtožili — veleizdaje. S. dr. O. Bauer ni obtožen, toda, obtožba samo počiva. Če se v drugih preiskavah izkaže njegova sokrivda, bo obtožen. Tako mučijo v Avstriji naše sodruge in delavce. Obtožbe ni, a pod obtožbo mora ostati. Zato je prav, da je sodrug Bauer takrat bežal na Čehoslovaško.
Konferenca delavskih nogometnih klubov j
se bo vršila v nedeljo, dne 10. t. m. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v Delavski zbornici. Vsi delavski klubi so prejeli okrožnico, ki obravnava vsa vprašanja, ki se bodo definitivno reševala na tej konferenci. Z ozirom na veliko važnost konference je dolžnost vseh delavskih športnih klubov, da pošljejo svojega zastopnika.
Skupščina nogometnega podsaveza v Subotici se je vršila dne 3. II. in je v glavnem obravnavala takozvano »Afero Segedinski«. Skupščina je dala Segedinskemu zaupnico s tem, da ga je z 49 : 10 glasovi zopet izvolila za prvega tajnika. Po izjavah opozicije pa se bo cela zadeva obravnavala pred sodnijo, ker je vloženih obojestransko nekaj tožb radi žaljenja časti.
V banjaluškem podsavezu še ni sporazuma. Tudi v tem podsavezu se je vršila v nedeljo po nalogu Saveza izredna skupščina, ki se je je udeležilo 17 klubov. Grupa Krajišnika je zmagala nad grupo delavskega kluba Borac z 9 : 8 glasovi.
Občni zbor SK Dobrne v Trbovljah
V nedeljo, dne 27. januarja t. I. se ie vršil občni zbor SK »Dobrne« v Trbovljah, ki je bil polnoštevilno obiskan.
Predsednik kluba Kuhar Herman je podal predsedniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je klub v preteklem letu ustanovil lahkoatletsko sekcijo pod vodstvom strokovnega-trenerja Fr. Mejača. Sekcija je že nastopila pri tekmovanjih in dosegla zadovoljive rezultate. Razen tega se je priredil plesni tečaj, ki bo kinalu zaključen. Nadalje ima klub tudi dramatični odsek, ki bo 24. t. m. prvič nastopil. V prihodnjih dneh pa se bo sestal klubov pevski »oktet«. Šahovska sekcija, ki je bila ustanovljena prošlo jesen, pa ni pokazala zaželjenega napredka.
Tajniško poročilo je podal Befčon Jože, iz katerega posnemamo, da je klub bil v
Ali si 2e poravnal narof* nino! Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnost £
Zaposlitev v Nemčiji napreduje. V
nemških Kruppovih tovarnah za vojni materijal obrat sijajno prospeva. Naročila ima z Japonske, iz Turčije in Bolgarske.
Na Bavarskem je vihar prevrnil planinsko kočo, v kateri je prenoče- ; valo osem smučarjev, ki pri nesreči : sicer niso zadobili nobenih poškodb, \ pač pa sta na poti v bližnjo naselbino j dva zmrznila, ostali pa so se le s trudom privlekli do človeških bivališč.
Voditelj francoskih komiuiistov
se je hotel udeležiti te dni zborova- j nja komunistov na Angleškem, oblasti pa so mu prihod na Angleško za-branile.
22 mornarjev v Španiji je te dni
postalo žrtev svojega poklica. Radi silnega viharja se je v bližini pristanišča El Ferrol potopila ladja, pri čemer so valovi pogoltnili dvaindvajset mornarjev.
V	evropski četrti Šanghaja živi 20.000 Evropejcev, a ruskih emigrantov je v tem kitajskem obmorskem mestu 18.000. Emigranti žive na Kitajskem zelo bedno, ker ne morejo konkurirati s kitajskimi uslužbenci, ki so pri delu zelo vztrajni in z vsako plačo zadovoljni. Zato ni čudno, če se Rusinje udajajo prostituciji v taki meri, da se s tem vprašanjem bavi celo Zveza narodov. One predstavljajo največji in najsigurnejši konti-gent trgovcev z belim blagom. V lanskem letu je posebna komisija pregledala javne hiše v Šanghaju; v 19. javnih hišah je našla 122 Rusinj. Gotovo pa jih je mnogo več. S samostojno prostitucijo se bavi, kolikor jih je bilo mogoče zabeležiti, 90 Rusinj. V javnih plesiščih je zaposlenih 638 Rusinj, ki pleSejo in od vsakega plesalca dobijo gotov procent. Po restavracijah je zabeleženo 70 ruskih natakaric, ki morajo biti gostom v vsem na uslugo. Kjer pa so lastniki gostiln Rusi, pa izdajajo svoje natakarice navadno za člane svojih obitelji. Mnogo Rusinj je zaposlenih po masažnih salonih in po varijetejih in cirkusih, kjer se morajo za nekaj santimov nage razkazovati najnižjemu kitajskemu svetu. Nič boljše ni po ostalih kitajskih mestih. Kruh emigracije je grenak.
preteklem letu z drugimi klubi v dokaj prijaznih odnošajili, razen v slučaju SK Svobode Maribor ob priliki kvalifikacijskih tekem v Mariboru in Trbovljah. Nadalje je klub kritiziral odredbe LNP ob priliki okrožnega lokalnega tekmovanja v Trbovljah. Število članov je v teku poslovnega leta naraslo za 100 članov, tako ima klub sedaj preko 200 rednih članov.
Blagajniško poročilo je podal Hvala Franjo. Izkazuje preko 11.000 Din denarnega prometa. Načelnik nogometne sekcije je kritiziral nazadovanje nogometa in apeliral na igralce, naj se zopet poprimejo treniranja.
V	novi odbor so bili izvoljeni sledeči člani: predsednik Kuhar Herman, podpredsednik I. Puntar Ivan, podpredsednik II. ■Čamer Alojz, tajnik Knez Franjo, blagajnik Porte Franc; načelnik nogometne sekcije Puntar Ivan, lahkoatletske Mejač France, šahovske liutar Maks, dramatičnega odseka Škrjanc Metod; gospodarja: Pajk Franc in Kostanjevic Alojz; kapetan I. moštva Kos Jože. Ker se je pokazala potreba, je bilo soglasno sklenjeno, da se ime »Dobrna« spremeni v »Delavski atletski športni klub« v Trbovljah (»DASK), kratica Dask, kakor se bo odslej SK »Dobrna« imenoval.
ŠK Svoboda Maribor. Upravni odbor je sklenil, da črta zaostalo članarino vsem članom, ki je doslej niso mogli plačati. Za naprej pa bo treba plačevati članarino redno in seveda tudi odplačevati terjatve, ki jih ima društvo naprami enemu ali drugemu članu v zvezi z nabavo orodja in podobno. Nogometaši se pozivajo, da vrnejo čevlje in vse ostalo, kar je inventar kluba, še pred občnim zborom; ki se bo vršil 24. februarja t. 1. Članarino za tekoče leto je treba poravnati še pred občnim zborom, kdor hi se pozivu ne odzval, bo brisan iz članskega seznama.
ŠPORTNA RUBRIKA
Za konzorcij izdala in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. - Tiska: Lludska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavltelj Josip Ošlak v Mariboru.