. . ‘ • *rv. * « * » •v!w> mmmm ..... Kvlvlviv SikSfjiŠ: Wi up SS-SEE ;.▼ ;. t .; XvXvivX ss? SS: . • X \ • !• .v.\v. v.v.w.vv.v.va . >•■•!••• • • » « » • L» • • » » « ■ JT| “■iajriKyrsV- S1 * * * 5»» p . rS&i'Wa Izdeluje TRATA d.d. Ljubljana Prodaja in montira trgovina MIKRO Izlake m MIKRO na Izlakah: tel Trgovina štedilnik (2xplin) KEKEC 19 986 SIT sesalec 202S ISKRA 10.674 SIT varilni aparat 18-676 SIT omarice l)ES 16.676 SIT dobava in montaža satelitskih anten V Kisovcu: tel.: 71 234 :ni solarni bojler brezartom. 2001 na trda goriva KALOREX PLUS M cev \} 2J#°SrrT na cev 1 o» * * - suiaui. bojler SAT 151 MONO ? - solarni bojler SAT 302 DUO i goriva ALFA 90H * goriva KIPERSBUSCH centralno ogrevanje TVT 23 kVV Sn^o^^ komplet z gorilcem kurilno ol e OERTLY 25kW komplet z goniče Trgovina MAKRO 54.158 SIT 45.630 SIT YAMAHA v Zagorju Trgovina friteze od 13.055 SIT . kavni mlinček MIKI 1-998 SIT avtoradio ANITECH 2x25 W 17.4 brivski aparat MUCMA 2JB48 SIT elasbeni instrumenti YAMAHA 1 prečna flavta 211S 2. klasična kitara 130A 3. električna kitara RGZ 621/b 4. multi efekt za elektično kite blokflavta HOHNER - kitara MELODI]A „ - mikrovalovna pečica bOSUH - japonske ročne ure logi so zopet proizvodi SONY gramofon ikasetofon SONY o kasete EF COS SONY ELEKTROPROM d.o.o. IZLAKE Obrezija 12, 61411 IZLAKE telefoni: (0601) 73 532, 73 846, telefax: 73 737 Odslej ved*, na deu* s«an, UGODNOSTI n «M te^inak NAŠ SLOGAN: E STE ZADOVOLJNI, POVEJTE PRIJATELJEM, 1E NISTE, POVEJTE NAM! .--..v:-'"" UVODNIK Vemo, da se boste jezili na nas zato, ker smo časopis podražili. Na žalost smo se za to morali odločiti, čeprav smo skušali čimdlje zdržati s staro ceno. Sicer pa -primeijajte ceno našega časopisa z drugimi. Mi se teh primerjav, kar se tiče vsebine, ne sramujemo. V svetu so običajno lokalni časopisi dražji od velikih, saj so ekskluzivni. Prebivalci posameznih mest so ponosni na svoj časopis. Morda bodo tudi Zasavci razmišljali tako. V tem času smo se lotili teme, ki je vedno aktualna: ekologije in Zasavja. Čas bi že bil, da bi poslali onesnaženje v stečaj. Namesto velikih firm, kot je npr. STT, kjer je stečajni upravitelj dr. Franc Hudej dobro opravil svoje delo. Ko bi ga le vsi ... Sicer pa - Zasavc kaže tudi svetlejše plati življenja. Če ste radi zraven pri različnih igrah, prav gotovo ne boste šli mimo sobotne igre TNT. Upamo, da vam bo všeč. Matjaž Švagan jr* Marko Planinc o Planin Mr SiŠivS «Ni! . Funšterc: Koledar dogajanj, Vladin obisk v Zasavju, Slovo Janeza Lipca, Sramotni steber, Boljše veze v Zasavju, Neurje najbolj prizadelo Zagorje, Kratke zasavske, Parlamcntarije, Jetmice Vaš zelnik: Pisma bralcev (Goljufije v TV Varnost Elektronika, Na obisku pri knapih, Za boljšo šolo) Tema: Bo Zasavje res plinska celica? Pogovor: Dr. Franc Hudej: "Dolina mi je zlezla pod kožo.” Kšajt glavce: Milanova kost, Petrina radost, Ob dnevu mrtvih, Kako ogrevamo?, Psi in njihovi gospodarji Anketa: Ne mi gledat Reportaža: Vinko stokrat na THglavu, S konjskega hrbta, Izraelski utrinki, Indija press Križ kraž: Nagradna križanka Miš maš: Mladim Zasavcem.Časopisi mladih. Kozji trojčki, Eno rožco ljubim, Na novi šoli Žuriramo: Sokoli vladaio nebu, Avia band, TNT, Horoskop, Hothothot, Lestvica Kšefti: Tapi-hitra dobava. Še hitrejša prodaja, Kratke kšeftarske, Izvoz nas bo rešil. Glas iz Lisce, Mali oglasi, Preženimo dolgčas Zdrav duh ...: Veliki načrti trbove Zabeleženo, Oktet Ijskih godbenikov, navdušil ... v zdravem telesu: Strelec nad strelci, Ping-pong po zasavsko, Športni cik cak. Rezultati Kronično: Promet, Aufbiks, Kradejo kot srake, Nafti tatove bencina KOLEDAR DOGAJANJ 19. oktobra - Zapadli dež sproži v zagorski občini nekaj plazov, usadov in vdorov zemlje - najhuje je v Spodnjih Brezjah. 20. oktobra - Zaradi denacionalizacije oz. v zvezi s tem še vedno ne ustanovljenega slovenskega odškodninskega sklada boli glava tudi nekaj Trboveljčanov, Hrastničanov in Zagorjanov. 21. oktobra - Še teden dni in zagorsko vlado naj bi Vlado (Kojnik, novi mandatar) naredil "manj togo in omejujočo". 22. oktobra - Tretjega festivala radijskih postaj Slovenije v Slovenj Gradcu se udeležijo tudi s trboveljskega radia - in poberejo dve nagradi. Kar tako pa niso v Zagorju: njihova Svea na mednarodnem sejmu pohištva v Zagrebu dobi zlato medaljo. Priprava na zim«. Foto: T.B. 23. oktobra - V organizaciji Zveze prijateljev mladine iz Trbovelj začnejo v sejni sobi občine točno opoldne razpravljati o tem, kako otrokom narediti prijazno šolo. Ali šola taka še ni? 24. oktobra - Zagorski oktet je star 15 let. Rojstni dan proslavijo z izdajo kasete in z gala koncertom v tamkajšnjem Delavskem domu. Na tržnici. Foto: T.B. 2 7. oktobra - Torek. Dom LO v Zagorju. Na svoji zadnji, 44. seji, se še zadnjič dobijo "stari" člani vlade. Na konferenci za novinarje Janez Lipec, kot sam pravi, doda še "cukrček": izstopno izjavo o tem, da poslej ne bo več član LDS. 2 7. oktobra - Dr. Drnovšek s še nekaterimi ministri obišče Zasavje, kjer skušajo zasavske Občinarje in gospodarstvenike prepričati, da sc v "tunelu gospodarske recesije" vendarle svetlika. Pa jih prepričajo? 28. oktobra - Javna razprava glede preimenovanja ulic v Trbovljah še teče. Če seštejemo mnenja občanov: "Vse skup nič dobrega”. Za povrh pa menda še precej drago. 28. oktobra - Zasavski socialdemokratski prenovitelji so dejavni: vsi že imajo imena za kandidate v državni zbor. 29. oktobra - Zagorjani končno imajo novo vlado - odborniki so potrdili kar deset imen od 11 - tega bodo poiskali do naslednjega zasedanja. 29. oktobra - In tačas ko zagorski odborniki "sejejo", divja zunaj dež s točo, Medija pa prestopi bregove. Poplava v IGM, Svei in stari Varnosti. 31. oktobra - Slovenija prvič v svoji zgodovini praznuje Dan reformacije - in to na soboto, deževno in dolgočasno, kakršna pa reformacija ni bila. 1. novembra - Nedeljski dan spomina na mrtve: čigav šopek bo največji? Na pokopališču. Foto: B. K. 2. novembra - stečajni upravitelj Strojne tovarne v Trbovljah za ta dan obljubi poplačilo vseh terjatev 270 dclavcev-upnikov. Polona Malovrh ZASAVC Izdaja Zasavc d.o.o., Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi Direktor: Tomo Garantirli, Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml Glavni urednik: Matjaž Švagan, odgovorni urednik: Marko Planinc. Uredniški odbor: Roman Rozina, Polona Malovrh (Funšterc), Ivana Laharnar (Reportaže), Stane Šterbucl (Kšajt glavce), Milan Vidic (Anketa), Fanči Moljk (Miš maš), Tomi Pucelj (Žuriramo), Suzana Sivka, Marko Bebar (Kšefti), Katarina Gavranovič (Zdrav duh...), Barbara Kus (... v zdravem telesu) Oblikovanje in računalniški prelom: Grafi, Dol pri Hrastniku, Tisk: Alenka Jakopič, Sedraž. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-013. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t. št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov in fotografij ni dovoljen. wmmmMmmsmmsmM Vladni obisk v Zasavju V Zasavju smo vajeni vladnih obiskov predvsem na športnih igriščih. Zadnji je bil drugačen; ekipa, ki jo je vodil predsednik Janez Drnovšek, v njej pa so bili še ministri Franc Avberšek, Mitja Gaspari, Davorin Kračun in Janez Širše, seje prišla pogovarjat z zasavskimi politiki in gospodarstveniki. JuilCZ DrnOVSCk je svoj nagovor začel z omejitvami, ki se pred to vlado objektivno postavljajo. Zato so in bodo skušali pomagati predvsem zdravim podjetjem, ki jih je v težave pahnila izguba tržišč. Vsem pa ostaja le ena možnost: prilagajanje sedanjim razmeram, kakršnekoli že so in kakorkoli je to prilagajanje lahko tudi boleče. Davorin Kračun je nadaljeval, da vlada vztraja pri protiinflacijski politiki, ki pa jo bo kombinirala s politiko postopnega oživljanja gospodarstva. Vladne raziskave kažejo, da se je padanje gospodarske aktivnosti ustavilo, kar bi ob uspešni sanaciji in lastninjenju lahko pomenilo ponovno gospodarsko rast. Mitja Gaspari je gospodarstvenike razočaral z ugotovitvijo, da so slovenske obremenitve resda previsoke, da pa realnih možnosti za hitro zniževanje obremenitev ni. Slaba polovica teh obremenitev jzvira iz socialne sfere, kjer so možnosti zniževanja le pri zdravstvu, ki ima zaradi visoke stopnje letos ogromne presežke. Sandi Ccsko je vladi očital škodljivo ncdomiselnost. S tem ko ostaja pri tolikšnih obremenitvah plač, zavira zaposlovanje. Vlada bi morala poiskati nove vire prihodkov. Miran Kramberger pa je temu dodal, da izvozniki ne morejo biti konkurenčni, če so plače pri nas toliko bolj obremenjene. In OdgOVOra. Zaposlenost bo večja, ko se bodo gospo- darske razmere uredile, ko bodo podjetja imela tržišča in lastnike, ko se bodo začele naložbe. In o plačah. Res so preveč obremenjene z raznoraznimi davščinami, vendar je res tudi, da so realno naraščale tudi v času padanja industrijske proizvodnje. Koman Kozina Koto: Itranko Klančar Slovo Janeza Lipca Zadnji torek v oktobru se je na svoji 44. seji še zadnjič sestal zagorski IS pod taktirko Janeza Lipca, na konferenco pa so povabili tudi novinarje, da bi še zadnjič spregovorili o storjenem, nestorjenem - skratka o svojem delu, ki so ga opravljali od junija 1990 do letošnjega oktobra. Janez Lipec je znova poudaril, daje njegova vlada naredila veliko, od nove pa bo odvisno, ali bo začrtani strategiji razvoja občine po letu 1990 sledila ali ne. Med najpomembnejšimi "postavkami" te strategije tudi vnaprej ostajajo gradnja obrtno-industrijske cone v Kisovcu, naloge okrog občinskih obveznic, razvojni program demografsko ogroženih območij, kijih je v Zagorju kar 52 kvadratnih kilometrov, turizem, racionalno gospodarjenje z odpadki in plinifikacija. Ko novinarji niso imeli več vprašanj, je Janez Lipec storil tisto, kar so v zagorski LSD pravzaprav že ves čas pričakovali: izjavil je, da poslej ne bo več član te stranke. Po njegovem gre za edinstveni primer v Sloveniji, ko stranka svojemu članu (ki ga kot predsednika vlade obtožijo "nelegitimnega delovanja") skupaj z drugimi javno izreče nezaupnico - in to v stilu nekdanje partije, ki je svoje člane prav tako preprosto likvidirala. Ob tem pa Janez Lipec ni mogel tudi mimo "bojev", ki med ZSMS-jevsko strujo v Liber-alno-dcmokratski stranki in samo stranko potekajo tudi na republiški ravni. V Zagorju pa se sprašujejo, ali so resnične govorice, da se Janez Lipec odpravlja k ljudski stranki. A.H. Ob dnevu varčevanja Denarno varčevanje je pri nas deloma že vedno zapostavljeno; so obdobja, bolje rečeno, bila so, ko se ni splačalo varčevati, ampak le "zapufati", in kratkotrajni čas, ko so varčevalci le dobili nekaj za vloženi denar. Danes so razmere nekoliko boljše, vseeno ob inflaciji varčevanje še nima vloge in pomena, kot v razvitem svetu, kjer inflacije skorajda ne poznajo. V Zasavju zastran tega delimo usodo drugih slovenskih območij. Ta trenutek je spodbudno ugotoviti, da tako tolarsko kot devizno varčevanje raste. V Ljubljanski banki, banki Zasavje so nam zaupali, da tako ali drugače varčuje veliko ljudi. Podatke o številu varčevalcev spremljajo po številu odprtih računov. Teh je zdaj nad 83.000. Skupni znesek varčevanega denarja znaša 1,5 milijarde tolarjev; od tega je 756 milijonov tolarskih sredstev in skoraj 800 milijonov deviznih. Od vseh bančnih sredstev odpade dobrih 34 odstotkov na varčevalce. Pri tolarskem varčevanju ima banka največ takoimeno-vanih kratkoročnih depozitov (od 31 do 90 dni). Teh varčevalcev je bilo konec tretjega letošnjega trimesečja 1.190 z 81 milijonov SIT; na deviznem varčevanju je poleg kratkoročnih tudi nekaj dolgoročnih vezav (754 varčevalcev z 146 milijonov SIT). Dokaj razvito je šolsko varčevanje; še vedno delujejo šolske hranilnice. Zbranih je okoli 700.000 SIT. Prejšnji mesec so vse prvošolce sprejeli med varčevalce šolskih hranilnic, pri čemer jim banka prispeva začetni polog. Banka šolskim hranilnicam podeljuje tudi različne praktične predmete. -\ Sramotmstébér V Zagorju za Kolredežico je bila ob katastrofi ' leta 1987, ko je z Ruardija zdrsel plaz*v dolino, zgrajena začasna obvozna pot, ki je služila svojemu namenu do postavitve pontonskega mostu. Cesta leži na zemljišču večih lastnikov, nihče od teh ni zadovoljen, da tam sploh poteka. Lastnik^ l"'* zemljišča te ceste tudi ne uporabljajo, ker v tem koncu ne živijo. Močno pa jo obrabljajo tovorn-T jaki Vina Šmartno in Rudnika Zagorje. Poleti polnijo pljuča tamkajšnjih stanovalcev s prahom, ob mokrem vremenu so kolesa mešalci blata, ves čas pa dolbejo luknje po nestabilnem makadamu in skoraj že onemogočajo peš prehod, še posebej pa varen prevoz z osebnimi avtomobili tam-kajšnjih redkih stanovalcev. Niti Vino Šmartno e niti Rudnik nista še nikoli poskrbela za vzdrževanje. Stanovalci to zaradi lastne varnosti počnejo sami (z delom in denarjem), vendar je sproti vse hitreje uničeno kot popravljeno. 29. oktobra so po tej cesti začeli voziti clektrofilterski pepel, tam mimo pa vozijo tudi ogromni tovornjaki pšenico v silose republiških blagovnih reze rv. Včasih sc varčevalci jezijo zaradi neugodnih obrestnih mer. V banki zatrjujejo, da bodo ostali v koraku s časom, se pravi od stopnje rasti cen, toda pri vse nižji inflaciji postaja vse pomembnejši tudi takoimenovani realni (stvarni) del obrestnih mer. Konec septembra je imelo v banki znatno več prebivalcev svoje tekoče račune. Teh je zdaj že nad 14 tisoč; lani v tem času jih je bilo poldrug tisoč manj. Po 26. oktobru lahko stari devizni varčevalci dvignejo ali prenesejo na novo varčevanje dodatnih 500 nemških mark. Avtomatski prenos pa zaradi ukrepov denarne politike tokrat ni bil izveden. M. V. U ^ Z IZLAKE BOUTIQUE IN TRGOVINA S TEKSTILOM tel doma: 0601/73-675 Danes ne pripenjamo na steber nikogai Vsekakor pa pričakujemo odgovor Oddelcka za^ urejanje prostora občine Zagorje, zakaj lahko , vozijo težki tovornjaki po cesti, ke r menda "sploh ne obstaja", kdo je dolžan vzdrževali to cesto in kdaj bo začasna obvozna pot, ki je to že nekaj let. izgubila svoj pridevek začasna, ali pa ime pot. Foto: Tomo Brezovar Deževje najbolj prizadelo Zagorje Zaradi nedavnega deževja je bila v Zasavju najbolj prizadeta občina Zagorje. Voda je zalila motorje in transporterje v proizvodnem obratu žage v Svei. Škodo ocenjujejo med 500 in 800 tisoč tolarjev. Tudi most pri Svei je bil nekaj časa zaprt zaradi narasle vode. Nekaj elektromotorjev so uspeli rešiti pred vdrlo vodo v skladišču TEVE Varnost. Voda je prišla v kletne prostore nekaj stanovanjskih hiš in stanovanjskega bloka na Polju 3. Blato in vodo so iz vrtca v Kisovcu izčrpali v četrtek, tako da so otroci lahko v petek nemoteno obiskali vrtec. Medija je naplavila pri Elektroelementu. V petek so očistili zaradi plazu neprevozno cesto Mosar - Kolovrat, cesta Zaloga - Jesenovo pa je bila prav tako močno poškodovana. Točni podatki o nastali materialni škodi bodo znani te dni. Boljše veze v Zasavju? Decembra 1989 je stekla naložba za razširitev in posodobitev telekomunikacijskih (TK) objektov v Zasavju. Gre za spremembo iz dosedanje crossbar tehnologije (elektromehanske centrale) v nov paralelni sistem v popolnoma digitalni izvedbi, ki je trenutno eden najsodobnejših v svetu. Kasneje bi omogočal tudi prehod na integralni sistem TK - ISDN, to je prenos vseh informacijskih področij (govora, slike, izmenjave računalniških podatkov). Naložba zadeva izgradnjo sistema digitalnih central, optični visokofrekvenčni prenosni sistem na celotnem območju, polaganje optičnih kablov do vseh lokacij izdvojenih stopenj v Zasavju, pripravo prostorov in izdelavo sekundarnega naročniškega omrežja. Direktor PTT podjetja Trbovlje, Pavel Hacin, je povedal, da so investicijo začeli iz treh virov: kreditov dobaviteljev opreme, poštne hranilnice in lastnih sredstev. S tem, da je predviden vir za vračanje najetih kreditov prodaja telefonskih priključkov. S spreme-membo proračunskega sistema so nepovratna sredstva iz proračunov občin v celoti izpadla, lastnih sredstev pa imajo za približno 16 odstotkov. Izpadi pri financiranju so krivi, da niso dokončali vsega dela - glavna centrala še ni dokončno prilagojena na obstoječ sistem, manjkajo še nekatere spojne povezave in sekundarna omrežja. To pomeni, da nekaj časa še ne bo predvidene kvalitete odvijanja prometa, kar pa je zanemarljivo ob tem, da bo to centrala, s katero bo dosežen ne le slovenski nivo, temveč tudi zastavljeni cilj - v vsako družino telefon. Ali drugače: razširitev na 6000 novih telefonskih priključkov in bistveno povečanje števila povezav znotraj in izven Zasavja. Naložbi, ki 'velja 11.730.000 DEM, manjka še 3.000.000 DEM. Novo digitalno centralo v Trbovljah so vključili v promet v sredo, 4. novembra. Petru Radovič V Trbovljah je voda vdrla v kletne prostore Sindikalnega doma na Gimnazijski 21. Ti prostori so prazni, tako da večje škode ni bilo. Nekaj časa je bil oviran promet pri Cementarni zaradi zamašenih odtočnih jaškov. Plazov ni bilo, saj so bili vsi potencialni plazovi sanirani že leta 1990. V Hrastniku je bila zalita Dolska cesta, vendar je promet potekal neovirano. V četrtek so za eno uro zaprli cesto Hrastnik - Zidani most. Bilo pa je naplavljenih veliko kmetijskih površin. Materialna škoda bo prav tako znana te dni. Novih nalivov in obilnega dežja se še najbolj bojijo v zagorski občini, kjer je kar nekaj območij, kjer se plazovi lahko zelo hitro sprožijo. Že doslej je bilo največ škode v Zagorju, najmanj pa v Trbovljah. V zadnjem neurju so se še posebej v Zagorju izkazali gasilci, ki so bili dejavni tudi drugod. Na fotografijah Toma Brezovarja in Branka Klančarja je vidna vodna ujma in težave, ki smo jih imeli v Zasavju zaradi obilne moče. Katarina Gavranovič Komemoracije Ob dnevu mrtvih so bile po zasavskih krajih komemoracije za umrlimi. V Trbovljah so jo pripravili na pokopališču v Gaberskem, v Zagorju so se zbrali na pokopališču, na Lokah pred spomenikom NOB, v Hrastniku pred spomenikom NOB in na Dolu prav tako pred spomenikom. Na vseh komemoracijah so nastopili zasavski kulturniki s priložnostnimi programi. Teden miru Od 2. do 8. novembra poteka po celem svetu akcija Unicefa za pomoč prizadetim otrokom vojne v BIH z naslovom Teden miru. Unicef poziva za zbiranja nujno potrebnih stvari pod geslom Medved in barvice za prijatelje brez doma. Kraj in čas zbiranja lahko razberejo darovalci iz plakatov in lokalnih radijskih postaj. V Hrastniku npr. vodi akcijo DPM. Vsak darovalec dobi nalepko. F.M. Pri vračanju se zatika Po sprejemu Zakona o denacionalizaciji so v trboveljski občini prejeli devet zahtevkov za vračilo kmetijskih zemljišč in gozdov ter za plačilo škode, ki je v gozdovih nastala, ko so bili v lasti države. Komisija za denacionalizacijo ugotavlja, da so en primer že rešili (gozd so vrnili lastniku), večino zadev pa še rešujejo. Dva zahtevka (nanašata se na nepremičnine, ki jih v naravi ni mogoče vrniti) sta odvisna od ustanovitve slovenskega odškodninskega sklada. Kar 42 zahtevkov pa je bilo za vrnitev objektov in stavbnih zemljišč. Doslej so izdali osem sklepov, s katerimi so ovrgli zahteve in 11 odločb - šest za vračilo poslovnih zgradb, pet pa za vračilo lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču. Tudi tu bo moralo 12 zahtevkov počakati na odškodninski sklad. A.II. Prazna stanovanja so, toda ••• Od okrog 5300 stanovanjskih enot v Trbovljah kar s .3486 (66 %) upravlja Spekter, podjetje za upravljanje s stanovanji. Kot je povedal direktor Igor Drobež imajo v skladu tudi nekaj prostih stanovanj. Žal so slabša, ljudje, ki jim jih dodelijo, se niti vseliti ne želijo. Tako so imeli zadnje dni oktobra v evidenci 45 prostih stanovanj, katerih obnova se niti ne izplača več. Največjih jev Žabjeku, na Njivi, Neži in Nasipih. Imajo tudi 35 stanovanj slabše kategorije, sicer praznih, vendar brez urejenih sanitarij ali centralne kurjave, ki jih ljudje odklanjajo. Tudi ta so v glavnem v prej naštetih naseljih (še Ribnik in Kolodvorska cesta...). Približno 24 stanovanj pa je le občasno zasedenih. F.M. Vesti s Cemšenika Krajani Čemšenika so zadovoljni, da imajo asfaltirano cesto iz. Zagorja. Velik problem, ki ga skušajo reševati ob pomoči občine, je modernizacija in asfaltiranje cest Cemšenik - Trojane in Gamberk - Kisovec (čez. Pušave). Vsaj minimalnega vzdrževanja so potrebne tudi mnoge krajevne ceste. Upajo, da jim bo do zime uspelo urediti čimveč cestnih komunikacij. V začetku oktobra so Čemšeničani in okoličani na pobudo KO SKD Čcmšenik zbirali sadje za brezdomce, ki so našli svoje zatočišče v Zagorju. Sadje so zbirali v prostorih OŠ, zbrali pa so okrog 400 kg jabolk in hrušk. Približno tretjino so namenili beguncem v zbirnem centru v Kisovcu, dve tretjini sadja pa so v razdelitev zaupali Karitasu Zagorje. V čemšeniški štirirazrednici se trudijo, da bi starši z. obrobja KS spoznali, kako pomembno je, da njihovi otroci obiskujejo prva osnovnošolska leta šolo v domačem kraju. Učiteljice menijo, da je odnos otrok do domačega kraja odvisen tudi od lega. In še: zakaj bi morali v teh nežnih letih vdihavati bolj onesnažen zagorski zrak, če jim tega (še) ni treba. T.S. Predavanja V Domu Svobode 2 je bilo 26. oktobra predavanje o prvi pomoči, namenjeno upokojencem-planincem, ki sodelujejo pri delu planinske skupine pri Društvu upokojencev Trbovlje. Predaval je dr. Rudi Zupan v okviru planinske šole za odrasle. V predavalnici DD Trbovlje pa je bilo nekaj dni prej potopisno predavanje na temo Peru - dežela Inkov. V organizaciji PD Trbovlje je predaval Franc Horvat, alpinist iz Celja, ki je skupaj z Jožetom Razpotnikom iz Hrastnika lani obiskal gorski svet Andov in Inkov. T.L. Naš planinec Konec oktobra so dolski planinci spet izdali glasilo Naš planinec, ki ga nekajkrat letno razdelijo brezplačno med svoje člane. Ta številka ima trinajst strani, razmnožili pa so 250 izvodov. F.M. Gorski svet na znamkah PD Trbovlje ima v letošnjem letu precej akcij in prireditev, vse so posvečene letošnjemu društvenemu jubileju. 8. decembra bodo praznovali svojo 80-letnico. Ena od prireditev je filatelistična razstava v knjižnici Toneta Seliškarja. Na vabilo jubilanta jo je pripravilo Filatelistično društvo Trbovlje. Na razstavi, ki bo odprta do 15. novembra, je na ogled tisti del iz zbirke filatelista Bogdana Šteha, ki se nanaša na planinski svet ter varstvo narave in okolja, doma in na tujem. T.L. Cicibanove urice v vrtcih VVO Trbovlje tudi letos organizira posebne popoldanske urice za cicibane. Namenjene so predšolskim otrokom od 3 do 5 in pol leta starosti in to otrokom, ki ne obiskujejo vrtcev. Urice potekajo od 15. do 17. ure, ob torkih v vrtcu na Trgu revolucije, ob četrtkih pa v vrtcu Barbara na Leninovem trgu. T.L. Zagorje Seja občinske skupščine v Zagorju prejšnji teden je bila v znamenju volitev nove vlade. Mandatar Vladimir Kojnik je zaradi svoje odločitve o sestavi vlade, ki se bo morala prilagajali novim razmeram, predlagal spremembo odloka, po katerem naj bi število članov oblikovali po potrebi. Poslanei so odlok sprejeli, nato pa spregovorili o kandidatih. Kojnik je v uvodu predstavil deset kandidatov v upanju, da bodo ustrezali poslancem, vendar s prepričanjem, da idealnih rešitev najti nikdar ni mogoče. Pri odločitvi za kandidate je upošteval izhodišča za ustvarjanje dinamike in intenzivni gospodarski razvoj. Poleg pridobivanja sredstev iz širšega okolja je v Kojnikovem planu pridobivanje novih delovnih mest. Delo bodo nadaljevali tam, kjer so bile zadeve doslej dobro speljane, napovedal je tudi določene vsebinske spremembe v občinski upravi. Pozitivno je ocenil skrbno pripravljen dokument, ki ga je dosedanji predsednik Janez Lipec pripravil ob odhodu. Nova vlada bo ta dokument dopolnila s svojimi pogledi. Računa, da bodo stališča znana v dveh mesecih. Na koncu je še povedal, da nova imena velikih obljub o velikih zadevah ne morejo dati, potrudili pa se bodo prilagajati razmeram, da bi ujeli korak z razvitimi. V razpravi so sodelovali le poslanci DPZ, ki so razložili, zakaj sc strinjajo ali ne strinjajo z novimi imeni. Po tajnih volitvah je bil IS izvoljen v sestavi: Vladimir Kojnik kot predsednik, Sandi Češko kot podpredsednik in člani Anton Čebin, Marinka Draksler, Majda Drnovšek, Stana Fain, Dani Kurent, Jože Ran-zinger, Jože Smrkolj in Miloš Urbanija. Borut Drnovšek ni dobil podpore delegatov. Zato bo moral mandatar do naslednje seje skupščine najti drugega člana IS, ki bo pokrival gospodarstvo. Delegati so razpravljali še o odloku o podelitvi koncesije za izgradnjo plinovoda v občini. Odlok bo osnova za razpis. Ker v Sloveniji o koncesijah še malo vemo, so delegati sprejeli pobudo, da zadevo prej posredujejo inštitutu za javno upravo na pravni fakulteti, ki bo podal presojo koncesionarskega akta. Tudi o projektih brizgalk za enkratno uporabo in PVC rokavic, kijih predlaga Agencija za razvoj, se na tej seji še niso opredelili. Presenečenje je bilo pripravljeno ob predlogu za kandidata za člana državnega sveta, predstavnika lokalnih interesov, ki ga predlaga občinska skupščina. Pripravljen je bil predlog sedmih poslancev za Janeza Režuna. Na seji se je zbrala skupina osmih poslancev, ki so želeli na volitve v državni svet poslati Marinko Draksler. Na tajnem glasovanjusozvelikovečino uspeli. Torej ena od kandidatk, ki naj bi interese Zasavja zastopala v državnem svetu, je Marinka Draksler. Na koncu seje pa je za presenečenje poskrbel predsednik skupščine Janez Marinka Draksler. Foto: T.B. Režun. "Zaradi novih službenih dolžnosti vam sporočam, tki z naslednjim mesecem ne bom več vaš predsednik i n p ros i m, da o tvori t c lov na n ovega. Mislim, da boste našli takega, ki bo ustrezal vašim zahtevam in konceptu, ki ga bo speljala nova vlada... Čez mesec dni se še vidimo, potem pa upam, da boste našli boljšega." Po teh besedah župana so se delegati razšli. Ivana Laharnar Hrastnik V torek, 7. oktobra, je bila v Hrastniku 60. seja izvršnega sveta. Spregovorili so o poslovanju komunalnega podjetja, katerega položaj je zaradi omejevalne politike pri oblikovanju cen komunalnih storitev vse slabši. Ker je poslovanje komunalne organizacije odvisno le od zaračunavanja in plačevanja storitev, ni mogoče realizi- rati plana obnove in vzdrževanja objektov komunalne rabe. Člani IS so se pozabavali tudi z pokrivanjem stroškov preskrbe s pitno vodo v sušnem obdobju. Na posamezna območja je bilo prepeljanih 982 cistern ali 4,774.000 litrov vode. Še dodatnih 60 prevozov za individualne naročnike so opravili delavci gasilskega operativnega centra. Skupni stroški znašajo slaba dva milijona tolarjev. S 1. novembrom je dražji vrtec. Prihodki ne krijejo več stroškov. Na seji so sporegovorili še o izvajanju zakona o denacionalizaciji in beguncih v hrastniški občini. I.L. Plin za toplarno sredi Trbovelj V Trbovljah si že dalje časa prizadevajo, da bi se občina otresla ekološke onesnaženosti. Pripravljajo tudi načrt za prehod na kurjenje kotlov s plinom v toplarni na Polaju. Odkar toplarna stoji, kurijo pod kotli s premogom. Dolga leta so kurili z domačim, zadnja leta pa s premogom, ki vsebuje manj žvepla. Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora je 21. oktobra organiziral javno obravnavo lokacijskega načrta za plinovod od MRP Zelena trava do toplarne na Polaju, za skladišče in polnilnico TNP in rekonstrukcijo toplarne. Javne obravnave se je udeležilo več predstavnikov raznih podjetij, razprava je bila živahna. Podanih je bilo vrsto pripomb in predlogov, da bi zamišljeno investicijo izpeljali čim hitreje, čim ceneje in čimbolj učinkovito kar se čistosti ozračja tiče. Plinovod bodo po izdelanem načrtu priključili v mali Bukovi gori in sc bo spustil do III. etaže in dalje ob cesti mimo objektov rudnika Trbovlje, do toplarne. Investicijo naj bi dokončali do konca oktobra prihodnje leto. Časa je zelo malo. Na obravnavi je bil govor še o rekonstrukciji Majcenove ceste. Krajani so imeli več pripomb in načrtovalci in izvajalci bodo le te morali upoštevali. Predvsem je žgoče vprašanje struge potoka Bobnarica (včasih Srebotnica). Ob večjih nalivih rada poplavlja. T.L. Obisk predsedniškega kandidata Ivana Bizjaka in predsednika SKD Lojzeta Peterleta v Zagorju in Trbovljah V petek, 6.11. bo Zagorje in Trbovlje obiskala visoka delegacija SKD s kandidatom za predsednika republike Ivanom Bizjakom. Obisk sodi v akcijo krščanskih demokratov "predsednik v vsako občino". To bo dan, ko bomo krščanski demokrati iz obeh občin pripravili veliko predvolilno promocijo stranke z našim predsedniškim kandidatom. Gostje iz Ljubljane, med katerimi bodo tudi zveneča imena kot so Janko Deželak, Edvard Stanič, Nace Polajnar in še kdo, se bodo že dopoldne sestali z gospodarstveniki obeh občin, ki jih bodo seznanili z razvojnimi možnostmi Zagorja in Trbovelj. Pogovorili se bodo o problemih, ki tarejo ti dve zasavski mesti. V Zagorju se bodo sestali s kmečkimi ženami, v Trbovljah pa se bodo pogovarjali z občinsko garnituro. Popoldanska aktivnost se bo pričela v Trbovljah s tiskovno konferenco. Obiskali bodo radio in se ob 16. uri udeležili javnega shoda v delavskem domu Trbovlje. Pihalna godba in mažoretke bodo uvedli program in promocijo gostov in predsedniškega kandidata. V Zagorju bo pred delavskim domom najprej ob 16. uri promenadni koncert pihalnega orkestra SVEA, ob 17. uri pa bo v veliki dvorani nastop Alfija Nipiča in njegovih muzikantov. Med koncertom bomo obiskovalcem predstavili stranko in goste. Večer prijetnega druženja bomo ob 20. uri zaključili v stekleni dvorani, kjer bo prilika za pozdrav in stisk roke. Na obe prireditvi v Trbovljah in Zagorju vabljeni v čim večjem številu. Regionalni, občinski in krajevni odbori slovenskih krščanskih demokratov ohčin Zagorje in Trbovlje ZDRUŽENA LISTA Delavska stranka Demokratska stranka upokojencev Socialdemokratska unija SDP Slovenije jeTrniCew ■ PrCSGnCCCnjC. Za veliko presenečenje sona pogovoru s predsednikom vlade Janezom Drnovškom - Gableom poskrbeli zasavski direktorji. Nihče ni podlegel skušnjavi, da bi se pred kolegi postavil s tem, da predsednika tika. ■ Zelenjavno. Na istem pogovoru je direktor Orie Sandi Češko - Čvekič vladi očital pomanjkanje korenčkov. Mislil je vab, s katerimi naj bi jih oblast mamila k večjemu zaposlovanju. Ker je vladna posadka termin takoj sprejela, je pričakovati, da bo Čvekič v svoji trgovini poslej ob računalnikih in kosmodiskih ponujal tudi sadje in zelenjavo. ■ Prepričanje. Zagorski župan Janez Režun - Obveznica tako zelo verjame v to, da je zdaj čas prehoda iz rudarske v turistično okolje, in v to, da je za to delo poklican prav on, da je na omenjenem pogovoru sedel med rudarskim ministrom Francem Avberškom - Lignitom in turističnim ministrom Janezom Siršetom - Sikotom. ■ Parlament. Med tiste, ki sc bodo potegovali za kakšen zasavski sedež v novem slovenskem parlamentu spada po novem tudi hrastniški župan Polde Grošelj - Samoprispevek. Ena njegovih prednosti je, da njegova pol v Ljubljano vodi po ozemlju vseh treh zasavskih občin. ■ Predsedniški kandidat. Trboveljski župan Franc Majnardi - Majski pa bo menda na prvi seji Sveta revirskih občin predlagal, da v Zasavju poiščemo svojega predsedniškega kandidata, če sc žc nobenemu iz sedanje množice kandidatov, s svetlima izjemama kandidatk, ne posreči priti v Zasavje. ■ PO gobe. V Gobarski družini Zagorje že resno razmišljajo, da bi še pred volitvami zaostrili pogoje za vstop v njihovo stranko. Če bi sprejeli vse, ki bodo na teh volitvah šli po gobe, bi imeli v stranki več članov kot imajo gobanov na svojih placih. Predsedniški kandidati na obisku. Foto: Tomo Brezovar ■ Papirnato. Janez Lipec - Lipe seje poslovil s tiskovno konferenco, na kateri je predstavil svoje in delo vlade v tolikih zvežčičih, da ga tudi razglašamo za primernega za direk-torovanje v trboveljski papirniški Tiki. ■ PapimatO II. ElDeeSovski vodja Matjaž Švagan -Čižek je izstopno izjavo Janeza Lipca - Lipeta že zavrnil. Menda ga ne bo pustil iz stranke, dokler ne plača članarine za zadnji dve leti. ■ Koalicija. Trboveljski lider zelenih Anton Ahac -Rožca sumi, da se je vrh njegove stranke pogodil z bogom ali hudičem. Dan po tistem, ko so Zieleni v Litiji na dolgo in široko premlevali, kako očistiti Savo, je le ta zaradi deževja tako narastla, da je sama odplaknila vso svinjarijo. ■ Gasilci. Na Marnem so gasilci zaprli parkirišče pred motelom. Dokler je bil direktor Jelke še Stane I^aznik - Biciklist, je znal marnske gasilce prepričati, da morajo tudi oni parkirati pred edino gostilno v kraju. Sedaj očitno hodijo za šank peš. ■ TczaVC Z Hrami. Direktor hrastniške Kemične Peter Kovač - Pero je menda prepričan, da imajo Italijani toliko težav z valuto zato, ker Kemični še ni uspelo tam ustanoviti obljubljenega podjetja. ■ Hlldej Cek. V nekaterih družinah bodo letos Božički, Dedki Mrazi in Miklavži bolj revni gostje. V nekaterih družinah pa bo morda letos otroke obdaroval Uudejček; mož, ki je dobil ime po Francu Hudeju - Reševalcu, ki je uspel hitro in tako, da bodo terjatve dobili plačane tudi delavci, izpeljati stečajni postopek v Strojni tovarni Trbovlje. ■ Republika. Roman Rozina - Rozi ne bo dopisnik Republike. Pristal bi, če bi mu kupili kakršenkoli nov avto. Nikoli v življenju se ne bo rešil razbite televizijske stoenke. ■ NI Znamk. Poštarji so na kantu. To so opazili na trboveljskem radiu, ko je eden od poštarskih šefov Peter Kunšek - Poštar prinesel na Radio pet vabil za odprtje nove telefonske centrale in seanso z Milanom Kučanom - Očetom-naroda. Prosil jc radijce, naj jih razdeli tudi novinarjem drugih hiš. Očitno je poštarjem zmanjkalo tudi za znamke. ■ GoVOriCC. Ervina Matešiča - Umetnika, bivšega predsednika trboveljske vlade in gradbenika, sedaj podjetnika, znanci cukajo za rokav in sprašujejo, če je on tisti Ervin M., o katerem je v Zasavcu pisalo, da je osumljen goljufije. Očitno ljudje menijo, da so politiki (sedanji ali bivši) sumljivi. Ta Ervin jc v tem primeru čisto miren, saj se za M. skriva povsem drug priimek. ■ Nagrade. Kuhinja Svca je bila spet nagrajena. Odkar sta šef svee Miro Štrajhar - Bigbos in šef godbe Vlado Kojnik -Električar podpisala pogodbo o sodelovanju in vsakemu kupcu kuhinje godba zaigra poskočno koračnico, nagrade s sejmov kar padajo. Menda se kmalu obeta podpis pogodbe med šefom trboveljske godbe Miranom Fortetom - Pleharjem in direktorjem Strojegradnje Gojkom Pešcem - Strojnikom. Tudi kupci novih bullov zahtevajo ob nakupu koračnico. Pisma bralcev Kot vsak resen časopis tudi Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu, ali pa mnenja bralcev o življenju in doge^aiviu v Zasavju. Posebej poudarjamo, da je dolžina pisem omejena na | | največ 30 tipkanih vrstic. | Nepodpisanih pisem ne objavljamo. | Uredništvo 1 Goljufije v TV Varnost - Elektronika O zapletu med direktorjema podjetij, ki sta nastali iz E-Varnost v stečaju ste doslej brali ( tudi v Zasavcu) in slišali le eno stran. Tokrat se oglaša druga. Podjetje Teve Varnost Elektronika d.o.o. (direktor Roman R.) je skupaj s podjetjem Teve Varnost d.o.o. (direktor Borut D.) nastala iz E-Varnosti v stečaju. Soustanovitelji Elektronike smo poleg E-Varnost - Teve Varnost (51 %) še zasebniki (49 %). Varnost ima v Elektroniki večinski delež in zato glavno besedo pri odločanju. Elektronika zaposluje 15 ljudi, ki imajo delovne knjižice v prostorih Varnosti, ker jih direktor le-te Borut D. ne dovoli prenesti v prostore Elektronike. Tako daje vedeti, da je večinski del "njegov". Direktor Elektronike zastopa družbo neomejeno, kljub pooblastilom, ki jih je dobil na prvi seji skupščine, tako "ne šteje nič". Še več. Borut D. si je v podjetju Elektronika dovolil samostojno odločati o stvareh, ki so podjetju v škodo. Med drugim je na podlagi dokumentacije Elektronike dajal delo zunanjim kooperantom ter s tem ogrozil eksistenco Elektronike. Podjetju je skušal vsiliti dobavo "svojih" izdelkov po dvojni tržni ceni. Iz skladišča Elektronike je na svojo roko dvignil blago v vrednosti 16.000 DEM. Ko je Ministrstvo za delo za Elektroniko nakazalo cca 1,700.000 SIT za dokapitalizacijo zaposlenih, je denar prišel v Teve Varnost in tam ostal. Firma, ki jo vodi Borut D., sedaj dolguje Elektroniki še približno 6,300.000 SIT za neplačane račune in obresti v zadnjih 10 mesecih. Navedeni razlogi so prisilili g. Boruta D., da hitro ukrepa, saj so bili s strani direktorja Elektronike predloženi izvršilni predlogi za izterjavo navedenih dolgov. Realizacijo je lahko preprečil le z nasilno odstranitvijo neubogljivega direktorja in postavitvijo svojega človeka, ki bo po potrebi umaknil sporne zadeve, ki bi razkrile dejansko stanje. Pri tem mu ni pomembno, da povzroči škodo zasebnemu kapitalu in uniči perspektivno firmo, saj zastopa on in njegov pomočnik v.d. novi direktor Elektronike neimenovani kapital, ki se mu reče družbena lastnina! Roman Razpotnik dipl. ing. el., Valvazorjeva 3d, Izlake Na obisku pri knapih V turobnem deževnem vremenu smo se odpeljali proti Trbovljam. V nasprotju z vremenom so nas na Rudniku sprejeli prijazno. Najprej smo se preoblekli. Velike težave so nam povzročale "šufece", katerih nikakor nismo znali pravilno oviti okrog nog. Rudarske obleke so nas popolnoma spremenile. Nekoliko se je zataknilo pri prekratkih pasovih. Opremljeni smo se odpeljali do vhoda jame Frančiška polje. Vodila sta nas dipl.ing.rudarstva Aleš Berger in poslovodja Rudolf Kreže, simpatična in podučna rudarja. Ko smo hodili po temnem rovu, smo gledali, prisluškovali, kje bomo videli kakšnega "bergmandelca”. V daljavi smo zagledali drobne lučke. Prišli smo bliže in videli, da so to rudarji. Pozdrav "srečno" je imel globoko pod površjem drugačen zven. Spoznali smo delo rudarjev v jami, kjer je kljub mehanizaciji potrebno veliko napora za pridobivanje črnega zlata. Bilo je vrsto presenečenj: od padcev, do udarcev, preko stokov ob bolj in manj milih vzklikih posameznikov. Sreča, da smo imeli čelade, saj bi bil drugače marsikdo zaznamovan z buško na glavi. Globjc v jami so bili minerei, ki so trikrat odstrelili zajetno fedrungo. Zamolkel zvok in pritisk je imel srhljiv učinek na obiskovalce. Ko smo prišli ven smo bili kot pravi rudarji - blatni in črni. Pot nas je vodila šc na dnevni kop premoga v Bukovi gori. Ogled rudnika je naredil izreden vtis; zlasti težko knapovsko delo in topli človeški odnosi. Trdo vsakdanje delo rudarjev pušča globoke sledi v njihovi plemeniti notranjosti, katero sta vseskozi izražala vodiča Aleš in Rudi, katerima se zahvaljujemo za izčrpno razlago in prijetno vodenje. Prav tako hvala Nestiju Šču kancu, ker nam je omogočil ogled rudnika. Z obiskom smo bogatejši za spoznanje naše zasavske knapovščine in gotovo bo to pripomoglo k boljšem poznavanju življenjskih izkušenj upokojenih rudarjev in njihovih žena v našem domu. Za skupino obiskovalcev kolektiva Hherlovega doma Izlake Zdenka Cešnovar Za boljšo šolo OO SŽZ Zagorje ob Savi je na septembrski seji obravnaval pobude s področja vzgoje in izobraževanja, le-te smo poslali na vodstva osnovnih šol v Zagorju ter na IS občine z željo, da o njih strokovno utemeljeno razpravljajo, o možnih rešitvah pa obvestijo OO SŽZ Zagorje. Naše zahteve oz. pobude so naslednje: 1. Osnovne šole v Zagorju naj ukinejo filmske abonmaje, saj menimo, da večina otrok že doma preveč časa preživi pred TV sprejemniki. V lanskem letu so si učenci morali v okviru abonmaja ogledati celo film z vprašljivo vsebino. Predlagamo, naj se filmske predstave nadomestijo z ogledom dramskih ali lutkovnih predstav, oper,... 2. Šole naj ob koncu šolskega leta pripravijo prireditve, kjer bodo staršem in drugim obiskovalcem lahko pokazali, kaj so se naučili skozi šolsko leto (dramske predstave, koncert zbora, razstave krožka ročnih del, likovnih, modelarskih krožkov). 3. Otroci naj se čimveč ustno izražajo, naj čimveč nastopajo na javnih prireditvah (proslavah,...). 4. Otroci naj spoznavajo več slovenskega narodnega blaga (pesmi, napevi, običaji, domača obrt,...), da bodo etnografsko bolj ozaveščeni in bodo znali ceniti korenine naroda. 5. Opozarjamo na začudenje ob (ne)obisku strokovnega predavanja mag. Angelce Žerovnikove s Pedagoškega inštituta v Ljubljani, ki so ga organizirali trboveljski krščanski demokrati. Udeležil se ga ni niti eden od vzgojiteljev oz. učiteljev zagorskih osnovnih šol, kljub temu, da so bile šole še posebej vabljene. Želimo, da bi sc vsi učitelji z vso odgovornostjo zavedali, da v šoli ob izobraževalnem procesu poteka nič manj pomemben vzgojni proces. Skrb za vzgojo otrok pa je tudi ena najpomembnejših skrbi staršev, ki svoje starševstvo sprejemajo odgovorno, pa ni pomembno, kakšnega svetovnega nazora so. Zato upravičeno pričakujemo in želimo s šolo več sodelovati, kot moremo oz. nam je dopuščeno sedaj. Mnogokaj so vodstva oz. učitelji že poskušali napraviti, da bi bila šola otrokom bolj prijazna, vendar na enih šolah več, na drugih, žal, manj. Storimo še korak naprej - šola in starši z roko v roki - za šolo, ki bo osnovnošolcem še bolj prijazna. Občinski odbor Slovenske ženske zveze Zagorje oh Savi C- enter Jošt import export HOMI!k m qsmm m mmmm MALOPRODAJA > KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) > PRODAJNI CENTER, Trg revolucije 26 (Kupola) > POSLOVALNICA HRASTNIK Aleša Kaplje 6 Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovsko posredovanje ČE ŽELITE V KORAK S ČASOM, BOSTE PRAVI ODGOVOR NAŠLI PRI NAS ! ! ! * posredovanje in načrtovanje računalniške opreme * izdelava programov za različna področja dejavnosti * prodaja software opreme MICROSOFT, BORLAND in drugih j * organizacija tečajev iz področja računalništva WOLFCOMMERCE Zavod za organizacijo in izvajanje \ //r^AW/ vzajemne pomoči članom p.o. vam omogoča na podlagi združevanja sredstev, pridobitev denarnih sredstev iz naslova vzajemne pomoči. Brezobrestno boste vlagali in vračali enake anuitetne zneske v razponu od najmanj 1.000 SIT do največ 16.666 SIT. Čakalna doba za pridobitev vzajemne pomoči je najmanj 6 mesecev. Pričakujemo vas v našem predstavništvu v: Trbovljah, C. oktobersker. 11, Tel.: 26 078 od 9 -12 in 15 -17 ure. p 'Vami v àtià/ci in o&itfil ... r Podjetje za elektroniko, računalništvo, trgovino in zastopanje d. o.o. SEDEŽ PODJETJA:. EMENS d.0.0. Praprotno 63A 61430 HRASTNIK tol. 0601 43-226 ; fax. 061 43 267 - proizvodnja sestavnih delov za osebne računalnike - proizvodnja usmernikih enot v stikalni tehniki, - izdelava, dobava, montaža VHF, UHF in CB telekomunikacijskih naprav, - grosistična prodaja gornjih izdelkov in blaga. POSLOVNI OBJEKT:. EMENS d. 0.0. Cestai maja 68 61430 HRASTNIK tol. 0601 43-232 - specializirana troovina VHF, UHF in CB telekomunikacijskih naprav, - dajanje v najem poslovnih prostorov 600 m2, po ceni 360 do 600 SIT na mesec za 1m2 GROSISTIČNA PRODAJA*..............EMENS d.O.O. šmartinska 152 61000 LJUBLJANA BTC HALA Al M. 061 440-466 - računalnikov PC-UME 286, PC-UME 386 In PC-UME 486 - printerlev EPSON, ploteriev ROLAND, monitorjev EI20, laserskih printerjev EPSON in HP, - telekomunikacijskih naprav VHF. UHF in CB, - audio video programa, video iger, žepnih računalnikov Ud. CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO. DA SO PRI K0NTAKT1RAMJU POZORNE NA NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE. Bo Zasavje postalo smetišče Slovenije? Ali ni že dovolj ekološko obremenjeno s tem, kar ima na grbi sedaj? Se nam obeta poleg shranjevanja pepela in odpadkov še sežig nevarnih snovi? Lahko to povzroči propad dela Zasavja in dokončen odpis celotne regije? Zasavje je tako ekološko uničeno, da se bo pobiralo vsaj 50 let - brez kakršnegakoli novega onesnaževanja. Zato bodo morali tisti, ki nameravajo preživeti ta leta v treh dolinah sredi Slovenije krepko skrbeti za svoje okolje. Precej drugače, kot doslej. Zgoraj našteta vprašanja so smiselna, vendar terjajo poglobljeno analizo. Namen tega pisanja seveda ni analiza, le na nekatere dileme bi radi opozorili. Strahovi Povsem normalno je, da je ljudi strah vsake novosti. Zato ni čudno, da včasih reagirajo tudi zelo žolčno. Izkušnje so preveč slabe in boleče, da ne bi bilo tako. Kar nekaj zadnjih primerov okrog ekologije se spomnimo: zasipanje jaška v Kisovcu, kjer skoraj teden dni niso obvestili javnosti o tem, kaj se tam dogaja. Vožnja pepela na Blate v Hrastniku, ko prav tako ni bila obveščena javnost. Zadnji primer je vožnja clck-trofiltcrskega pepela po Zagorju pred dnevi - javnost izključena. K temu lahko prištejemo še različne obljube zaradi obljub in neizvedene ekološke projekte (največji npr. obrat za predelavo fosfor sadre v TKI) in nemogoče strokovne odločitve, ki so omogočile zastrupljanje Zasavja. V zadnjih letih sc je sicer v vseh treh občinah naredilo kar precej za boljše okolje, vendar so koraki še vedno počasni. Najbolj žalostno pa je to, da imajo v vseh treh občinah kar stroge odloke o varovanju okolja - izvajanje odlokov pa ne znajo kontrolirati in sankcionirati. Zadnji strah, ki se kaže med bolj ekološko osveščenimi Zasavci, je projekt sežiganja nevarnih odpadkov, ki ga ima menda na mizi minister Jazbinšek. Že pred nekaj leti se je s podobnim projektom ukvarjala dr. Kornhauscr- jeva, vendar so njen projekt ustavili. Sedaj je pripravljen pilotski projekt in strokovni lobi, ki ga je pripravil, je že kar malo nejevoljen na ministra, ki zaenkrat nad njim še drži roko. Kaj bo, ko vlada ne bo imela več ministrstva za varstvo okolja? Vsekakor bi si Zasavje zaslužilo celovitejšo predstavitev projekta, saj je jasno, da s projektom ne mislijo le na cementarno v Anhovem, ampak tudi na drugo slovensko cementarno - Trbovlje. Ne le, da bi morala biti javnost informirana - za sežig se morajo odločiti tisti, ki živijo v bližini cementarne. Po sedanjem odloku trboveljske občine je sežig sicer nemogoč, saj ga občinski odlok odločno prepoveduje. Vendar je republika republika. Poskusi v Cementarni Pred leti so v trboveljski cementarni naredili nekaj poskusov sežigov v svoji rotacijski peči (gume, akumulatorji), dalj časa pa so odstranjevali emajle iz velenjskega Gorenja. Kot je povedal direktor Janez Malovrh, v bistvu ne gre za sežig, ampak imobilizacijo (težke kovine se vežejo v surovino in vgradijo v klinker). "V peči (zaradi konstrukcije in visokih temperatur) je možno uničili vrsto nevarnih odpadkov, v bistvu vse organske snovi, ki nimajo previsoke vsebnosti klora. Nevarni odpadki imajo visoko kalorično vrednost, zato jih v svetu uporabljajo tudi kot alternativna goriva. Po mojem je škoda, da tega ne delamo, seveda strokovno, prav zaradi ekologije. V naši rotacijski peči bi lahko uničili povsem nenevarno del nevarnih snovi," meni Janez Malovrh. Sicer pa v Cementarni po besedah odgovornih že od aprila leta 1991 ne "kurijo” nevarnih odpadkov. 4. aprila tega leta je namreč skupščina sprejela dopolnitev Odloka o varstvu zraka v občini Trbovlje, v katerem je zapisano tudi tole: " Na območju občine Trbovlje se prepove sežiganje: gorljivih in delno gorljivih snovi in industrijskih odpadkov na prostem; odpadkov in pepela v smetnjakih; posebnih, nevarnih in posebno nevarnih odpadkov v kurilnih in ostalih industrijskih napravah." Odlok je posebej prizadel Gorenje, ki se sedaj trudi preko Ministrstva za varstvo okolja in občine dobiti dovoljenje za ponoven sežig emajlov v Trbovljah. Po mnenju Cementarne je ta sežig povsem nenevaren za okolje. Strahovi so živi V Sloveniji je nadzor nad odpadki še vedno vprašljiv. Tudi nad sežiganjem nevarnih odpadkov v cementarniških pečeh. Zato pred oči prihajajo slike katastrofalne nesreče v Sevesu v Italiji, kjer se je sprostil dioksin. Dioksini se sproščajo pri sežiganju kablov, računalniških odpadkov, kurjenju odpadnih barv. Nastajajo kot nezaželen proizvod zažiganja snovi, ki vsebujejo klor. V Sevesu je julija 1976 ušlo v zrak nekaj sto gramov tega strupa. Nekaj sto ljudi je hudo zbolelo, poginilo je 75 tisoč glav živine, v naslednjih letih se je rodilo nadpovprečno število nenormalnih otrok. Dioksin povzroča rakasta obolenja. Primer: leta 1984 so zaprli tovarno Bochringer. Od 1520 zaposlenih je skoraj 400 ljudi že umrlo, od tega več kot 100 za rakom (polovica več, kot na neogroženem okolju). Prav tako je na tem področju več samomorov. Že minimalna koncentracija strupov lahko povzroča otopelost, glavobol, stalne okužbe, astmo, vnetje sluznic, pa tudi obolenja srca in ožilja in revmo. Število tovrstnih obolenj je v kratkem času močno naraslo v okoljih, kjer so odprli nove obrate za sežig odpadkov. V precej milejši obliki so pojavi (verjetno ne zaradi dioksinov) značilni tudi za Zasavje. Rešitev: odstranili izvore dioksina. To pomeni odpraviti izdelke, ki vsebujejo klor, čim manj odpadkov in reciklaža namesto sežiga. Na zahodu bodo npr. kmalu prepovedali uporabo PVC izdelkov, prav tako bo prepovedana uporaba s klorom beljenega papirja itn. Na slovenskih dvoriščih je ničkoliko ekoloških bomb - sodov s posebnimi odpadki. Po nekaterih mnenjih jih je kar okrog 70 tisoč. Jasno je, da bo morala tudi Slovenija upoštevati zahodne standarde na področju ravnanja z. odpadki. Vendar to tudi pomeni, da mora proizvajalec storiti vse, da bi od- padke ponovno uporabil. V nasprotnem mora dobili strokovno potrdilo, da odpadkov ne more reciklirati, jih varno deponirati ali uničiti. V svetu sc število deponij stalno zmanjšuje. V ZRN jih je npr. le še nekaj nad 300, do leta 2000se mora številka zmanjšati na 20. V svetu v enem ineineratorju (posebna peč za sežig odpadkov) letno uničijo po 100 tisoč ton nevarnih odpadkov. V Sloveniji letno "pridelamo" okrog 25 tisoč ton in 390 tisoč kubičnih metrov nevarnih odpadkov. Nekam jih je treba spravili. Najslabše je v naravo. Še slabše bi jih bilo nestrokovno sežigali. Vsekakor je treba v Zasavju jasno povedati, da to, da sc Slovenija duši v velikih količinah nevarnih odpadkov, ni problem Zasavja. Le toliko, kolikor Zasavje proizvaja nevarne odpadke. To je problem celotne Slovenije. Tiste Slovenije, ki si je v preteklosti že dovolila odložili v Zasavju umazano industrijo, ki je spremenila zasavske doline v blatne dole z. malo možnosti za kratkotrajno zdravljenje. Zasavje prav gotovo ne sme postati smetišče Slovenije. Pa naj si to kdo še tako želi. Logika neprizadetih žalujočih je seveda enostavna. Za ineineratorje Slovenci nimamo dovolj denarja, saj samo ena (sodobna) peč stane več kot 100 milijonov DEM. Rešitev: prilagoditi že zgrajene peči. Tudi to je verjetno predrago, saj bi kapacitete presegale slovenske potrebe. Rešitev: tuj investitor, ki bi bil še kako navdušen nad gradnjo zažigalne peči na drugih tleh. Naložbo-, bi namreč lahko plačevali z sežiganjem njegovih odpadkov. Včasih, še v gnili Jugi, smo rekli: Jok, brate. Zaključek V Zasavju se je treba ustrezno pripraviti na uresničevanje projekta sežiganja nevarnih odpadkov. Gotovo lahko tudi v Trbovljah nekatere odpadke nenevarno vgradijo v svoj proizvodnih uničijo v rotacijski peči. Vendar je treba postaviti zanesljiv nadzor nad početjem. Da ne bi sežigali vseprek in kar bi komur prišlo na misel. Nov zakon o varstvu okolja naj bi sicer prinesel precej novosti, predvsem uzakonil presojo vplivov na okolje za vsak poseg, spremembo, naložbo. Vendar se lahko spet zatakne pri izvajanju zakona. Precej narobe bi bilo, če bi doživljal usodo trboveljskega odloka. Res so v Cementarni končali s kurjenjem emajlov. Kaj pa je z odlaganjem industrijskih odpadnih olj in drugih nevarnih odpadkov, ki jih "pridelajo" trboveljske firme in obrtniki? Kam jih odlagajo? Ali je res, da nekatere nevarne snovi kurijo v precej manj primernih pečeh, kot je rotacijska eementarniška peč, po Trbovljah in drugod po Zasavju? Kakšna je torej sploh zasavska ekološka zavest? No, to so pa že vprašanja za kakšno drugo priložnost. Marko Planinc Foto: Hranko Klančar Doktor Franc Hudej, stečajni upravitelj trboveljske Strojne tovarne, je doktoriral iz industrijske sociologije. Poklicno pot je začel v ravenski Železarni, kasneje služboval v tovarni Rog, nato pa večino časa v raznih Iskrinih podjetjih. In nekje vmes je med službovanjem v Strojegradnji spoznal tudi problematiko Strojne tovarne Trbovlje. Korošec po rodu in skoraj 35 let tudi že Ljubljančanke preko STT spoznal tudi Zasavje in Zasavce. Ste se z Zasavjem res srečali preko STT? Na nek način da. Seveda sem že imel stike z Zasavci preko Iskre, preko stikov v Strojni tovarni pa mi je dolina zlezla v srce ali pod kožo. Predvsem zaradi mentalitete, ki je tu. Način, kako se ljudje odzivajo, mi je preprosto všeč. Ljudje hitro povedo, kaj mislijo, včasih morda s preveliko vnemo, zamere pa ne držijo dolgo in to mi ustreza. Pred stečajnim postopkom še niste hili v Trbovljah? Že, vodil sem začasni poslovodni organ, ki je v letu 1988 prevzel vodenje STT in v tistem času smo opravili, lahko bi rekli, prvi del sanacije. Takrat smo osamosvojili zunanje obrate, Valan-dovo in Sevnico. STT je imela takrat veliko delavcev, izdelala pa je premelo končnih izdelkov. Kasneje je tovarno prevzel direktor Ščurk, po letu in pol pa je razpadel jugoslovanski trg ih zato je bilo treba zmanjšati število zaposlenih. Ste vodenje stečaja pogojevali s sprejemom vašega programa? V glavnem me je motiviralo to, da sem že sodeloval pri sanaciji STT. Želel sem, da bi kolektivu uspelo. Videl sem veliko volje pri zaposlenih, da bi STT •usposobili za normalno poslovanje. Takšna motiviranost in pripadnost je pri sanaciji velik kapital. Ko so k meni prišli člani upniškega odbora s ponudbo, je bila odločitev bolj čustveno obarvana. Takrat si še nisem v celoti predstavljal, kako stečaj speljati. STT je imela veliko neporavnanih obveznosti, naročila so upadala. Ker sta bili že prej ustanovljeni novi firmi Stro- jegradnja in Orodjarna, sem ju skušal ohraniti. Motiviralo me je torej to, da se ohrani, kar je zdravo, česar ni mogoče, pa naj bi ne vzdrževali pri življenju. Na kolik» dolgov ste naleteli, koliko delavcev je bilo preveč, kaj vse je bilo treba urediti? Več kot 150 milijonov tolarjev dolgov, na Zavod za zaposlovanje pa je na podlagi moje odločbe odšlo 270 ljudi. Strojegradnja je poslovala na robu uspešnosti. Za leto 1993 pa se že kaže, da bo sedanje število 650 ljudi produktivno zaposlila. Tudi za 270 ljudi, ki so ostali brez zaposlitve, se odpirajo možnosti. To je sicer povezano z razširitvijo dejavnosti, o kateri zaenkrat še ne moremo govoriti, ker se nove firme borijo za preživetje. Vendar ima Strojegradnja za prihodnje leto že zagotovljenih za okoli 60 odstotkov izvoznih poslov v celotni realizaciji. To pomeni, da je bil premik narejen in da je ekipa, ki vodi Strojegradnjo, naredila nekaj dobrih korakov. Seveda vseh ljudi ne bo mogoče zaposliti zaradi neustrezne izobrazbe in kvalifikacij. To velja predvsem za tiste iz režijskih služb, ki se ne bodo širile, ampak krčile. Potrebno bo razmišljati o dodatnem usposabljanju s pomočjo Zavoda ali o predčasni upokojitvi. Koliko ljudi je bilo v Strojni, ko ste vi prišli? V STT 300, v Strojegradnji 650 in Orodnjarni 50. Del tistega, kar je bilo potrebno storiti v STT, je bilo opravljeno že pred stečajnim postopkom. Tako je bil dosežen pomemben sporazum z upniki, del terjatev so poravnali z delnicami, odprodali so del zalog. Med stečajem smo zadeve dokončali: odprodali smo del neproizvodnih sred-ste, npr. objekt v Globušaku, prodali smo nekaj stanovanj, prodali smo del samskega doma... Kaj pa počitniške zmogljivosti? Teh nismo prodali, ker nam je to preprečil hrvaški zakon. To je zdaj v stečajni masi in čaka na čas, ko bo to mogoče ustrezno rešiti. Za del počitniških zmogljivosti se je zanimal sindikat. Od vseh teh prodaj smo zbrali 58 milijonov tolarjev gotovine. To je bilo zadosti, da bomo upnikom v okviru prisilne poravnave plačali del terjatev. Sklep o tem bo postal pravnomočen konec tega tedna (z dr.Hudejem smo se pogovarjali prejšnji četrtek), ostale obveznosti bomo upnikom poravnali v dveh letih. Moram reči, da smo z njimi dosegli ugoden sporazum. Koliko celotnega dolga pomeni omenjenih 58 milijonov tolarjev? To je približno polovico glavnice, medtem ko se obresti obračunavajo za vsakega upnika posebej. Itodo upniki poplačani v dveh letih? Potrebnih bo nekaj dodatnih aranžmajev. Na sodišču smo se z upniki dogovorili, da lahko izterjajo dolg prej, če se odločijo za nakup stečajne mase in se iz tega naredi pobot. Prav danes smo se z največjim upnikom dogovorili za nakup zasedenih stanovanj. Kdo je ta največji upnik? To je finančna organizacija ZPS. Drugi največji upnik je Ministrstvo za finance. Ponudili smo jim delnice Strojegradnje, kjer so že zdaj drugi največji delničar. Pri tem moram povedati, da ima Strojna tovarna v Strojegradnji delnice v vrednosti 500 milijonov tolarjev. Ministrstvo bi si tako nekoliko povečalo svoj delež, mi pa bi s tem ustvarili možnosti za poravnavo celotnega zneska. Tretji največji upnik je SPIZ, po novem Zavod za pokojninsko zavarovanje. Zaradi zakonskih ovir se zaenkrat ne more kot Ministrstvo vključiti v ta aranžma, vendar bo odločitev padla takoj, ko bodo zakonske možnosti. Za ostale upnike so finančni viri zagotovljeni z delom premoženja, ki je v stečajni masi. Torej boste preko stečajnega postopka STT tudi olastninili? Delno že. Še vedno bo ostalo več kot 400 milijonov delnic Strojegradnje v lasti STT. Tu je Se ustanovitveni delež v Orodjarni. Tisto, kar Se ni lastninjeno, bo ostalo družbeni kapital, ki zapade pod zakon o lastninjenju. To pomeni ugodnost za dolino in zaposlene. Če bi delavci izrabili možnost, ki jo nudi zakon, če bo sprejet prihodnji teden, bi lahko del privatizirali zaposleni. To je tisti del, kjer je STT zdaj lastnik. Preostali delež bi lahko ponudili poslovnim partnerjem, ki se, vsaj nekateri, že zanimajo za to, del bi ostal državi. Predlagati mislim organizacijo STT-ja kot holdinga, ki bi prevzel lastninjenje in imel v povezavi z republiškim holdingom vpliv na to, da bi nekaj ohranili. Npr. znamko in podobno.Če bi se odločili za likvidacijo, bi vsa sredstva prenesli na republiški sklad, tako pa nekaj ostane in to je bil tudi namen. Ste kot stečajni upravitelj v letu dni kdaj povzdignili glas? To skoraj ne pride v poStev. Če hočcS nekoga prepričati ali ga motivirati, potem mu moraS ponuditi argumente. Od kričanja so ljudje le prestraSeni. So vas ined postopkom podpirali, je bilo kaj odporov? Večjih odporov ni bilo. Nev okolju, ne v občini, ne v firmah. Tudi upniki so pokazali veliko razumevanja. VpraSali smo se, ali iz vsega tega nekaj narediti in ohraniti pri življenju programe, ki so se v preteklosti razvili in ki lahko preživijo tudi v zaostrenih pogojih, ali ne. Prvo seje zdaj potrdilo. Strojegradnja in Orodjarna kažeta sposobnosti, da preživita in celo nekaj znakov oživljanja je. Če tega ne bi storili, bi začeli prodajati stroje kot staro železo, kar pa ni veliko vredno. To so upniki razumeli. Za vse, kar smo doslej storili, nismo zahtevali novih vlaganj, le aktivirali smo obstoječe zmogljivosti. In kako naprej? Če bodo Strojegradnja in Orod-- jarna drugo leto povečali realizacijo, kot je predvideno, bo mogoče uresničiti načrte. Če tega ne bodo storili, potem ni rešitve. Potem bo potebno še zmanjšati število zaposlenih. Cilj, ne le v tej tovarni, bi moral biti, da bi bila bruto plača v prime rjavi z nemško dvakrat nižja, vendar bi morala biti tudi produktivnost le dvakrat nižja. V Nemčiji mora v strojni industriji delavec ustvariti za več kot 150 tisoč mark na leto. Pri nas je zadovoljen, če ustvari 50 tisoč. Ali je podjetje delavcem že vrnilo, kar jim je bilo dolžno? V ponedeljek bomo nakazali denar sindikatu, oni pa naprej. Kolikšen delež dobijo delavci? Delavci dobijo celoten dolg, tudi tisti del, ki bi ga lahko dobili šele čez dve leti. Gre za regres, odpravnine, določene materialne stroške. Ne bodo pa dobili izplačane razlike za neizplačane osebne dohodke do kolektivne pogodbe. Za ta del izplačila ni zakonske podlage. Dogovorjene obveze pa bodo izplačane. Vse skupaj gre torej h koncu. Kakšen občutek imate? Predvsem ne bi mogel reči, da je zadeva končana. Za naprej smo se dogovorili dve stvari. Prvič, da se do konca izpeljejo obveznosti do upnikov. To odgovornost bom z odločbo prenesel na ing. Petra Čedeta. Druga naloga je, da se izdela projekt za Strojno tovarno, kaj naj bo STT. Za ta projekt sem zadolžil zunanjega sodelavca ing. Metoda Štrumbla in mora biti končan do srede prihodnjega leta. Šele takrat bom zadovoljen. Zdaj še nisem. Stane Šterbucl Kotu: Branko Klančar Milanova kost Zadnjih štirinajst dni je bilo tudi v znamenju upokojencev; slišali smo toliko najrazličnejših predlogov o njihovem položaju, doživeli toliko zanimivih, bolj ali manj spodbudnih mnenj, da bi napak ravnali, če vsaj nekaterih ne bi dali malce pod drobnogled. Med najzanimivejšimi pobudami je predlog, da naj bi Zavod za pokojninsko invalidsko zavarovanje z eno od zavarovalnic sklenil pogodbo o kolektivnem prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju vseh 400 tisoč upokojencev in ga finančno pokril. Bolj natančno: pokojninski sklad naj bi plačal vsem upokojencem dodatno zdravstveno zavarovanje. Upokojenci so najbolj izpostavljena in ranljiva populacija, zaradi tega je potrebno narediti vse za preprečitev padca njihovega zdravstvenega varstva. Lepo in prav, ampak malo verjetno, da bi predlog "prodrl", ko pa vemo, v kako zagatnem položaju se je znašel Zavod. Ker mu država verjetno ne bo mogla poravnati dolgov (ob koncu leta menda okroglih 7 milijard SIT), bo prisiljen predlagati povišanje prispevkov za pokojninsko varstvo. Vseeno o pobudi o kolektivnem zavarovanju ne bi smeli umolkniti. Omogočili naj plačilo prispevkov za dodatno zdravstveno zavarovanje vsaj tistim upokojencem, ki prejemajo bolj pritlehne pokojnine. Teh je več kot dobra polovica. Bolj nas je zbodel predlog iz ust predstavnika davčne misije Mednarodnega denarnega sklada, ko je predlagal, kaj vse naj bi morali napraviti za ureditev davkov pri nas. Izdatke na strani porabe bi po njegovem lahko zmanjšali na več načinov; lahko bi zmanjšali pokojnine in spremenili razmerje med povprečno pokojnino. S tem smo že pri resnem vprašanju; bolj ali manj se ve, da država preveliko porabi zase; sodimo med evropske dežele z največjo, skoraj 45 odstotno davčno obremenitvijo. Ampak, začeti zmanjšati porabo prav pri upokojencih in jih prizadeti z zmanjšanjem pokojnin, bi bilo nedvomno sila problematično dejanje, ki bi se mu vsi upokojenci kot en mož postavili po robu. Ne more nas razveseliti predlog ene od strank, pravzaprav njene upokojenske organizacije, ki predlaga, naj bi opustili linearno povečevanje sedaj veljavnih pokojnin, ker bojda niso bile pravilno odmerjene. Resje strankino vodstvo hitro pohitelo z izjavo, da se stranka ne zavzema za uravnilovko, ker naj bi bila pokojnina tudi po novem odvisna od prejšnjega dela, izobrazbe in družinskih razmer upokojencev. Vendar nas niso prepričali; ne rečemo, da je sedanje uveljavljeno linearno povečevanje pokojnin na podlagi rasti plač zaposlenih edino zveličavno: V danem trenutku pa je najbolj primerno, ker upošteva prispevke, ki sojih včasih zaposleni vplačevali za svoje sedanje pokojnine. Milan Vidic Petrina radost Knjiga, o kateri sem se namenila pisati, je usodno povezana s človeškim življenjem. Točneje, gre za usodo naroda, katerega ključ je vsem skupen, njegova luč pa smo vsi, ki ga v času in prostoru spremljamo. Na 130-ih straneh je torej, s skoraj 200 barvnimi fotografijami opremljena, pred kratkim pri Cankarjevi založbi Slovenije izšla knjiga - Spoznajte Slovenijo. Čeravno je bolj priročnik za turiste, je skoraj obvezna za domačo knjižnico, saj v njej zvemo o svoji, zdaj eno in pol leto stari državi vse, kar mora vsak vedeti o svojem domu. Na tem mestu pa se bomo sprehodili po straneh, ki nam jih bo prostor dopuščal, predvsem pa mimo podatkov, ki jih mogoče že veste,-pa jih ni treba pozabiti. Pomenkovali se bomo torej o prostoru, ki mu je na Zemljini obli namenjenih 20.256 kvadratnih kilometrov, po katerih se z lastnimi avtomobili prevaža skoraj 600.000 Slovencev. Ponašamo se z bogato krajino, ki bo verjetno kmalu navdih turizma, svojevrstna zgodovinska dediščina pa nas poleg vsega spomni, ne samo, da živimo v državi, temveč tudi - v spravi. Davorin Savnik je za Iskro oblikoval model telefona, ki ga kopirajo po vsej Evropi, telefonski priključek pa ima že okoli 420.000 Slovencev. Zasavje je ravno na sredi Slovenije, omenjeno kot industrijsko področje. V zvrsteh, ki so v knjigi namenjene industriji, razvoju trgovine, zvemo o zaslužnih Slovencih, literaturi, gledališču, filmu, glasbi, slikarstvu, šolah, znanosti, športu in večjih mestih - iz naših logov pa zvemo o skupini Invin in Laibach kot prelomnicama v slovenski umetnosti. Slednja zavzema večji del prostora. Skratka, skozi naravno in kulturno dediščino se bomo lahko tudi najbolj uveljavili. V Zasavju sc seveda ne smemo ločiti od ekološke problematike, saj nam bo le-ta lahko utrdila zdravje ter podaljšala življenje. Pri lem sc bomo lahko posvetili vsemu, kar je dobrega za zdravje, pa tudi počutje: gora nam končno ne manjka, saj šele od tam lahko vidimo, kako "meglena" je naša kotlina. Kotički za razvoj turizma so vključno s tem še na kopališčih, v gospodarstvu ter med klenimi ljudmi, ki se uveljavljajo tako v športu, glasbi, plesu, slikarstvu, literaturi, in ne pozabimo na godbenike, katerih glas je tudi šel po širnem svetu. S spodbujanjem ustvarjalnih pogonov bomo tudi mi pripomogli, da bo Slovenija zavzela enakovredno mesto v Evropi. Petra Radovič Ob dnevu mrtvih In z nami boš živel dalje... To je sicer fraza, vendar ima svoj pomen. Z mnogimi, ki jih ni več, smo povezani na različne načine. Močno smo prizadeti ob nenadnih nesrečah, ko mlade matere ali očetje zapustijo svojo družino, ko starši izgubijo svojega otroka,... Prizadeti smo, čeprav jih komaj poznamo ali pa jih poznajo naši znanci. Kadarkoli prečkam železniško progo pred Zidanim Mostom, oživi pred menoj družba mladih, ki jih je pred mnogimi leti povozil vlak. Večkrat se spomnim mladih fantov iz naše vasi, ki so nesrečno končali na motorju ali v avtu v zadnjih nekaj letih... Drugačen je spomin na sorodnike. Na tiste, s katerimi smo živeli, se pogovarjali. Ob vsakodnevnih stiskah nam pomagajo živeti. Moja stara mama iz Gor mi je bila zelo blizu. Potrpežljiva, razumevajoča, vztrajna. Še takrat, ko je živela, sem vedela, da mi bo spomin nanjo pomagal, kadar bom naletela na ljudi, ki teh vrednot nimajo... Z očetom včasih nisva našla skupnih točk. Ko zdaj podoživljam kakšne najine pogovore, mu moram priznati, da je imel v marsičem prav. Prav tako stric, ki me s svojim kritičnim videnjem sveta in strokovnim znanjem še zdaj preseneča in spodbuja. Z nami živijo tudi tisti učitelji, ki so nas naučili misliti s svojo glavo. In kako doživljamo vsak dan smrti ljudi, ki pred nami umirajo v sosednji državi? Pretresejo nas, potem pa nekako otopimo. Obrambni mehanizem deluje. Kako bi sicer prenesli tolike grozote? Čeprav v naši podzavesti odzvanja Heming-wajeva misel, da kadarkoli zvoni, zvoni tudi nam. Dan mrtvih doživljam zato kot srečanje s sorodniki, ki se pogovarjajo o vsem drugem kot o tistih, ki jih ni več. Čeprav so prisotni. Ziaradi njih se tudi srečamo. Fanči Moljk Kako ogrevamo? Smo na začetku po vsej verjetnosti kar dolge ogrevalne sezone. Letos smo kurili celo do prvih junijskih dni; prihodnje leto bomo, tako napovedujejo vremenoslovci, nemara prav tako do konca maja. Čeprav smo o ogrevanju že marsikaj povedali na straneh Zasavca, si ne moremo kaj, da ne bi vsaj nekaj rekli tudi o načinu kurjenja. Konec koncev smo že pred leti zvedeli, da odpade kar 60 odstotkov prekomernega zastrupljanja ozračja na račun žvepla in dima, ki se vali iz neštetih dimnikov. Če bomo dovolili, da v prenekaterih pečeh kaj radi kurijo stare avtomobilske plašče, železniške pragove, odpadne cunje in še kaj, bomo to zimo doživljali še bolj zasmrajeno okolje in vdihavali še bolj zastrupljen zrak. Če se ne bomo odvadili nekaterih preživelih navad pri vsakdanjem kurjenju, ne bomo smeli stopiti niti na ceste ali ulice, zlasti ob slabem vremenu in nižjem zračnem tlaku. Izvedenci so nas že pred leti opozorili na najustreznejše načine kurjenja. Izdali so tudi drobno knjižico, nekakšna navodila o tem, katere metode kurjenja se v naših pečeh najbolj obnesejo. Od nas samih je odvisno ali bomo laže preživeli ta zimsko- spomladanski čas ali pa nam bo prav tako neprijazen, kot je bil lanski ali prejšnja leta. Najbolj prizadeti prebivalci zasavskih občin zahtevajo celo nastavitev komunalnih inšpektorjev, ki bi bdeli nad doslednim uresničevanjem vseh predpisov o ogrevanju. Sodijo namreč, da lepe besede in prijazni nasveti ne hasnejo kdo ve koliko. Opozarjajo, da lahko en sam dimnik, iz katerega se valijo goste zmesi smrdljivega dima, povzroči onečedenje okolice v premeru vsaj tristo metrov. Ne verjamemo dosti, da bi občine ustregle prošnji o stalnem nadzoru nad ogrevanjem. Verjamemo pa, da bomo upoštevali načelo, da smo dolžni tudi sami dosti storiti za zdravo okolje. Milan Vidic Psi in njihovi gospodarji Ko si človek izbere psa, razkrije svoj značaj. Lastniki lovskih psov so častihlepni, ljubijo razkošje, v poslovnem življenju so nepopustljivi in radi igrajo s skritimi kartami. Komur dela družbo koder, je strasten. Po eni strani živi urejeno, po drugi si privošči nezmernost in pretiravanje. Trudi se, da bi vsako delo opravil skrbno. Koker španjel izdaja čustvenega, celo malo naivnega človeka, ki je vedno pripravljen pomagati. Ne prenese samote in rad ugaja. Lastnik nemškega ovčarja ima trden značaj, ljubi red, ugled, ne dovoli, da bi kdo živel na njegov račun. Velikokrat se za samozavestno zunanjostjo skriva negotovost. Kdor si je izbral pinča, rad dobro živi, ima smisel za humor, je materialist, ne more se upreti skušnjavam. Seter izdaja spogledljivega, častihlepnega človeka, ki se ne bo zadovoljil s srednje dobro službo. Če je vaš ljubljenček španjel, ste trmasti, pogumni, realni, zadržani, samozavestni, sposobni odločati. Ne prenesete lahkomiselnosti in površnosti, niste potrpežljivi. Lastniki foksteri-erjev se ukvarjajo z umetnostjo. So zvesti, ognjeviti, včasih prav hudobno odkritosrčni. Z lastniki dobermanov ni dobro češenj zobati. So oblastiželjni, bojeviti, radi imajo negotovost in spletke. Obnašajo se lastniško, nedostojno, napadalno. Podobne lastnosti imajo samozadovoljni in hrupni lastniki dog. Kdor je zavestno izbral mešanca, je vreden zaupanja. To so častni, sočutni ljudje, ki zelo skrbno opravljajo svoje dolžnosti. Imajo manjšo napako - hitro se razburijo. Velikokrat srečamo visokega moškega z majhnim psom in majhnega s strah vzbujajočo pasjo po-javo. Prvi je že po naravi samozavesten, drugi si želi biti pomemben in opazen. Nikoli ne vemo, ali ima gospodar psa ali pes gospodarja. Vsekakor je lahko tolažba ob precej krutih opisih lastnikov v trditvi, da izjeme potrjujejo pravila. Čeprav lahko rečemo tudi drugače. Ali mora res vsakdo vedeti, kaj se plete v vaši glavi? Manja Goleč imf“ :v.\v.v.v.\ v.w.-. ■ ■ • ......................... .......... ....... . .................... ....... .....••••••••••••••••••••■! ...... • * •••••••••••••«••■■■ • *....... ...... • Navadno smo na milost in nemilost izročeni zunanjemu vtisu. Kako smo šele v zadregi, če nas zasačijo pri neurejenem perilu. Tokrat smo ljudi cukali za rokav, češ, ne le, koliko in kaj jim pomeni tovrstna čednost, temveč ali mislijo, da nam naše trgovine ponujajo, kar pravzaprav hočemo. Tekst in foto: Petra Radovič SIMONA MAIIKOVIČ. uslužbenka iz Zagorja: "Všeč mi je bombaž, pri nakupu pa je odločilna cena. Mislim, da bi trgovine lahko ponudile več različnih izdelkov. Sploh Lisca, ki je res kvalitetna, se mi zdi, da večino izvozi. Osebno mi namreč tostranska urejenost veliko pomeni." TADEJ STEBAN. dijak iz Zagorja: "Hja. boksarce ki so letos moderne za fante, dobim le v Ljubljani in še tam so zelo drage. Pogrešam večjo izbiro in prijaznost trgovcev, saj se ti nekateri tukaj kar smejijo, če vprašaš za modernejše perilo." MARIJA POLII. medicinska sestra iz Trbovelj: "Tisto, kar naši proizvajalci namenjajo izvozu, bi lahko ponudili tudi domačemu trgu. V tujih časopisih je recimo veliko izdelkov naše Lisce. Opažam, da so privatne trgovine bolje založene. .lasno, daje potem treba kvaliteto dražje plačati. Vse ekstravagantno namreč iščemo izven domačih logov." MA1EJA CESTNIK, dijakinja iz Trbovelj: "Rada se lepo oblečem, všeč mi je bombaž, a ker ni ravno velike izbire, mi kar mami kupuje. Zame je predvsem važna higiena, a tudi na izgled dam dosti." MILAN POLJAN, uslužbenec iz Hrastnika: "Rajši imam ekstrastil in rad poskrbim zase, saj mi intima nasploh dosti pomeni. Bolje pa bi bilo. da bi naše firme za nas več proizvajale, kot da toliko izvažajo." VELIJA TALETOVIČ, rudar iz Hrastnika: "Boljša je čedna skromnost kot umazano razkošje, vam rečem. Denarnica pa mi seveda dopušča, da v tem vidim predvsem higieno." BARBARA RENČOF, študentka iz Zagorja: "Ce iščeš, tudi najdeš kakšno dobro s tvar. Cene pa so od trgovine do trgovine različne in jih je vredno več pregledati. Mislim pa, da na splošno v tujini več dajo na tovrstno kulturo in je tudi mi ne bi smeli odrivati na stranski tir." MARJANA DOLINŠEK, prodajalka iz Kadeč: "Lahko bi si privoščili kaj bolj specialnega, tudi specializirano trgovino, saj vsaka rada lepo kupi. Poleg higiene je važen tudi estetski videz. Ce že kupujem, na ceno ne gledam, a ker svilo ponavadi zaperem, kupujem bombaž, sploh Kruna ima lepe izdelke." ŽELJKO KOPRANOVIČ. rudar iz Hrastnika: "Za moške jc itak manj izbire. Rad pa bi videl, da bi se perilo vsaj več kot 30-krat lahko kuhalo v stroju. Predvsem zaradi lega, ker ni poceni. A seveda - pa zelo pomembno." tel: 0601 81 388, 82 056; fax: 0601 81 828; ŽR 82700-603-40887 va; !;!;!;! vX1 v.v X*!' Xv Xv' «\v Xv! «;«v. Xv Xv! «\v X'!‘ Xv Xv X'!' *\v X;/ !‘X; •XX Xv XX* «j.V I I I m ■li I«« . iliiii Ili«:............ III!!! tp«$ÉI:? :::::::::::::::::::::::::::::: :: :: :: v/XvXvXvX: X; V : X'I'X'X'X-Xvl’l’x'x :x:x:x:::x:x..... CENIK STORITEV (Cene storitev so v SIT) 1. Redne ekonomsko propagandne oddaje Režiran posnetek do 30 min. vsakih nadaljnih 5 min. Obvestila do 30 besed vsaka nadaljna beseda Režirana obvestila z glasbo do 40 sekund (najmanj 10 predavanj v mesecu) vsakih nadaljnih 5 sekund 2. Obvestila in objave - NEKOMERCIALNE NARAVE Tekst do 30 besed vsaka nadaljna beseda 3. Razpisi Tekst do 50 besed vsaka nadaljna beseda 4. Osmrtnica 5. Čestitka z eno skladbo ob delavnikih ob nedeljah 6. Sponzoriranje A/ Govornih oddaj (napoved in odpoved sponzorja) B/ Glasbenih oddaj (napoved in odpoved sponzorja) C/ Kontaktnega programa (dve najavi in odjavi) D/ Sobotne glasbene oddaje a/ dve najavi in odjavi sponzorja b/ najava, odjava sponzorja, 6 predavanj režiranega sporočila do 60 sekund E/ Sobotne tematsko - razvedrilne oddaje a/ napoved in odpoved sponzorja b/ najava, odjava sponzorja, 6 predavanj režiranega sporočila do 60 sekund F/ Pokroviteljstvo celodnevnega programa a/ dve najavi on odjavi sponzorja b/ dve najavi in odjavi sponzorja, 6 predavanj režiranega sporočila do 60 sekund 7. Gost programa - do 30 minut Cena za eno minuto programa 8. Akcija ali reportaže izven studia 9. Izdelava A/ Obvestila B/ Obvestila z željeno glasbeno podlago C/ režiranega propagandnega sporočila D/ kopija posnetka dio 60 sekund E/ urejevanje tekstov 10. OPOMBE 2.000 400 1.800 100 2.000 400 800 50 6.000 100 4.000 3.000 4.500 7.000 8.000 9.000 9.000 18.000 9.000 18.000 15.000 24.000 2.000 po dogovoru 4.000 7.000 11.000 1.100 1.500 Ostale oblike propagiranja in obveščanja, ki niso predmet tega cenika, se formirajo in odgovarjajo posebej v odnosu na karakter in vsebino oddaj ali EPP sporočila, v skladu z izhodišči tega cenika. Uredništvo Radia si pridržuje pravico priredbe tekstov pred objavo v skladu s programskimi usmeritvami Radia Trbovlje. Posnetki EPP za produkcijo morajo ustrezati tehničnim normativom za predvajanja. Snemanja, ozvočenja in direktni prenosi se izračunavajo po veljavnem ceniku ali pogodbi. Rok za dostavo materiala je najmanj tri dni pred objavo, oziroma v nujnih primerih na dan objave. Izdelava storitev za objavo bo opravljena v treh dneh od sprejema naročila. V kolikor želi naročnik krajši rok, bodo cene produkcije višje za 50%. V kolikor naročnik pred naročilom ne sklene drugačne pogodbe ali dogovora, je način plačila z virmanskim nalogom v roku 8 dni od izstavitve računa. Cenik velja od 01.11.1992 dalje. Prometni davek je vračunan v ceno. : ; ■Xv.vXvlvX'l;.'.'.'. \v.v. v. V.V.V.^V , ■ xj:v:jx£x£:|:>XXX >£x£x:x£:::::XXX- x-£:x:::x:::::x::XXX •xvxvxxxv.y. :x::;::>:::::::::::::::XXX XvXvXvXvXV.V XXX É&sftài XvXvXxXvXV.V xxxxxxx-wv xlxxlxlxlv.v | x|x£xjx:xjx>XXX ;X;Xv.;X;X;X;V«V< •X'XvXvXvX«Xv •.•.•.;.'.'.v.;.;.v.v.V« « ■X'X'X'l'XvX'lvX' Xv/XvXvXv)//)1 •XvXvXvl-XX' •.XvXvXvX*» * « « vXllIlvXlX'/X'Xv X;X;X;X;XvX;i/‘*‘* l'I-I-X'XvX'XvXVv XvXvX-X-X-X’,'■, I .■.•.V.V.V.'V.V.V,*,* • x:x:x:::::x:::x;v«vi ;XvX;X;X;X;X^>|‘|A vXvI'XvXvX',*//.1 x;x:x;x:x:x;::v.v XvXXx'vXvXv,«,«.*.. 'X'X'X'l-X'Xvl'lXX' •X-x'x'l'X-X"xXXX •xx-x'-x'x'x-xXXX* !;XvXvX;X;!;X>V«y ;X;X;X\;X;X;Xv.*.V X'X-X-X;X-X;X«".V. X'XvXvXvX;N*«V« x-lvXvl'X’X'XV«'«' XXX vXvXvX-XvX'.*.*. .-.-V-V XX\\;X;XvXvXvXvX;X;X;X;Xv<**‘v •XvXvXvX\\*X\vXvX*XvXvX> • * ■ vXvXvX;X;X;X;X;XvX;X;XvX;«V«*> •XvXvXvXvX\vX’X‘XvXvXv?«*«V V.V.V.V.V/.'.V.V.V.V.V.V.V.V.’.V« • • vXvX'XwXxsx'Av.'.v.v/.xv.v.'.V. xxxxxxxx-xxxxxxx.v.*. xrxixvxrviixix^x^xx^x^XvxJ'lXX ________________________m Kaj žene človeka, da gre stokrat na našega očaka - Triglav. Prav gotovo ne kakršenkoli rekord, ki bi ga zapisali v letopise. Čeprav bo gotovo zapisan. Zasavc, ki je stopil stokrat na najvišjo goro naše države. Malo je takšnih v Sloveniji. Planinsko društvo Trbovlje slavi letos 80 letnico svojega obstoja. K uspešnemu delu tega društva so pripomogli številni člani. Eden zelo uspešnih je Vinko Pfeifer, upokojeni strokovni učitelj, star 58 let... Septembra letos je stopil na teme naše najvišje gore Triglav že stotič. Njegova planinska dejavnost je zelo pestra in bogata. Vinko je član PD Trbovlje od leta 1954, torej že 38 let. O svojih pohodih na Triglav pripoveduje: "Prvič sem bil na Triglavu 1.1952, nato pa vsako leto tri do petkrat. Septembra letos sem nanj stopil že stotič. Največkrat sem bil na vrhu s pokojno ženo Marijo. Sicer pa sem vodil nanj številne skupine, nekatere so štele tudi po 100 udeležencev. To so bili ljudje iz podjetij, pevskih zborov, ZRVS, društvene člane, šolsko mladino, tujce in manjše skupine. Pred nekako 15 leti sem popeljal na Triglav slepo Poljakinjo, iz Vrat čez Prag. Zadnja večja skupina, ki sem jo vodil, je bila skupina domačih planincev - upokojencev. To je bilo devetindevetdesetič, kmalu za tem pa sem ob svojem stotem obisku popeljal na vrh še skupino štirih planincev." V svojih planinskih letih je Vinko Pfeifer prekrižaril slovenske hribe po dolgem in počez: "Točno ne vem, po grobi oceni sem v teh letih opravil okoli 5700 izletov v hribe, samo na Mrzlico sem se povzpel okrog 2500 - krat. Letos sem bil na njej že 48 krat." Od zapisa do izida časopisa se bo verjetno ta številka že povzpela. Ljubljančani hodijo na Šmarno goro, Vinko si je izbral daljo in bolj naporno pot na Mrzlico za svoj planinski trening. Brez Vinka Pfeiferja si je težko zamisliti delo trboveljskega planinskega društva. Dolga leta je član upravnega odbora, 12 let je bil predsednik mladinskega odbora, zadnjih 8 let pa je načelnik odseka za vzgojo in izobraževanje. Začel je s poukom orientacije za mladino in starejše člane ter z organizacijo številnih tekmovanj v planinski orientaciji v Trbovljah, Zasavju, pa tudi drugod po Sloveniji. Pod njegovim vodstvom so bili Trboveljčani slovenski prvaki v orientaciji. Organiziral in izvajal je številne planinske šole, trikrat tudi daljše šole za planinske vodnike v Zasavju, opravil je 22 tisoče prostovoljnih delovnih ur pri raznih društvenih akcijah, pripravil in izvajal številna šolska in javna planinska predavanja, sodeloval je v domala vseh šolah v naravi na Mrzlici, in kaj vse bi še lahko našteli. Seveda se planinsko delo ne konča v domači občini. Vinko sodelujetudi pri delu Meddruštvenega odbora zasavskih planinskih društev? Takole pravi: "Pri Meddruštvenem odboru zasavskih planinskih društev sem že več let odgovoren za mladinsko dejavnost v zgornjem delu,ki ga pokriva meddruštveni odbor, oz. za vzgojo in izobraževanje. Doslej sem izpeljal tri šole za planinske vodnike, ki-so trajale po več mesecev. Pred leti sem začel tudi z organizacijo srečanj zasavske planinske mladine. Sicer pa sem sodeloval doslej tudi pri srečanjih zasavskih planincev." Seveda se delo v planinski organizaciji ne konča kar tako. Vinko je bil 20 let član Mladinske komisije pri PZS, zadnji dve leti pa je član odbora za planinske vodnike iz Zasavja. Bil je organizator in predavatelj v številnih vzgojnih akcijah slovenske planinske organizacije, za vodnike, mentorje ipd. Bil je tudi tehniški vodja planinskih taborov PZS. Že od leta 1972 je inštruktor planinske vzgoje, sicer pa je mladinski vodnik, planinski vodnik, mentor planinske vzgoje. Zakaj hodi v hribe? "Iz ljubezni do planinskega sveta, iz notranje nuje in izgoreče pripadnosti domači,slovenski zemlji. In k temu sem pritegnil tisoče mladih in starejših ljudi," je njegov odgovor. Na vprašanje, s čim se še ukvarja, pa je Vinko povedal: "Že dolga leta pojem v raznih pevskih zborih. Dolgo sem pel v mešanem zboru Svoboda II, nato pa moškem zboru Zarja. Sedaj pojem tudi pri lovskem pevskem zboru. Vedno sem nastopal kot drugi bas. Tu pa tam sem napisal kakšno pesem. Sicer pa mnogo fotografiram, včasih vržčm v družbi kakšne karte, vedno pa sem rad v veseli družbi." 'l ine Lenarčič Ker nikoli nisem zadovoljna sama s seboj in s tistim kar imam, so mi bile tudi lastne noge premalo za jesenski izlet v naravo. Ne, nisem zlezla v jekleno škatlo ali na kolo. Lastnim nogam sem dodala še štiri tuje. Tako je nastalo bitje s šestimi nogami, dvema glavama (vsaj upam) in repom. Če še niste razvozlali uganko naj jo jaz: sposodila sem si konja. Vesela sončnega neba sem svojega konjička najprej s krtačila - da bo lep šel med ljudi. Naj priznam, da sem ga očistila le do zadnjih nog, kjer sem ob pogledu na konjska kopita svoj čut za higieno opustila. To pa je že prva lekcija šole jahanja - nikoli se ne približuj konju z zadnje strani. Tako sem raje poiskala primerno sedlo (za konja in zame) in uzdo. Ker pa je Ričardova glava le nekoliko previsoko, sem pri natikanju uzde poiskala moško pomoč. Tako mi je, seveda s pomočjo, le uspelo osedlati konja. Levo nogo nogo dam v streme, roki uprem na sedlo, se močno odrinem in že sem na konju. Dobesedno! Za vsak primer si priskrbim še vzgojni pripomoček - bič. "Dia Ričard!'1, ga spodbudim in odjezdiva iz hleva, mimo kozolca navzdol na cesto. Moker asfalt in jesensko listje so krivi, da konju spodrsne, meni pa zaradi strahu srce trikrat hitreje poskoči. Vse je uredu. Ričard ni padel in jaz sem še na njem. S palico ga udarim in s tem poženem v galop in v hrib, asfalt se konča, makadam pa je za konja veliko primernejši. Kmalu zapustimo cesto in se usmerimo v gozd. "Pa bo šlo?" vprašam, ko zagledam strmino. Odgovor sem dobila kar od konja, ki se je brez težav pognal v hrib. Ričard mi je pokazal, zakaj je konj simbol moči. Strmina in blato sta mu nagajala, pa je vseeno vztrajal in sopihal po hribu navzgor. Z lastnim gibanjem se trudim, da mu napor olajšam, a konja vseeno občudujem. Ko premagava strmino ga za nagrado potrepljam po vratu. Počasi, da ne bi bilo nesreče, se gibljeva med drevesi in iščem najlažjo pot. Iz gozdne goščave prijezdimo na gozdno pot, kjer zopet galopiramo. Pravo nevarnost za mojo glavo pa predstavljajo veje, zato glavo pridno sklanjam čim nižje. Prav nič elegantno (a praktično) se po potrebi oprimem tudi konjskega vratu. Celotno vodstvo pa prepustim Ričardu, naj sam pazi kam gre, ker sama s sklonjeno glavo bolj malo vidim. Morda bi bilo naslednjič pametneje izbrati manjšega konja, ne pa, da se nepraktično baham na višini. Kolegi namreč z vejami nimajo težav. Prijezdimo do prve kmetije na naši poti. Gospodar nas prijazno pozdravi in ogovori. Ne pa tudi njegov štirinožni prijatelj, z odločnim laježem je pokazal, da nismo dobrodošli. Ko je pokazal tudi zobe nas je prepričal. Odšli smo naprej, čisto po desni, daleč stran od psa. Vsa sreča, da je bil in tudi ostal privezan. Ni mi jasno, zakaj so psi sovražno razpoloženi do konj. Tudi vse ostale pse na naši poti smo vznemirili, vendar je veljalo nekakšo pravilo: manjši ko je bil pes, glasnejši je bil. Naša pot je vodila med pašniki, kjer smo pritegnili pozornost ovc. Očitno so ovce izredno radovedne, celo bolj kot ženske, saj so se vse hkrati obračale za nami. "Morda še niso vedele mestno dekle na konju," me dražijo. Toda to mestno dekle je ostalo na konju medtem ko seje haflinger odločil,da se znebi jezdeca. Kolega pred mano je z bojnim krikom zapustil konjsko sedlo in letel preko konjske glave na tla. Imel je srečo, dokaj mehko in brez poškodb je pristal na travi. Kdor je ostal v sedlu, se je lahko smejal. Morda ne za dolgo, kajti nikoli ne veš, kdaj se te bo konj naveličal. To pa je že druga lekcija jahalne šole - tudi pasti je potrebno znati. Dan se jeseni že krajša, zato smo se napotili proti domu. Lepo počasi navzdol, konj gre navzdol sicer težje kot navzgor toda pot proti domu je tista, ki navduši še tako utrujenega konja. V hlevu konja nagradim s sladkorčkom. Zaslužil si ga je, saj me je pridno nosil čez drn in strn. Tu naj dodam še tretjo jahalno lekcijo: konju nikoli ne zaupaj popolnoma, pa če je še tako prijazen. Vendar velja zlato pravilo, pravilno ravnaj s konjem in do nesreče ne bo prišlo. Konj namreč ni nikakršen bav bav ampak povsem prijazna živalca. Pa še to: če se boste v Zasavju pojavili na konju, boste deležni večjega zanimanja, kot bi ga bili v še tako nobel avtomobilu. Suzana Sivka Foto: Jože Ranzinger jr * š .. . ........... V_..v STEKLARN STEKLARNA HRASTNIK p.o. 61430 Hrastnik c. 1. maja 14 Tel.: 0601/41 622; 42 006 Teleks: 35 140 stehra Telefaks: 0601 42 418 ,ndus«?^>; STROPNIH SVETILK - i ~ ' Lahko boste kupili tudi kozarce in drugo steklo po tovarniških cenah. Pri nakupu z gotovino nad 5.000 SIT še 5% popusta. Ponujamo tudi pralni prašek JOLLY brez fosfatov in druga čistila TKI Hrastnik po ugodnih cenah. DELOVNI ČAS: vsak dan od 7h - 13.30h, sreda - petek od 7h - 16.30h, vsako soboto od 8h - 11.30h KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE p.o. «WS»*«8 V poslovalnici MEDEA na Izlakah imamo bogato izbiro moške, ženske in otroške obutve. V mesecu novembru vam nudimo Popust pri plačilu z gotovino: 10% POPUSTA P™ nakupu nad 3.000 SIT 15% POPU STA pri nakupu nad 3.000 SIT nakup nad 3000 SIT - 2 ČEKA Možnost nakupa na čeke: nakup nad 5000 SIT -.? ČEKI nakup nad 8.000 SIT - 4 ČEKI ODPIRALNI ČAS: ponedeljek - petek: 8.00 -19.00, sobota 8.00 -12.00 Tel.: 73 696 “M* &mwi s poti po obljubljeni (sveti) deželi Ta dežela sili človeka k premišljanju; tod najstarejše kulture razkrivajo neustavljivo moč človekovega razuma. Antična pot iz Daljnega Vzhoda v Afriko kaže na človekovo pot. Številni narodi so hodili po njej; tudi mnogim posameznikom je odpirala nova obzorja. In tako se je odpravil novemu upanju nasproti tudi očak Abraham... Nazaret je za nami; v cerkvi narodov sta naša duhovna darovala mašo. Bazilika je nekaj lepega, čudovitega; človek bi si jo lahko ogledoval ure in ure, pa se še ne bi napil njene dovršene skladnosti. Nekaj podobnega sem občutil še ob vznožju Oljske gore, že v neposredni bližini Jeruzalema, kjer stoji druga bazilika narodov. Ob čudovitem cerkvenem poslopju je eden najstarejših ohranjenih vrtov; izvedenci mu pripisujejo 3000 let. Tu in tam je tudi odprt, da utegnejo romarji stopiti na njegova tla. Tibcrijo zapustimo dokaj zgodaj, se za pol ure ustil vi mo na Gori Blagrov, pravzaprav le malce višjem hribu, kjer stoji sicer manjša, vendar tako lepa cerkev, da jo romarji od vsepovsod dolgo ogledujejo. Nekdo reče, da so ti kraji-kraji simbolov in skupnih človeških vrednot. Voda nazareškega (liberijskega) jezera je topla, pretopla, toda kljub temu človeku dobro de, ko zaplava v njej. Jezero je 15 km dolgo, pet km široko in štiristo metrov globoko. Štejejo ga za enega najlepših daleč naokoli; slovi tudi po zelo okusni ribi, pravijo ji tudi Petrova riba. Izraelska država šteje že nad šest milijonov prebivalcev (samo na zasedenih ozemljih živi 1,7 milijona ljudi). Uradni jezik je hebrejščina, govori ga kakih 87 odstotkov vseh Izraelcev. V minulem poldrugem letu se je v državo preselilo 1,2 milijona ljudi, večidel iz nekdanje Sovjetske zveze in drugih vzhodnoevropskih dežel. Državo tare huda brezposelnost, pomanjkanje stanovanj pa je velikansko. V cestninskem gostišču imamo nekaj minut za okrepčilo. Dve kavi staneta 6 šek-elov. En šekel je približno 40 tolarjev. Vodič pravi, da je Izrael drag; da znaša povprečna plača izraelskega delavca okoli 700 mark, kar znese 1200 šekelov. Štiričlanska družina potrebuje za preživetje vsaj 1800 do 2000 šekelev. Pomagajo si s krediti, ki pa so zaradi visokih obresti dragi. Dobršen del dovčerajšnje pustinje so Izraelci spremenili v cvetoč vrt, gojijo vse agrume. Razvijajo precej industrijskih dejavnosti; ena od izraelskih univerz vzgaja po vsem svetu priznane tehnične inženirje; v eni od številnih tovarn izdelujejo zelo zahtevne dele za proizvod- POGLED NA JERUZALEM; glavno mesto izraelske države. Tod je domala vsak kamen zgodovinske vrednosti. In kjerkoli izkopavajo, naletijo na neprecenljive ostanke davne preteklosti, znanstvenikom pa vedno novo gradivo za preučevanje tega skoraj 4000 let starega mesta. njo raket v ZDA. Turizem je v polnem razmahu. Pred leti so dosegli poldrugo milijardo dolarjev turističnega izkupička, lani je zaradi zalivske vojne malodane usahnil, se daj je spe t v vzponu. Ve li ko zidaj o. N a starih hišah opazujem lončene posode; gre za vodne zbiralnike tople vode. Sedanji predpisi o stanovanjski zidavi določajo obvezno vgraditev kolektorjev; ljudje so varčni, k temu jih tako ali drugače prisiljujejo vsakdanje življenjske okoliščine. Milan Vidic Goa, dober dan! Goa je bila do 19. decembra 1961 portugalska kolonija, a tisti dan je šestdeset tisoč indijskih vojakov vdrlo v Gojo in pregnalo vojsko sedemstotih Portugalcev, ki so jo jadrno odkurili proti Evropi. Od takrat je Goti indijska zvezna država, kjer sc uporablja angleščina kot uradni jezik, govorijo pa še jezik konkani, marathi in portugalsko. Ima okrog 1,5 milijona prebivalcev in je velika za pol Slovenije (80 km dolga in kakšnih 40 km široka). Temperatura je konstantno okrog 35 stopinj Celzija, ko pa pride monsunsko obdobje, ki traja od junija do oktobra, pade temperatura na 20 - 25 stopinj Celzija. Za Gojo je značilno tudi to, da sc brc/, konfliktov prepletajo med seboj verstva, kot so krščanstvo, hinduizem, muslimanstvo, budizem pa še kakšna podvera bi sc našla. Ohranilo se je moralno - etnično ozračje, ki ni evropsko ne indijsko, ne krščansko ne hindujsko in vse skupaj je veliko bolj prebavljivo za zahodnjaka, kot pa stara, okostoncla, puritanska Indija. V Goji ni prohibicije kot v ostali Indiji in tako teče alkohol v potokih, saj hodi pol kontinenta s turističnim namenom preizkušat moč alkohola na plaže vzdolž cele Goje. No, in ker je vse skupaj zelo turistično pridobitniško usmerjeno, počasi tudi izgineva čas rajskih plaž, še posebno, ker je začela vlada zelo strogo kaznovati kršilce, ki poleg alkohola testirajo še marihuano, hašiš in druge podobne reči, za katere pa izvem predvsem iz knjig in časopisov. Tako sva se s.sopotnico Zdenko 8. aprila 1992 ob devetih zjutraj izkrcala na železniški postaji v Margau in s polnimi pljuči sem zadihal osvežujoč obmorski zrak. Zvedavo sem se oziral okrog, kje so plešoče Goanke, okitene s cvetjem, zvoki piščali, zvončkov, Sitarjev in bobnov, kje je množica, da mi napravi sprejem, kot se Zasavcu spodobi. Nič, nič, okrog mene se je odvijal običajni vrvež indijske podceline. Na vsakih nekaj metrov ti ponujajo najboljše, najlepše in najcenejše artikle domače obrti, reveži ti hočejo za vsako ceno izpuliti nekaj rupij, taksisti ponujajo najcencjšc prevoze (res bom postal rikšar), tako, da me ni nihče slišal govoriti: "Pozdravljena, Goja!" Peter Brečko NAPRAVA, STROJ, ORGANIZACIJA KAJETAN KOVIČ GLAVNO MESTO TOGA MADŽARSKI POLITIK NAQY SPISEK TISKOVNIH N APAK BISTVO, VSEBINA PREMIČNO IMETJE PODJETJA ALI USTANOVE PASTIRSKA PESEM KULTURNO SREDIŠČE SIBIRIJE PRITLIKAV KONJ PIVSKI VZKLIK OTO PESTNER SUŽENJ V STARIH ATENAH VULKAN NA HAVAJIH CMAUNA) MOTORNI VLAK ZIMSKA PADAVINA SPLET ŽENSKIH LAS MESTECE V BOSNI POD KOZARO REŠITE KRIŽANKO, NI TEŽKA BELGIJSKI SLIKAR (JAMES) DEL KONJSKE OPREME RIMSKA BOGINJA PLODNOSTI VPREŽNA ŽIVAL CERKVENI Šolski zavod PODZEMNI ŽUŽKOJED MAJHEN PES S POTLAČENIM GOBCEM STARA VOTLA mera za VINO ČEŠKI PISATELJ JIRASEK AVTOR'- KARLI DREMEL SITEN. NADLEŽEN ČLOVEK KAREL OŠTIR , NOR ČLOVEK VULKAN NA FILIPINIH SREDIŠČE YRTENJA rdeči KRIŽ MESTO OB DONAVI NA slovaškem sophia LOREN NENRAV- NOST « .0? AM.-EGIPT. FILMSKI IGRALEC COMAR) BOKSAR LOUIS NASELJE BLIZU LJUBLJANE PREDSTOJNIK MOŠKEGA SAMOSTANA NADLEŽNA ŽUŽELKA RENATA TEBALDI NAJVEČJE MESTO V NIGERIJI CENIK GOZDOVNIK, tabornik ORGAN VOHA EDEN OD BEATI E SOV CR1NGO) BLEJSKI VESLAČ ČOP BAJKA, ZGODBA TROPSKI KUŠČAR IRANSKI VERSKI VODJA (AJATOLAl IN POLITIK TEŽAVA NAZIV ZA NOETOVO BARKO MESTO V SREDNJI FRANCIJI ANGL.-AM. POVRŠINSKA MERA (ORIG.) DRŽAVA V INDIJI KRAJ HA NJIVI,KJER SE 0-RAČ ODDAHNE SLOVENSKI TELOVADEC (MIROSLAV) KRAJ PRI OPATIJI TUJA ANA PRITOK SAVE IZPOD KAMNIŠKIH ALP RUDOLF DIESEL musli- manski SODNIK JEDRNATO IZRAŽENA MISEL, G NOMA SLOVENSKI IGRALEC (MARKO) IME VEČ NORVEŠKIH KRALJEV TRAGEDIJA JEAN-B ARTISTA RACINA GRAD PRI BEGUNJAH ZOLAJEV ROMAN Nagradna križanka Rešitev nagradne križanke pošljite do 12.11.1992 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštpvamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: torbica z desetimi brivskimi aparati 2. nagrada: moške spodnje hlače, Astik d.o.o. 3. nagrada: 1 kg Sala-murina 4. nagrada: Ledex, sredstvo za odmrzovanje 5. nagrada: PVC vrečke, Plasteks Zagorje Izžrebanci nagradne križanke 18/92 1. nagrada: peneča Rebula: Rudi Križanec, Trg Franca Kozarja 7, Hrastnik 2. nagrada: moške spodnje hlače, Astik d.o.o.: Jordan Zorko, C. zmage 45, Zagorje 3. nagrada: komplet kozarcev Union: Sebastjan Be-denik. Trg borcev NOB 13, Dol pri Hrastniku 4. nagrada: kilogram Salamurina: Majda Kofol, Polje 31, Zagorje 5. nagrada: kapa Zasavca: Miran Suša, Jesenovo 40, Čemšenik Vsem izžrebancem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 12.11.1992. Rešitev nagradne križanke 18/92 JERA, OLIKA, JESENSKI, OS, ZASAVČEV, RT, TS, NEDA, REVER, BARRES, NERV, KUNA, OSEBJE, ERA, C A M O E S, SKLADNOST, KM, VM, PRESTRANEK, RE, NI ALA, ERINA, EGEJ, NOMAD, SEKAČ, MEZEG, ARAKS, ENO, KORVETA, IŽ, RONA, PULT, DOBIDA, IVER, OTON, IZIDOR, TARN, JAMA, ČUTILA. Mladim Zasavcem "Kakšno bo pa ime našega glasila?" To je vprašanje, ki si ga nadebudni šolski novinarji najprej zastavijo, če se odločijo, da ga bodo izdali. Prijetno je ustvariti tudi naslovnico. Sploh, če imate likovno nadarjene fante kot je Iztok iz 7.b - glej Gofljo - ali se radi igrajo z računalnikom kot Jani in Rok - glej Ragljo. Razred naj se odloči, kakšne rubrike bi želeli imeti. Na primer: novice iz razreda (tekmovanja, novi učenci, izleti...), anketa (vprašanja zastavimo sošolcem, staršem, učiteljem...), naše živali (zanimiva doživetja), pri urah... (resnični štosi, prijetni trenutki...). In tako naprej. Za vsako rubriko določite urednika, ki bo skrbel za sestavke. Ne pretiravajte s številom strani - dovolj so štiri ali pa samo dve. Ne pozabite, da fotokopiranje ni poceni. Pa tudi novice so bolj sveže, če izdate le dve strani - večkrat. V tem primeru naj zavzema naslovnica le del lista. Ne pozabite osnovnih podatkov. List A4 lahko tudi razpolovite - podolgem ali počez. Vse, kar zberete: sestavke, risbice, fotografije... nalepite na list. Če si kaj premislite, lahko še vedno zamenjate, preden izdelek fotokopirate. Objavljamo sestavke iz razrednih glasil dolske osnovne šole - drugič pričakujemo vašega. Kozji trojčki Ko je bila goja, je oče peljal kozo Belko h kozlu Pogataču. Čakali smo tri mesece, da je postala breja. Vsi smo hodili v hlev gledat, ali je že povrgla. Ko sem nekega dne prišel iz šole, ni bilo nikogar doma in sem šel v hlev pogledat kozo. Belka je že imela mehur zunaj. Vedel sem, kaj storiti. Večkrat sem opazoval očeta, kako je to naredil. In sam pri sebi sem si rekel: "Poskusiti ni greh.” Šel sem v boks in prijel mehur, v katerem je bila voda. Ko je bil mehur predrt, sem videl kozličkove noge. Prijel sem ga za noge in ga vlekel. Kmalu je bil zunaj. Moral sem mu odpreti ovojnico ter usta, da je lahko dihal. Ko sem to storil, je pokukal že drugi kozliček in spet sem ga moral rešiti kot prvega. Čez dobro uro je na svet prišel tudi tretji. Čakal sem dve uri, da sem dočakal posteljico, v kateri so bili mladiči. Vsi trije kozliči so preživeli, jaz pa sem bil pohvaljen za dobro opravljeno delo. Marko Podmenik, 6.a, Dol Eno roteo ljubim Ljubezen je to, da sta moški in ženska skupaj in se poročita. Če moški ljubi žensko, tudi ženska ljubi moškega. Če fanta ljubiš, mu povej, če on tudi misli nate. Vesna Žana, 6.b, Dol Na novi šoli Preden sem prišel na novo šolo, me je bilo malo strah. Z očetom sva šla do ravnateljice na Dolu, da smo se pogovorili o nekaterih rečeh. Najprej sem se pozdravil z Robijem, s katerim se poznava že od prej. Z novimi sošolci sem se kar hitro spoprijateljil. Začel sem opazovati tudi učilnice in ugotovil, da so spodnji prostori bolj stari, zgornji pa prenovljeni. Učitelji so mi zelo všeč, zato se na tej šoli dobro počutim. Aleš Kovač, 7.b, Dol Kateri črki pripada znak na koncu vrvice? Sokol! vladajo nebu Skupina Sokoli: -Peter Lovšin, vokal -Ivan Bekčič, kitara, vokal -Zvone Kukec, kitara, vokal -Dare Hočevar, bas, vokal -Šeki Gayton, bobni, vokal "Naš in moj stil glasbe ni punk! To je rock and roli, ki izhaja iz punka in iz njega vleče korenine. Tekste za pesmi pišem sam in tudi tri četrtine glasbe so moje delo. Inspiracija ... inspiracijo pa črpam iz jajc." Prva plošča skupine Sokoli je bila ena od večjih hitov lanskega in letošnjega leta. Lahko bi jo označili kot mešanico rocka in punka, s katero smo dobili ravno prav eksploziven, a komercialno še vedno perspektiven zvok, ki bo skupino verjetno spremljal skozi celo kariero. Do sedaj je bilo prodanih okoli 10.000 albumov z naslovom "Marija, pomagaj mi", še vedno pa sejih proda kakšnih 200 na mesec. Na Izlakah se je v soboto, 26. septembra (1992) pojavil ta razvpiti bend Sokolov in z njimi seveda tudi Peter Lovšin - Pero. Božo, basist skupine Stromrauber, me je predstavil Lovšinu in zaslišanje se je začelo. "Promocijska turneja prvega albuma z naslovom Turneja Čist nore Marije pomočnice je še vedno v teku. Traja že leto in pol in tudi ta koncert je njen sestavni del," je kot uvod povedal Pero. Pod njenim okriljem bodo brez prestanka koncertirali tja do novembra, takrat pa "... takoj štartamo z drugo, naslovljeno "Satan je blazn zmatran," ki bo promovirala istoimenski novi album. " Petru Lovšinu sem izpljunil rutinsko vprašanje o stilu, tekstih, tematiki in inspiraciji in on je z rahlim nasmeškom na ustnicah rekel: Kot sem že napisal, bo po zatrjevanjih Petra v roku parih tednov izšel drugi album Sokolov imenovan "Satan je blazn zmatran". Na kaseti bo osem komadov, istočasno pa bo izšel tudi CD z. devetimi pesmimi. Pero jih je opisal takole: "Pesmi so različne od teh, ki jih igramo zdaj, teksti pa so čisto značilni za nas. V njih najdeš posebne stvari, ki se mi zdijo zanimive. Vsebujejo naboj rock and rolla, saj veš, to ni samo stil glasbe, to je ... več kot samo dolgčas." Sokoli bodo še dolgo letali po našem nebu in prav je tako. Naša glasbena scena bi bila brc/, njih zelo, zelo pusta. Pred kratkim je pri založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšla nova kaseta ljubljanske skupine Avia band z naslovom Vse luči. To je njihova druga kaseta. Pri prvi jim je pesmi napisal Božidar Wol-fand-Wolf, na tej pašo razen slovenske verzije pesmi You skupine Ten Sharp preostale napisali člani skupine. Marsikdo, ki jih prvič vidi nastopanje najbrž presenečen,.saj jih je na odru kar šest. Vendar pa je to zanje le plus, pravi njihov bobnar in vokalist Igor Kulašič, saj je zvok veliko boljši. Še enti zanimivost je povezana s skupino, imajo namreč kar tri glavne vokaliste. Ob Igorju sta to še Danijel Čampa ter Aleš Turnšek. V njihovo kvaliteto so sc pred nekaj meseci lahko prepričali obiskovalci kluba Mesečina. Po besedah Aleša Turnška je skupina zelo zasedena, saj iz. tedna v teden igrajo po slovenskih kritjih. Poleti so bili cel mesec na turneji v Italiji, kjer so jih obiskovalci koncertov lepo sprejeli ter kupili lepo število njihovih kaset. Tomaž A. Štojs Postava Avie: Danijel Čampa, Matej Strah, Igor Kulašič, Dragan Topič, Aleš Turnšek in Miha Meglič. TNT - igra Tolar na tolar V prejšnji številki smo vas povabili k novi nagradni igri Tolar na tolar ali tudi TNT imenovani. Vsi, ki boste sodelovali, boste v dobri družbi z Ljubljansko banko, Banko Zasavje Trbovlje, Radiom Trbovlje in Zasavcem. V soboto, 7. novembra ob 16. uri poiščite Radio Trbovlje, kajti - zanimivo bo. Pravzaprav smo bili kar malo razočarani nad prijavami. Vse kaže, da so Zasavkc in Zasavci precej plašni ljudje. Zasavci bolj kot Zasavkc. Upamo, da bo že v drugem tekmovnju bolje. Tokrat pa bo sobotna igra 'PNT potekala takole: naša tekmovalka Petra Pust z Dola pri Hrastniku bo izzvala poslušalce Radia Trbovlje. Tekmovala bo proti poslušalcem. Če bo zmagala (dosegla več točk kot poslušalci), bo prejela nagrado Ljubljanske banke Banke Zasavje Trbovlje, hranilno knjižico z 200 nemškimi markami. Sicer pa bo nagrada ostala na banki in bo na voljo naslednjemu tekmovalcu. Petra je v prijavi zapisala, da je stara 17 let, po poklicu je ekonomski komercialni tehnik, najraje pa sc kratkočasi z branjem in glasbo. Torej, slišimo sc v soboto, 7. novembra ob 16. uri. Še to: nekaj več bo treba vedeti o ljudskih običajih. Tokratno igro TNT bomo zaključili v trgovini Dežman. Hiša, skupina, ki obstaja že okoli deset let 'no ja, najprej so se imenovali Hiša, potem Bela Hiša zdaj pa spet Hiša), se vrača na sceno. V edinem zasavskem studiu v Kisovcu so posneli dva nova komada, ki smo jih lahko tudi slišali (in videli) v oktobrski Videonoči (v petek, 16. 10. okoli polnoči). Fantje so še vedno zvesti svojem originalnem stilu "čiste glasbe", kaj več o njih pa boste lahko prebrali v naslednji številki Zasavca. Ko smo v eni od prejšnjih številk objavili pogovor s Simonom Hrasteljem, enim od redkih navdušencev nad računalniško gener-irano glasbo, ki je tudi sam ustvarjalen na tem področju, smo vam ostali dolžni še nje- govo sliko. Ta bo verjetno več kot zadovoljiva. Skupina Agent Ltd se je (zopet) aktivirala. Po začetnih težavah, ko so ostali brez bobnarja, so zdaj številčno močnejši še za enega člana, ki jim po novem daje ritem. Kličejo ga Baski in je (kot ste lahko uganili) OVEN Čas je, da začnete uresničevati načrte, od katerih je odvisna vaša kariera. Ne pustite se več vleči za nos, pomislite tudi na partnerja, ki potrpežljivo čaka na vsak vaš prosti trenutek. Srečna številka: 15. BIK Zadnje čase se držite kot jesensko vreme. Vzemite se v roke in pljunite v roke. Nikakor ne čakajte pomladi, da ne bo za nekatere stvari prepozno. Vaša številka je 7. DVOJČKA Prišel je tudi vaš čas. Naleteli ste na zlato žilo, sedaj morate vse skupaj le pretopili v zlato. Naj vam ne zmanjka energije. Le s polno paro naprej. Srečna številka: 27. RAK Prihaja zima, pa se niste odločili, kje boste "prezimili". Poženite sive celice v tek, ideje bodo prišle same od sebe. Srečanje v petek, pripravite se, pomagala vam bo številka 3. LEV Če se ne boste te dni podvizali, vas na srčnem področju lahko čaka neprijetna izkušnja. Najbolje, da se za nekaj časa umaknete premislite, kaj storiti. Vaša srečna številka je 34. DEVICA Se vam ne zdi, da ste se polenili in zanemarili? Morali boste poskrbeti za telesno kondicijo. Zato le poiščite telovadne copate in trenirko, pa pot pod noge. Srečna številka je 13. TEHTNICA Predolgo dvomite v projekt, ki bi vam že zdavnaj lahko prinesel dobre rezultate. Podvizajte se; tudi več samozavesti ne bi škodilo. Vaša številka sreče je 19. SKORPION Jesenska narava odmira, vi pa vse bolj cvetite. Izkoristite svojo energijo za koristne stvari, predvsem se posvetite starim prijateljem. Pazite na zdravje; predvsem v začetku naslednjega tedna. Vaša številka je 1. STRELEC Ne pripisujte krivde za neuspeli teden vremenu, priznajte si, da ste teden namenoma prespali. Zaradi tega se svet ne bo podrl, vendar bo treba pljuniti v roke. Srečna številka je 15. KOZOROG Napačno odločitev boste sprejeli zaradi kljubovalnosti partnerju. Priznajte si, da je v dvoje lepše in prijetneje. Kakšna beseda v opravičilo bi lepo zvenela. Število 4 je srečno. VODNAR Kljub neodobravanju okolice naj vam za zimske načrte ne zmanjka energije. Če jo boste pravilno usmerili, se vam bodo uresničili načrti. Morda zgledajo pretežki, vendar vztrajajte. Vaša številka je 2. RIBI Čas je, da razčistite odnose z okolico. Pokažite svoje diplomatske sposobnosti in sprejemali vas bodo bolj pozitivno. Ob koncu tedna napravite nekaj zase, tako boste pripravljeni na nove izzive. Zvezde vam namenjajo številko 9. Saša novi bobnar agentov. Zdaj v popolni zasedbi načrtujejo nekje v novembru (ko se bodo že čisto sinhronizirali, oziroma uigrali) med drugim tudi snemanje njihovega drugega štikelca. Mimogrede, tudi ta baje ne bo komercialen, a naj bi bil še bolj izpiljen kot že posneta "Mehanična žival". V petek, 23.10. je v Mesečini nastopal Tomaž Domicelj, ki nam je takrat najavil izid novega albuma. Naslov bo Človek v ogledalu, na naslovnici pa bo (prvič) Tomaž sam. Več o tem seveda v naslednji številki Zasavca. Pa še ena novička iz zakulisja diskoteke Ritmo. Luka, mladenič ki je bil v članku o tem disku omenjen kot D.J., tam ne vrti več (pretežno svojih) plošč, kaset in CDjev. Upajmo, da zaradi tega ne bo trpela kvaliteta glasbene ponudbe. Fji’ Vy» X| V& E- m Gr* J iT|jYjžs Uit 1 s* s H? "J; raffr« fffpl JEJLséìéì Domači det: J.UU MMUN - Vlado Kresltn & Bektrtln bendi 2. POKUÓMCNOCOI-Pop Design 1 AKAMAMJA - 7(v rvžDomn Tuji rfe/: 1. DAMMI WISHI rout LOYBt ■ Sc(*M t.Htwkjm i trs /Mf - Stìn* 4 CMw> X DISUSATO- Àtarco ACuont Lestvico Zasavca & Radia Trbovlje lahko postulate vsako ietrto soboto v mesecu na valovih Radia Trbovlje. I Glasovnice s Svojimi predlogi nalepite na dopisnice in pošljite na naslov: Radia Trbovlje do 15.11.1992. Glasujem za: Moj naslov: Predlog: NAGRAJENEC: Simona Jager Grča5, 61431 Dol pri Hrastniku Tla-bT Tapi, podjetje za trgovino in opravljanje obrtnih storitev, lastnika sta Boris in Marlenka Rota. Ko sem prišla v trgovino na pogovor, mi je zaradi prostora, ki obsega 350 kvadratnih metrov, zaprlo sapo. Trgovino sta uredila v bivšem samskem domu v Kisovcu v naselju Na šahtu. Še pred dvemi leti je imel Boris obrt za polaganje talnih oblog in tekstila. Delal je preko obrtne zadruge Bohor, vendar zaradi krize na tržišču ni bil urejen plačilni promet. Ponudbe so prihajale za razne kompenzacije s stanovanjsko zadrugo in z nekaj gradbenimi firmami, ki pa so šle v stečaj. Zasluženi denar se še vedno prenaša iz stečaja v stečaj. Žena seje vsak dan vozila v službo v Sevnico. Izrabila sta priložnost, najela prostor in odprla trgovine». Kakšna je ponudba? Marlenka: Največji del zajemajo talne obloge. Prodajamo tudi barve, tapete, vse vrste lepil in lakov, skratka vse za zaključna dela v stanovanju. Nudimo storitve in brezplačno dostavljamo blago na dom. Oktobra smo razširili ponudbo zaves, dekorativnega in tekstilnega blaga, karnis ... Imamo tudi šiviljo, ki na željo kupcev zašije zavese. Kje nabavljate material? Boris: Talne obloge smo nabavljali v Srbiji, vendar se je zaradi vojne nabava ustavila. Sedaj uvažamo iz Belgije in Češke. Največ nabavljamo pri grosistih ali pa kar pri proizvajalcih. Kdo so vaši kupci? Marlenka: Pri nas kupujejo ljudje iz Zasavja in tudi iz okoliških mest. Oskrbujemo tudi obrtnike, stanovanjske zadruge in druge firme z barvami in drugim materialom, nudimo tudi naše usluge. So stranke zadovoljne? Boris: Lahko rečem, da je večina naših kupcev zadovoljnih z kupljenim blagom oziroma s storitvami. Če se pojavi kakšna težava, jo skušamo popraviti v dogovoru z našo stranko. Trudimo sc, da kupcu svetujemo pri nakupu. Je konkurenca močna? Marlenka: Mislim, da v Zasavju nimamo konkurence. Kupci so z našimi cenami zadovoljni in tudi ne popravljamo starih cen. Trgovina je odprta ves dan, ob sobotah dopoldne, kličejo nas tudi ob nedeljah. Skratka, ne bojimo se konkurence. Boris: Za reklamo smo se odločili predvsem zato, da ljudi seznanimo, kaj jim ponujamo in opozorimo nase, saj smo zelo oddaljeni od glavne ceste v Kisovcu. Postavili smo table, ki usmerjajo kupce. Smo tudi sponzor Ženskega rokometnega kluba 'Lapi Zagorje. Idejo za reklamo na avtobusu sva dobila v Ljubljani, kjer imajo na "ljubljanskih trolah" tovrstna sporočila nalepljena že precej časa. Spomladi se mislimo predstaviti na trboveljskem sejmu in jeseni na obrtnem sejmu v Celju. Kakšni so načrti? Marlenka: Veliki. Promet bomo skušali povečati vsaj še za polovico. Spomladi bomo skušali pridobiti ustrezno lokacijo v industrijski coni Kisovec zaradi prostorske stiske. Radi bi odprli podružnici v Litiji in Trbovljah. Do konca leta bomo število zaposlenih povečali iz pet na devet. Trenutno pa moramo asfaltirati dovozno cesto in parkirišče pred trgovino. Upava, da bodo načrti izvedljivi, seveda ob pridobitvi kakšnega kredita, katerega do sedaj še nismo koristili. Od kod pravzaprav ideja za vaše ime? Boris: Papirji glede ustanovitve podjetja so bili že pri odvetnici, le še imena nisva imela. Pa sva se ga spomnila kar v desetih minutah. 'Lapi sva izpeljala iz besede tapison. Kasneje sva v numerologiji ugotovila, da Tapi pomeni hitro dobavo in še hitrejšo prodajo, kar tudi v resnici drži. Katarina Gavranovič Zakaj tako velika reklama za vaše podjetje? d . o. o. 61412 Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: (0601) 71 827 (trgovina) podjetje za trgovino in opravljanje obrtnih storitev d i : j av r Moj naslov: C/5 3 Naročilnico oddajte najkasneje do 12.11.1992. ■ PRODAM synthesizer Yamaha PSR 6300 z original ■ PRODAM stiskalnico za grozdje, 80 litrov in mlin. Tel.: 42 -208 KRAJEVNA SKUPNOST IZLAKE sprejema prijave za oddajo poslovnih prostorov -pisarn v objektu DOM DRUŠTVENIH DEJAVNOSTI IZLAKE. Informacije na sedežu KS IZLAKE tel.: 73 581 VSAK DELAVNIK MED 7.00 in 13.00 uro. KINO PROGRAM Trbovlje - Delavski dom 5.11. : Črno ogrinjalo (am. avanturistični), čet. ob 17.00 in 19.00 uri 6.-9.11.: Kurba (am. drama), pe. in pon. ob 19.00, so. in ned. ob 17.00 in 19.00 uri 10. -12.11.: Beli volčjak (am. film za otroke in odrasle), to. in sre. ob 17.00 in 19.00 uri. čet. ob 17.00 uri 12. -13.11.: Srčna dama (slovenska kriminalka), čet. ob 19.00, pet. ob 17.00 in 19.00 uri 14.-16.11.: Prevarana (am. thriller),so. in ned. ob 17.00 in 19.00 uri, pon. ob 19.00 uri 17.-19.11.: Obračun v malem Tokvu (am. akcijski), to., sre. in čet. ob 17.00 in 19.00 uri Zagorje - Delavski dom 5.11. ob 19.00 uri: Beli očnjak (am. pustolovski) 6. -11.11.: Črno ogrinjalo ( am. pustolovski), pe.,sob., ned., pon. in tor. ob 19.00 uri 7.11. ob 10.00 uri: Pepelka (am. risanka) 7. -8.11.: Beli očnjak (am. pustolovski), so.in ned. ob 17.00 uri 11. -12.11.: Rajsko poletje (am. drama) src. in čet. ob 19.00 uri 13. -17.11.: Kicoochel (am. akcijski), pe., pon. in tor. ob 19.00 uri. so. in ned. ob 17.00 uri 14.11. ob 10.00 uri: Mala sirena (am. risanka) 14. -15.11. obl9.00 uri: Rajsko poletje (am. film. drama) 18.11. ob 19.00 uri: Pošasti i/. računalnika (am. thriller) Hrastnik - Delavski dom 5.11. ob 19.00 Lutkice iz San Tropea (am. avanturistični) 7.-9.11. ob 19.00 Raj (am. drama) 7.-8.11. oh 17.00 Moja afriška ava n t ii ra (ava n I urist ič ni ) 11.-12.11. ob 19.00 Gladiator (ameriški akcijski) 14.-15.11. ob 19.00 Kurba (am. thriller) 14.-16.11. Papež mora umreti (am. komedija) sob. in ned. ob 17.00. ned. ob 19.00 18.-19.11. ob 19.00 Crkni Fred (am. komedija) Dol pri Hrastniku 6. in 7.11. ob 19.00 Lutkice iz San Tropea (am. avanturistični) 13. in 14.11. ob 19.00 Gladiator (am. akcijski) RAZSTAVE Zagorje: Še en teden je na ogled razstava akademskega slikarja Dušana Lipovca v avli Delavskega doma. Izlake: v hotelu Medijske Toplice je do 6.11. odprta slikarska razstava domačih slikarskih amaterjev. Razstavljajo: jana Borišek. Joži Sušnik. Milan Razhoršek. Berta Brvar. Jakob Glavač in Jadranka Kačič. Trbovlje: 10.11. ob 18.00 uri bodo odprli v galeriji DD samostojno razstavo del akademske slikarke Mire Ličen - Krmpotič iz Pirana. Razstava bo odprta do 22.11. vsak dan od 16.00 do 19.00 ure. Trbovlje: Do 15. novembra je v knjižnici Toneta Seliškarja odprta razstava Filatelističnega društvoTr-bovlje na lemo Gorski svet in varstvo narave doma in po svetu. KONCERT Trbovlje: V petek. 7.11. zvečer bo v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje letni koncert Delavske godbe Trbovlje. Igrali bodo dela iz. domače in svetovne glasbene zakladnice. Zagorje: V Delavskem domu Zagorje bo 19.11. koncert Saori hvanchi na elektronskih instrumentih. Ribčc: 6. novembra bo v diskoteki Slovenija gostovala sk upina Škorpijon in bivši pevce skupine Novi fosili Zec. IZLET Zagorje: IM) Zagorje organizira 7.11. i/let na Bohor. Lisco in Kozje. Odhod ho izpred parkirišča Žive oh 7.00 uri. Cena izleta je 600 SIT. ŠPORT NOGOMET Zagorje: 15.11.: FJektrocIcmcnt Zagorje - Svohoda(l.SNL) Trbovlje: 8.11.: Oria Rudar -Turnišče (2.SNL) ROKOMET Trbovlje, 7.11. ob 19.00 uri: Zaščita Zagorje - Polet (2.SRL) Hrastnik, 14.11. ob 19.00 uri: TKI Hrastnik - Zaščita Zagorje (2.SRL) Trbovlje, 14.11. ob 19.00 uri: Omnikom Rudar - Ajdovščina (l.SRL) Rojstva od 16. do 29. oktobra v trboveljski porodnišnici: 16. oktober: Vesna Hribar, hči Timeja (Zagorje), Jana Vozel, hči Špela (Trbovlje), Judita Martinčič, sin Blaž (Žalec); 17. oktober: Almira Omerčič, hči (Srebrenik), Erika Božič, hči Barbara (Trbovlje), Nada Hrastovec, hči Maja (Trbovlje); 20. oktober: Majda Pintarič, hči Anja (Zagorje), Sonda Kadič. sin (Hrastnik); 22. oktober: Mojca Kovač, hči Jasna (Hrastnik); 23. oktober: Zdenka Felkl, sin Jernej (Litija); 24. oktober: Jožica Pon-jevič, hči Petra (Zagorje); KOŠARKA Trbovlje, 7.11. ob 19.00 uri: Ipoz Rudar - Radgona 25. oktober: Milena Rav-nikar, hči Urška (Zagorje); 26. oktober: Jasminka Arnaut, sin Haris (Trbovlje), Milena Povše, sin Martin (Litija), Ana Kneževič-Agič. sin Damir (Trbovlje), Irena Forte, sin Žiga (Trbovlje); 27. oktober: Dejana Senčar, hči Tanja (Trbovlje), Sonja Juvančič, hči Sara (Trbovlje); 28. oktober: Hilda Hogič, hči (Zagorje); 29. oktober: Sintija Zupan, hči Kaja (Trbovlje), Mojca Cirar, sin Nejc (Trbovlje), Hilda Knez, sin Aleš (Zagorje). Iskreno čestitamo! Naša bodočnost Trboveljsko delavsko godbo so ustanovili rudarji leta 1903. Pobudnika in ustanovitelja sta bila tajnik strokovne organizacije Ivan Mlakar in Rinaldo. Pomoč pri ustanovitvi je nudilo takratno konzumno društvo, kije godbi kupilo inštrumente. V tem času je godba sodelovala na delavskih oziroma rudarskih manifestacijah in praznikih. Od leta 1914 do 1917 je godba životarila. Veliko godbenikov je bilo v takratni avstrijski vojski. Leta 1927 je vodstvo godbe prevzel Tone Hudarin, z delom pri godbi je prenehal leta 1963. Dirigentsko palico je prevzel njegov učenec Miha Gunzek. Sedaj že nekaj let vodi godbo Alojz Zupan, namestnik dirigenta pa je Bogomir Pikš. Od letos ima godba novega predsednika Teodorja Forteta in man-agerja dipl. ekonom. Jadranko Umek. Trboveljski "pleharji" bodo prihodnje leto slavili 90. obletnico svojega delovanja. V tem času je nastopila na mnogih proslavah, revijah, raznih srečanj ih in tekmovanjih v Sloveniji in v tujini. Orkester je le enkrat dosegel drugo mesto na republiškem tekmovanju, drugače je vedno posegal po najvišjem mestu. Na svetovnem tekmovanju pihalnih godb v Kerkradu na Nizozemskem je v letih 1974,1978 in 1981 prejel prvo nagrado in zlato medaljo. Do sedaj so posneli šest velikih plošč. Orkester sestavlja 65 glasbenikov, kar 20 je profesionalcev (15 klarinetistov je zaključilo srednjo glasbeno šolo). Profesor Alojz Zupan pravi, da je trboveljska godba kar nekakšen servis za poklicne glasbenike. Zato je godba sposobna odigrati najtežje skladbe, pa tudi valčke, evergr-eene..., odvisno od prireditve. Že 7. novembra bo godba priredila celovečerni koncert v Delavskem domu Trbovlje, katerega pokrovitelj je Omnikom Trbovlje. Koncert je posvečen 80. letnici skladatelja Bojana Adamiča, ki je napisal tri skladbe posebej za Trboveljčane. V drugem delu koncerta bodo predstavili program, s katerim so na lanskem državnem prvenstvu pihalnih orkestrov umetniške skupine v Cankarjevem domu osvojili prvo nagrado in prejeli tudi zlato plaketo s pohvalo mednarodne žirije, ki je prvič predsedovala na državnem tekmovanju. 12. novembra bodo nastopili poleg vevške in velenjske godbe v Cankarjevem domu. Ta koncert je posvečen Bojanu Adamiču in 70. letnici Sergea Lancena, ki je znan v svetu kol skladatelj za pihalne orkestre. Tudi letos pa bodo v Trbovljah priredili novoletni koncert. Godbeniki imajo vaje dvakrat tedensko (po potrebi tudi večkrat) v Godbenem domu, ki pa je v zelo slabem stanju. S pomočjo Elektrarne Trbovlje in Franceta Veneta so pričeli obnavljati dom. Poleg tega so inštrumenti, na katera igrajo, stari več kot 17 let. Tudi obleke, v katerih nastopajo, so že zastarele. Prihodnje leto bi se radi udeležili svetovnega tek- movanja, vendar nimajo dovolj denarja. Celotni stroški tega tekmovanja znašajo približno 200 tisoč nemških mark. Za kritje polovico storškov so prosili ministrstvo za kulturo Slovenije. Pogovori o finančni pomoči s trboveljsko občino so v teku, vendar se občina do sedaj še ni odločila za pomoč, čeprav se mora godba za sodelovanje na tem tekmovanju prijaviti konec decembra. Sodelovanje je vprašljivo, kljub že deloma naštudiranem programu in prizadevnosti glasbenikov. Godbeniki skušajo samoiniciativno pridobiti sponzorje za obnovitev godbenega doma, tekmovanje in druge projekte. Spomladi so obiskali vse direktorje trboveljskih podjetij in obrtnike. Za pomoč so se odločili le Elektrarna, Rudnik, Ljubljanska banka d.d., Ipoz, Zavarovalnica Triglav in ZRC. Nekateri so pripravljeni sodelovati v letu 1993. Finančne težave so se pravzaprav pričele z ukinitvijo SIS-ov, kajti denar je pritekal iz takratne občinske SIS. Od občinskega proračuna dobi orkester 65 tisoč tolarjev, kar ne zadostuje niti za minimalne stroške delovanja. So pa godbeniki zelo veseli, da se je za prihodnje leto za generalnega sponzorja ponudil Andrej Malgaj. Godba je pri poslušalcih doživela velik odziv, tako doma, kot v tujini. Gostovali so skoraj v vsej Evropi. Seveda imajo najraje svojo zvesto publiko v Trbovljah. Načrti svetovnih pravakov so spet veliki. Ali se bodo uresničili, je odvisno predvsem od financ. V prihodnjem letu bodo ob svojem jubileju priredili slavnostni koncert v Trbovljah. Ob tej priložnosti bi radi izdali novo CD ploščo in kaseto. Jeseni drugo leto predvidevajo dva nastopa v Nemčiji. Nadvse močno pa si želijo sodelovati na svetovnem tekmovanju. Želimo jim, da bi se jim to uresničilo, saj številna priznanja, pohvale, plakete in nagrade dokazujejo, da spadajo v sam vrh svetovnega igranja pihalnih orkestrov. Katarina Gavranovič foto: arhiv godbe Hrastnik Dolski šestošolci so si sredi oktobra ogledali rimske izkopanine in jamo Pekel, v Rimskih Toplicah pa so se sprehodili do Aškerčeve domačije na Senožetih. Glede na to, da je pesnik slovenskih balad in romanc naš bližnji sosed, priporočamo obisk zanimivega muzeja tudi drugim Zasavcem. V petek, 23. oktobra, so imele pevke ZPZ Svobode Dol pod vodstvom Elze Jakšič dva nastopa, na Dobovcu in v Savni Peči. Večer ljudskih pesmi seje v Savni Peči celo podaljšal, saj so želeli zapeti z zborom tudi poslušalci v dvorani. V sredo, 28. oktobra je 160 glasbenikov hrastniškc, zagorske in trbovl-jske glasbene šole v Cankarjevem domu poslušalo Noč na Lisi gori Modesta Petroviča Musorskega in Petruško, skladatelja Stravinskega. V narodnem muzeju so si ogledali razstavo glasbil in godcev. Na OŠ Hrastnik so v četrtek, 29. oktobra so si učenci od 1. do 5. razreda ogledali filmsko predstavo Walta Disneya Peter Pan. F.M. Trbovlje V likovni galeriji Trbovlje so 23. oktobra odprli skupinsko razstavo del članov Dolika z Jesenic. Odprta bo do 5. novembra. Pripravila jo je ZKO Trbovlje s sodelovanjem domačega Re-lika. Članica Relika Ivanka Uršič razstavlja 17 svojih del v olju, pastelu, akvarelu in grafitu, v galeriji Educati Centrum t Eindhoven v Eindhovnu -Holandija. Motivi so iz slovenske krajine, naše naravne in kulturne dediščine ter tihožitja. V trboveljski farni cerkvi je 23. oktobra nastopila pevska družina Novina iz Otočca ob Krki. Družinski trio Novina je pel pesmi nabožne vsebine. 25. oktobra je potekalo v cerkvi srečanje cerkvenih pevskih zborov iz laške dekanije. 29. oktobra je Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane na odru Delavskega doma dvakrat nastopilo z delom Petra Weissa Noč gostov. Obe predstavitvi sta bili namenjeni osnovnošolskemu abonmaju za najnižjo stopnjo. Filatelistično društvo Trbovlje je 3. novembra postavilo na povabilo in sodelovanje PD Trbovlje filatelistično razstavo na temo Gorski svet in varstvo narave doma in po svetu. Razstavo je pripravil iz svoje zbirke Bogdan Šteh, na ogled je v Knjižnici Toneta Seliškarja do 15. novembra. T.L. Zagorje V Medijskih Toplicah so 23. oktobra odprli slikarsko razstavo domačih slikarskih amaterjev. Svoja dela razstavljajo Jana Borišek, Joži Sušnik, Milan Razboršek, Berta Brvar, Jakob Glavač in Jadranka Kačič. Slikarsko skupino vodi akademski slikar Nikolaj Beer, razstava bo odprta 14 dni. Predstavo Zbeži od žene (prva v gledališkem abonmaju 92/93) so 23. oktobra izvedli v Delavskem domu Zagorje gledališčniki Prešernovega gledališča iz Kranja. Razstavo akvarelov akademskega slikarja Dušana Lipovca iz Kamnika so odprli 30. oktobra v avli Delavskega doma Zagorje. Na otvoritvi so recitatorji recitirali tekste protestantskih piscev, zapel je tudi Zagorski oktet. Razstava je odprta v počastitev dneva reformecije in bo na ogled 14 dni. K.G. Krstna uprizoritev Salome bo v Zagorju Letos poteka 100 let, odkar so v Ljubljani slovesno odprli Deželno gledališče (stavba sedanje Opere SNG). V počastitev so se gledališčniki odločili uprizoriti dramo Oscarja Wilda Saloma. Režiser igre Uroš Trefalt pravi, da so se za to igro odločili, ker je bila napisana ravno pred 100 leti. Študij igre poteka v ljubljanskem gledališču Glej. Premiera Salome bo novembra v Zagorju. Za sceno bo poskrbela Svea Zagorje, občina Zagorje bo tudi eden izmed sponzorjev. Igro poleg režiserja oblikujejo še dramaturginja Metka Zlobec, scenograf Alen Ožbolt, glasbenik Mitja Beuermann, igralci Nataša Konc, Borut Veselko, Iva Zupančič in študentje ljubljanske Akademije za glasbo. V slovenski kulturni preporod naj bi se tako Zagorje vključilo prav z odrskim projektom Saloma. K.G. Zagorski oktet navdušil V soboto, 24. oktobra so ljubitelji pevske glasbe obiskali celovečerni koncert Zagorskega okteta v Delavskem domu v Zagorju. Pevci okteta so navdušili pred polno dvorano. Šaleški oktet iz Šoštanja in Mešani pevski zbor iz Nestelbacha sta bila gosta večera. Štirje člani so prejeli Gallusova odličja, štirje, ki že pojejo v oktetu od vsega začetka, pa posebne spominke. Oktet se je zahvalil Tomu Brezovarju za vztrajno pevsko vodenje okteta, TEVE Varnost za pomoč in sponzorstvo, Delavskemu pihalnemu orkestru Svea Zagorje za prostor za vaje v godbenem domu ter vsem, ki so kakorkoli pomagali oktetu. Koncert se je končal s klepetom nastopajočih in gostov, med njim je bil tudi dr. Janez Drnovšek, ob prigrizku in žlahtni kapljici. K.G. foto: Branko Klančar .v., RENAULT LEPOTNI SALON 1/ prodaja ORIGINALNIH rezervnih delov % | RENAULT VOLKSWAGEN, AUDI po IZREDNO UGODNIH CENAH. STORITVE LEPOTNEGA SALONA NECA TELESA - oblikovANjE postave, Oti pRAvlj AN j E CElulilisA, TERApijA huj^ANJA I TELESNA MASAŽA /1 PEDIKURA / MANI KURA - oblikovANjE ìn neqa noIttov f / DEPILACIJA /M . UVA SONČENJE ///A POMUDBA MESECA 7J akumulatorji 36Ah, 40Ah, hladilna tekočina in motorna olja CASTROL Prodaja: 0601/24-031. sorvi,: 0601/21-525 rsxryy tel.:/fax. 26-050 / D Tn Fi I / d.o.o. TRBOVLJE (nasproti NAME) Ugodne cene PC- lev; tiskalnikov (krediti) Telekomunikacije PANASONIC ... od ideje - do montale GARANCIJA 12. 24 MESECEV. SERVIS ... SLOVENSKA KNJIGA d.o.o. objavljamo prosta delovna mesta ZASTOPNIK - PREDSTAVNIK za predstavljanje in prodajo ekskluzivnih projektov "VELIKA SOIA KUHANJA" in Timesovega "ATLAS SVETOVNE ZGODOVINE" ter ostalega programa. POGOJI: - aktivno znanje slovenskega jezika- zaželjena srednješolska izobrazba - zaželjen lastni prevoz Možno«* redne ali honorarne zaposlitve. Vabljeni kandidati s celotnega območja Zasavja. Delovali boste prek predstavništva na našem območju, pisne prijave pa pošljite na naslov; SLOVENSKA KNJIGA Litijska 38. LJUBLJANA z oznako "ZASTOPNIK - PREDSTAVNIK”. «k DOL PRi HRASTNIKU, tei.: 42 533 * TRGOVINA NA DOLU (Pod hribom 1) - športna oprema, tenis copati - perilo, oblaCila - vse za šob - pisarniški material k -darila !• A ZIMSKE JAKNE, PLAŠČI, 'T BUNDE itd... VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH COPAT, NOVA OBLAČILA ZA VSE GENERACIJE. * VIDEOTEKA čvek * GRAFIČNE USLUGE (izdelava celostne podobe, priprava filmov za tisk, izdelava publikacij) Delovni čas: 7.00 - 18.30, sobota 7.30 - 12.00 'xTX;:.-.;.;.;.;.’;X;X Lani je bil 24 letni Igor Holešek, nogometaš Orie Rudarja iz Trbovelj, s 17 goli šesti strelec 1. SNL. Letos je v drugi ligi dosegel že 11 zadetkov v 9 kolih (prvi dve ni igral). Na vsaki tekmi torej gol in še malo. "Sem v formi, vse mi "rata". Celo gol s škarjicami sem dal. Res ga je težko doseči, skoraj nemogoče, celo na treningu, kaj šele na tekmi," pravi Igor Holešek. Igor je pričel z resnim nogometom z 9 leti v pionirski šoli Rudarja, prvi trener je bil Viktor Gorišek, ki ga Igor še sedaj kot trenerja najbolj ceni. Njegova generacija je bila dobra, saj so sedaj v ekipi Rudarja še Barič, Florjane, Jesih in I laralovič. V prvi ekipi je igral že s 17 leti, ko je bil trener Rudarja Žibrct. Vseskozi je bil vezni igralec, lani pa ga je takratni trener Martin Lavrenčič na tekmi z Gorico postavil v konico napada. Dosegel je dva gola in dres s številko 9 je bil njegov. Lani so katastrofalno startali v slovenski ligi in izpad niso rešili niti sponzor niti nov trener niti bolj agilna uprava niti boljša igra. Letos so po mnenju Igorja Ilolcška močnejši: "V prvi polovici L lige bi bili." Večina igralcev je še vedno domačih, nekateri so sc izjemno dobro vključili, npr. Slok. "Če so fantje v redu, ni problem, ga sprejmemo, sicer pa sc težko vklopi," pravi Igor. Letos je cilj seveda prvo mesto. Igor: "Moramo biti jesenski prvaki. Katastrofa bo, če se ne bomo uvrstili v prvo ligo." Seveda igralec kalibra Igorja Ilolcška mora igrati med najboljšimi. Saj sodi mednje. Bilje član mlade slovenske reprezentance, zato je vprašanje o reprezentanci povsem smiselno. "Težko je iz druge lige priti v reprezentanco. Še posebej, ko bodo zanjo zaigrali slovenski profesionalci, ki igrajo v tujini. Zc v prvi ligi je polovica profesionalnih ali polprofesionalnih ekip, zato je verjetno reprezentanca precej daleč," pravi. Igorje precej zadovoljen s svojimi soigralci: "Ekipa jc super, v tej ligi res ne smemo izgubiti tekme. Zadaj ogromno pomeni Štok, imamo dobra beka Jesiha in Zai-moviča, Barič in Kapetanovič sta odlična. Čeprav je obramba včasih premalo resna. Sotenšek je izkušen vezni, Breznikar se razvija, Rižnerjeve izkušnje so dragocene. Brdik, mladinski reprezentant, je dobra okrepitev iz Krškega. Potem sta tu še izkušeni Agatič in Ilaralovič. Le pri vratarjih smo malo tanki, čeprav je Mudrinič izkušen. Imamo močno klop, ki jo drugi ni-majo - Škofco, Vastiča... Druži nas prijateljstvo, ljubezen do nogometa. To nas drži, skupaj s trenerjem Milanom Ocvirkom.” Ob koncu pogovora Igor ni mogel mimo navijačev, saj je lepo igrati pred polnimi tribunami, pa tudi na gostovanjih niso brez podpore s tribun. Marko Planinc V zasavskem prostoru, predvsem pa v Hrastniku je hil v še v časih Jugoslavije namizni tenis šport No.l. V letih od 1981 do 1991 so hrastniške namiznoteniške igralke nastopale v ligi najboljših, torej I.ZNTL. V tem času so kot ekipa osvojile eno prvo mesto, več drugih, dejansko so se uspehi kar vrstili. Za velikimi uspehi pa so se skrivale napakice, ki so danes privrele na dan. L kipa najboljših treh, štirih tekmovalk jc potrebovala vso strokovno in seveda tudi finančno pomoč. Dekleta so vsa leta nastopala tudi v evropskih pokalih, kar jc pokurilo vsa klubska sredstva. Posledica vsega tega je bilo nedelo v mlajših kategorijah, problemi s trenerskim kadrom, ki (razen Vilija Ojsterška, očeta reprezentantk Andrejc in Vesne) ni delal praktično nič in pripeljalo je do stanja v klubu, kakršno jc danes. V TKI Kcmičarju so ostali brc/, moške ekipe, ki je razpadla po izpadu iz. najnižje slovenske lige. Fantje niso tako zelo zanič, pač pa je pri organizaciji prevozov na zadnji dve gostovanji 1 Irastničanov prišlo do zapletov in na tekme sploh niso odšli. To jc avtomatično pomenilo zadnje mesto v ligi in izpad iz nje. Tako so sc Hrastničani lani poslovili od II. SN I I. in letos po besedah predsednika kluba Franca Zupana igrajo v nikakršni ligi. Ženska vrsta jc lani igrala v superligi, vendar so Hrastničankc iz. nje izstopile, saj po odhodu 'l ine Zalczina in Mlakarjeve v N I K Kajuh niso bile dovolj močne, da bi sc lahko kosale z ostalimi. Tako so se v vodstvu kluba raje odločili, da nastopajo v ll.ligi, kjer lahko računajo tudi na kakšno zmago. Tako so torej I Irastničani ostali samo z žensko ekipo, ki jo sestavljajo tri mlade igralke Glavačeva, Zupanova in Dolančeva. V 1 Irastniku se je trofejni šport torej znašel na robu preživetja. Dobesedno. Predsednik Franc Zupan pravi: "TKI Hrastnik že od sredi leta 1991 ni prispevala niti tolarja dotacij za klub, kjer je bila pokrovitelj. Letos pa so prekinili pogodbo o sponzoriranju in se odločili za pomoč dolskim rokometašem. V klubu sc to močno pozna, saj bi za normalno delo rabili najmanj 2 tisoč mark na mesec. Dotacija ZTKO pa je le 10 tisoč tolarjev mesečno." Kljub temu, da so v klubu v dveh letih izgubili kar deset igralk, ne obupujejo. Oživili so pionirsko šolo in upajo, da bodo v dveh, treh letih vzgojili generacijo, ki bo v Sloveniji spet nekaj pomenila. Pa čeprav se v 1 Irastniku sedaj jezijo tudi na večje klube, npr. Kovino Olimpijo, ki "krade" igralec manjšim klubom. I Irastničani so izvozili v Ljubljano kar nekaj igralcev (Vecko, Urh, Zalaznik, sestri Ojsteršek, tudi Pandcvovo lahko štejemo sem). Tako ugašajo paradni konji zasavskega športa. Čeprav je tudi res, da bi se lahko včasih z. bolj modrim delom in razmišljanjem na prihodnja leta v klubih izognili podobnih pretresom, kot jih doživljajo v namiznoteniškem klubu v Hrastniku. Barbara Kus .. v.v.\\w.\v.v;v;v;v. * -...... REZULTATI NOGOMET I.SNL: Potrošnik - Elek-troelement Zagorje 1:2 (1:1) PotrošnikrMavčec, Mundjar, Tratnjak, Gaševič, David, Ber-endijaš, Prekazi, Forjan, Zver (Godina), Škaper, Hartman (Gruškovnjak). EE: Hace, Grešak, Kurež, Brečko, Borštnar, Žibert, Grčar, Buovski (Hadžič), Žlak, Petrušič, Balagič (Grden). Strelci: 1:0 Škaper, 1:1 Žlak, 1:2 Žlak. Elektroelement Zagorje -Studio I) 0:0. EE: Hace, Grešak (Hadžič), Kurež, Brečko (Šink), Borštnar, Žibert, Grčar, Buovski, Žlak, Petrušič, Balagič. Studio I): Mohor, Pavlin, Kobe, Jurišič, Prelogar, Milanovič, Mesojedec, V. Primc, Marti-novič (A. Primc), Prezelj (Rozman), Bracovič. II.SNL: Oria Rudar : Korotan Suvel 7:0 (3:0) Oria:Ranzinger, Jesih, Florjane, Kapetanovič, Barič, Zaimovič, Sotenšek (Škofca), Brdik, Holešek, Breznikar, Agatič (Haralovič). Korotan: Vravnik, Plimcn, Brglez (Denša), Ribaš, G.Janet, Goričan, Sovine,B.Janet (Čuješ), Vrabič, Plesec, Ivartnik. Strelci: 1:0 Kapetanovič, 2:0 Agatič, 3:0 in 4:0 Ilolcšck, 5:0 Breznikar, 6:0 Denša, 7:0 I laralovič. Ilirija Kotnico - Oria Rudar 1:1 (0:0). Ilirija: Kodrič, Jaklič, Adam, Kozlevčar, Brc-zovšek, Jurjevič, Božičnik, Eržen, Nikolič (Omahen), Šumar, Martič (Kurtiši). Oria: Mudrinič, Jesih, Florjane (Brdik), Kapetanovič, Štok, Zaimovič, Sotenšek, Barič, I lolešck, Braznikar, Agatič (Haralovič). Strelca: 0:1 Kapetanovič, 1:1 Šumar MNZ: Hrastnik Center Jošt - Krško 6:2 (3:1). Strelci: Dornik 2, Ranzinger, Glinšek, Varga in Mihajlik po 1. ROKOMET Pokal Alpe - Adria: Om-nikom Rudar-Bick 27:22, Om -[likom Rudar - Bjelovar 27:16 I. SRL: Omnikom Rudar -Drava 20:14 (10:8) Omnikom: Lipovšek, Jug, Medved 4, Sečki 2, Privšek 1, Podbregar, Kosec 4, Dečman, Senčar 1, Mašič 7, Stojakovič 1, Senica. Drava: Matjašič, YKramberger, Terbuc 1, Hrnjadovič, Sabo 1, A. Potočnjak 4, N. Potočnjak 1, Vugrinec 1, Sagadin 2, Hrupič 4, Mikulič, Pintarič. II. SRL: Celje - Zaščita Zagorje 28:27 (11:13) Celje: Krauthaker, Potočnik, Cvetko, Božič, Srabotnik 6, Kavalar, Čajavec6, Tuvič 1, Lubej 3, Duič 3, Bilbija 9, Podpečan. Zaščita: Šuštar, R. Ule 1, Lamovšek, Žibret 5, A. Ule 4, lipovšek 3, Fabjan 3, Kirn 1, Raušl 6, Kordiš, Fajdiga 4, Škalički. TKI Hrastnik - Radgona 22:23 (13:12) TKI: Premec, Žagar 3, Matek, R. Plevnik, D. Plevnik 2, Moljk 8, Oblak 1, Kranjc 1, Šantej, Špajzer 7, Šter-bucl. Radgona: Miljevič, Merčnik 2, Žalodcc 7, Cajnkar 3, Grah, Ambruš 7,1 Iole, Husar 1, Javernik, Horvat 3, Strah, Buzeti. II: SRL - ženske: Piran - Tapi Zagorje 2:8 (9:5) Piran: Bečirovič, Lukmar, Juričov, Bizjak 7, Pavlovič 5, Kovačič 5, Vižctič, Pajek, Žugelj 4, Ocvirk, Marastip, Zudič. Tapi: Žcrko, M. Bolte 5, Golob, Klopčič 1, Pišck, Zupančič, Smole, Dragar, Poglajen, Kralj 2, Gradišek, M. Bolte. Kadeti: TKI Hrastnik -Radečepapir 3:22 (14:11), Dobova Italco - TKI Hrastnik 10:11 (6:9) KOŠARKA II. SKL - vzhod: Ipoz Rudar -Slovenj Gradec 90:70 (40:31) Ipoz: Kmetič, Jeraj 1, Vidergar 1, Čop 29, Bcc 1, Brumen 12, Babič 20, Vajdič, Božiček 17, Hodcj 9. Sl. Gradec: Razbevšek 4, Rebernik T. 2, Potušck, Glinšek 30, Špcgclj 5, Vrčkovil 5, Štruc 13, Rebernik D. 5, Pušnik. Pivovarna Laško - Zagorje 65:72 (32:42) Pivovarna: Čovič 15, Zdolšek 12, Čop 4, Lapornik G., Verhovc, Trobiš 6, Blatnik, Blagotinšck 2, Durnik 15, Lapornik D. 5, Pinter, Šoštarič6. Zagorje: Mlakar, Žagar 22, Murn, Koren, Mandič, Omahne 13, Krofi, Kofol 10, Konrad, Gostiša, Kranjc 17, Košnik 10. Agrohit Slivnica - Ipoz Rudar 84:55 (41:24). Agrohit: Trantura 17, Novak 2, Šmid 5, Miklavčič 12, Šranc 2, Trantura T. 4, Rajter 16, Novak Boj. 26, Razdevšek, Drame, Oček, Kavčič. Ipoz: Kmetič 2, Jeraj 12, Čop 14, Vidergar, Bec 2, Brumen 9, Babič 2, Vajdič 6, Božiček 6, Iiodej 2. Zagorje - Ruše 91:72 (39:29) Zagorje: Mlakar, Žagar 24, Murn, Žavbi 1, Omahne 13, Mandič, Krofi 17, Kofol 7, Konrad 9, Gostiša, Kranjc 17, Košnik 3. Ruše: Roner, Papič, Škobalj 21, Ilcrič 2, Namestnik 26, Brečko, Petič 1, Fabijan 9, Ketiš 6, Ernccl, Rcpolusk 4, Rozman 3. Območna liga - vzhod: Hrastnik - Jelša 95:77 (40:40), Savinjska Polzela B - Hrastnik 65:90 (37:35), Hrastnik - Podčetrtek 104:78 (56:33). Turnir - pion. Litija: Smelt Olimpija-Trbovlje75:28, Litija -Trbovlje 60:14 KEGLJANJE I. SKL Dadas Rudar - Tekstilni 6:2 (5309:5203) Gantar-Curk 943:875, BurjaJLTurk 881:860, Novak-Ristič 873:866, Goljuf- Jamšek 851:871, Mažgon-J.Turk 861:861, Stok-las-Bratina 900:880. Žalec - Dadas Trbovlje 3:5 (4908:4963) Dobrajc-Novak 804:800, Krajšck-Gantar 784:837, Kačič-Burja 777:800, Jakopovič-Stoklas 822:838, Gmajncr-Mažgon 902:885, Kompan-Goljuf 819:803. II. SKL - vzhod: Rudnik Hrastnik - Radenska 3:5 (4881:4939), Konstruktor Branik - Bratstvo 4:4 (5056:5052), Bratstvo - MTT Maribor 6:2 (4908:4868), Ingrad - Rudnik Hrastnik 6:2 (4912:4859) Pion. prvenstvo Trbovlje: 1. kat.: 1. Burja (Dadas Rudar), 4. kat. Podlesnik (Dadas) NAMIZNI TENIS II. NTL: TKI Kemičar -Vesna 5:2, TKI Kemičar -Merkur 1:6 GIMNASTIKA Prvenstvo Slovenije Mnogoboj: članice: 1.Perič, 2.Retelj (obe Zel.jama), 3.Nadrag (Trbovlje). St.kadeti: 1.Petkovšek (N.dom), 2.Baš (Trbovlje). Preskok: članice: l.Perič, 2.Vrečič (obe Zel.jama), 3.Nadrag (Tri bovlje). Gred: l.Vrečič, 2.Brejc (obe Zel.jama), 3.Nadrag (Trbovlje). STRELJANJE I. SSL sever: Sial Celje - A. Hohkraut Trbovlje 1669:1700, Rudnik Hrastnik - S.Šlander Šempeter 1642:1667 PLEZANJE Nmberg - svet. pokal: 36,-39. Metka Lukančič MALI NOGOMET Zagorje: Prva liga: MerliTzlake 3:5, Pstuhi-Klub Mesečina : IMuhy 5:2, Inženir -ing Šarbek : ŠD Čolniše 4:0, Škoti : Rudnik 3:8, Mladi orli : Gostišče Pirnat 1:2, ŠD Mlinše I : KMN Trg. Rcpovž 3:2, KM N Trg. Rcpovž : Merli 3:3, Gost. Pirnat : Inž. Šarbek 1:0, Rudnik : Pstuhi- K. Mesečina 1:5, ŠD Čolniše : ŠD Mlinše I 4:3, Izlake : Škoti 0:3, LMuhy : Mladi orli 8:2 Lestvica: Inž. Šarbek 16, KMN Trg. Rcpovž in Gost. Pirnat 13, Rudnik 12 točk... Druga liga: ŠD Prapreče : Auto KBM 3:0, Vcsn : Topličani veterani 0:2, Antimon : Zla-torogi-Ultra 3:1, Šcntlambcrt : Udarnik MBP 2: Lieve Varnost : ONcill 1:4, Kolrcdcž Trg. Čeveljček : Mlinše II 1:0, Vcsn : ŠD Prapreče 4:1, Udarnik MBP : Kolrcdcž T/Č 2:1, Šcntlambcrt : Tcvc Varnost 5:0, ŠD Mlinše II : Topličani 1:1, Antimon : Auto KBM 3:0 Lestvica: Šcntlambcrt 15, ONcill (tekma manj) in Antimon z. 12 točkami Tretja liga: Pitoni : Jastrebi 3:0, Buldožer : Akumulator 2:1, NLP : Siporcx 2:0, Izlake vet. : Gost. Maček 3:2, Ilors : Elcktr-oclcmcnt 5:0, Šparovčck : Tirna 1:0, Talci : Dream team 2:1, Pitoni : Šparovčck 1:2, Ilors : Izlake veterani 5:1, Jastrebi : Gostišče Maček 4:3, Tirna : Si-porex 3:3 Lestvica: Jastrebi 17, Ilors 16, Gostišče Maček 15... KWmvmv.v.v.. ................... •••»•••••••••••••••. àfaviùti fyxviùti CaK Rokometašem Omnikom Rudarja v domačem prvenstvu ne gre najbolje, zelo uspešno pa nastopajo v pokalu Alpe Jadran. Brez izgubljene točke vodijo na lestvici svoje skupine ter so si tako slej ko prej zagotovili nastop v finalni skupini. Na zadnjem turnirju v Avstriji so premagali Bck s 27:22, Bjelovar pa kar s 27:16.Na žalost sta se v Avstriji poškodovala reprezentant Bojan Voglar in kapetan Matjaž Vrbnjak. Januarja se bodo v Trbovljah pomerili še z Grazem in Moslavino. Edini zagorski predstavniki v prvi ligi so trenutno nogometaši. Rokometaši, rokometašice in košarkarji so ta čas uvrščeni v vrhu svojih lig vdrugoligaški konkurenci. Se bo kdo od naštetih priključil "žogobrcar-jem" v najvišji ligi? Najbolj nediscipliniran igralec Zagorja Elek-troelementa in hkrati tudi najboljši strelec je Jože Kern. "Oka" je bil v tem prvenstvu že dvakrat izključen, a je dobil razmeroma blagi kazni- eno oz. dve tekmi prepovedi nastopanja. Razlog za nizki kazni je preprost - oba rdgča kartona sta bila posledica dveh rumenih. Nogometaši Orie Rudarja so v desetem kolu druge lige dosegli rekordno zmago. Kar s 7:0 so ugnali Korotan Suvel iz Prevalj. "Iz te lige moramo kar najhitreje pobegniti. Trboveljski nogomet si zasluži mesto v elitni konkurenci," je dejal rokometaš TKI Hrastnika, sicer pa Trboveljčan in obiskovalec vseh pomembnejših športnih prireditev v Zasavju Bojan Oblak. Seveda so se prav vsi strinjali s to "lepo" mislijo... Zelo uspešni so to jesen nogometaši Hrastnik Center Jošta, ki so v sedmih kolih tekmovanja v celjski ligi šestkrat zmagali in le enkrat izgubili ter vodijo na prvenstveni lestvici. Potem, ko je s 7:1 premagal Brest, je Dadas Rudar dobil tudi drugo tekmo na domačem kegljišču. S 6:2 je premagal odlično Tekstino iz Ajdovščine. Marjan Gantarje v tej tekmi podrl kar 943 kegljev. Ali odlični nastopi tega kegljača pomenijo, da bomo v Zasavju dobili še enega državnega reprezentanta? Začelo se je tekmovanje v strelskih ligah. V prvem kolu prve lige je Rudnik Hrastnik izgubil s Šempetrom, trboveljski Alojz Hohkraut, ki si želi uvrstitve med štiri najboljše slovenske ekipe, pa je v Celju premagal Sial. V drugi ligi je Kisovec zmagal v Domžalah, v zasavskem obračunu pa je STTs krogom razlike odpravil hrastniškega Steklarja. Trboveljski atleti so sezono zaključili z izvrstnimi nastopi na krosu Dela v Velenju, Kostanjevici in na Ježici. Časa za počitek ne bo veliko, saj bodo kmalu začeli s pripravami na naslednjo sezono. Za številne člane bo imel AK Rudar le dva termina v telovadnicah, kar je dokaz več, v kolikšni meri je uspešna trboveljska atletika kot kraljica športov cenjena med vodilnimi športnimi delavci v največji zasavski občini. Zato pa Zasavc čestita Pavletu Krežetu in majhni skupini zanesenjakov, ki so v nemogočih pogojih vzgojili tudi državne prvake in rekorderje. S prvenstvom so začeli šahisti. V drugi ligi tekmujeta Rudar in Zagorje. V uvodnem kolu so bili uspešnejši Trboveljčani z zmago nad Malečnikom s 4,5 : 1,5, Zagorjani so izgubili z Lipo s 3,5 : 2,5. Ekipa šteje štiri člane, eno članico in enega mladinca. Karateist Tike iz Trbovelj Borut Markošek je v teh dneh sodeloval na prijateljskem dvoboju reprezentanc Slovenije in Hrvaške, ki bosta sodelovali na Svetovnem Prvenstvu v Granadi. Borut je v reprezentanci sicer kot rezerva, vendar mu želimo, da bi na Svetovno prvenstvo tudi odpotoval. Tudi drugi zagorski predstavnik v pokalu občinskih prvakov malega nogometa je končal s tekmovanjem. V drugem kolu so kisovški Škoti izgubili s Sport klubom v Velenju s 6:0, doma pa so zmagali s 4:3 in se častno poslovili od nadaljnega tekmovanja. V zakonske vode je zaplul izvrstni rokometni vratar iz Trbovelj in sedaj čuvaj mreže Zaščite Zagorja Mirko Škalički. Svojo izvoljenko Vendi je pred oltar popeljal 24. oktobra. Pridružujemo se iskrenim čestitkam! Sašo in Barbara Proti vrhu S tekmovanjem so pričeli tudi mlajši košarkarji. Novost v letošnjem tekmovanju je dogovor med KK Ipoz Rudar in KK Zagorje o enotni selekciji kadetske ekipe, za katero nastopajo igralci rojeni 76-77! Kadeti Ipoz Rudar - Zagorje nastopajo v skupini 1 SKL VZHOD s KK Slovan (Lj), Polzelo, Smelt Olimpijo, Elektro (Šoštanj) in Celjem. Kot kaže, je dogovor med kluboma že obrodil prve sadove. Naši fantje so še edina neporažena ekipa, ter so že uvrščeni v polfinalno skupino, kjer imajo lepe možnosti za uvrstitev v zaključni del letošnjega tekmovanja. Vsekakor velja omeniti, da je bil na dosedaj tekmah najboljši igralec 200 cm visoki branilec Boris Koren, ki je povprečno dosegel kar 40 točk na tekmo. Za selekcijo Ipoz Rudar -Zagorje nastopajo: Mitja Filač, Marko Ostanek, Goran Skrinar, Marko Stošicki (Trbovlje) in David Vidic, Veljko Kusič, Tomaž Tomšič, Blaž Bergant, Klemen Kolšek, Matjaž Manfredo, Matej Mlakar, Boris Koren (Zagorje), trener pa je Drago Gomilar. R.M. PROMET 21. oktobra ob 16.30 uri jc M. B. iz. Hrastnika vozil s stocnko z Dola proti Hrastniku. V bližini cvetličarne KOP, tik pred "Šoparjevim ovinkom” je izgubil oblast nad vozilom (prehitra vožnja) in zadel v kovinsko ograjo mostu. Vozilo je pričelo goreti, mimo-vozeči vozniki so uspeli požar pogasiti z ročnimi gasilnimi aparati. Kljub temu je nastala materialna škoda 300 tisoč tolarjev. 23. oktobra okrog 17.15 urejc A.K. iz. Kranja vozil tovornjak s priklopnikom, naložen z lesom, iz. Pod-kuma. V bližini hiše Podkum 39 je zaradi previsoko naloženega tovora zapel telefonski kabel, ki se je odtrgal. 23. oktobra okrog 20.25 ure je D.B. s stoenko pripeljal v bližini videoteke Tina v Zagorju tako tesno mimo pešca M.O. iz Zagorja, da ga je poškodoval. A u f b i k s Martin se bliža. H.H. iz Hrastnika se je hotel primerno pripraviti na praznik. Iz kleti J.G. iz Hrastnika je odnesel najmanj trikrat po več litrov mošta. Ugotovili so, da ni čakal, da bi se mošt v vino spremenil - popil ga je kar takoj. Priprave na Martinovo ga bodo stale vsaj obiska pri sodniku. J.O. jc povsem mirno stal pred svojo hišo, ko je prišel mimo J.Č. iz Studenc v Hrastniku. Očitno pod Starmanovim vplivom gonje proti vohunom se jc spravil na J.O., ker naj bi ga Ic-ta naznanjal policiji, da vozi brez vozniške. Meni nič tebi nič mu jc povedal svoje. J.O. jc po zelo konkretnem pogovoru obležal na tleh z nekaj buškami, razgret protivohunsko razpoložen brezizpitni voznik pa je odracal proti domu. Tam so ga našli. Kaj dela politika, do volitev bo še pestro... P.P. iz Zagorja res nima sreče. V Malihuju se gaje lotil H.K. Po načelu 25. oktobra je iz smeri Ostcnka U. M. vozil tovorno vozilo Okrog 300 metrov pred začetkom asfalta je nasproti pripeljal neznani voznik modre stoenke. Pri srečevanju je voznik tovornjaka zapeljal desno na neutrjeno bankino. Vozilo je zdrsnilo pod cesto in se naslonilo na drevo, tako da ni padlo v potok. Neznani voznik stoenke je pobegnil v smeri Ostenka. 31. oktobra ob 7.30 uri je A. T. iz Zagorja vozil proti Izlakam, v Kisovcu pa je pri restavraciji Marcia zavijal levo. Za njim je vozil A.R., ki jc prepozno opazil zavijanje, saj na A. avtu ni delal smerokaz. Trčila sta in jo odnesla brez večje škode. Našli tatove bencina Med 11. in 13. oktobrom so v Hrastniku kar petkrat vlomili v ličke različnih lastnikov. Vsi lastniki so Hrastničani. Neznanci so kradli predvsem bencin. Tatove bencina jc po- zoh za zobje B.R. mahnil P.P. z glavo v glavo. Kaj vse se ljudje ne spomnijo. Oko za oko, glavo za glavo, s knjigo nad knjigo. Predlagamo jima naslednjič raje to zadnje. Pa ne kakšne enciklopedije, ker je stvar lahko nevarna. Itolje bo npr.: s stripom nad strip. l.J. je zmotil blaženi mir v lokalu Metulj v Zagorju. Policisti so ga morali opomniti, naj se obnaša dostojno. Bontona manjka, bontona... Pošta je lahko gostilna, si je 20. oktobra mislil z rožicami posut J.K. na pošti v Trbovljah. Šanki so res veliki, vendar na njih ni pijače. J.It. se je zato zabaval s strankami, jih prijazno nadlegoval in se nasploh čudno vedel. Delavke ni poslušal, saj tudi v gostilnah človek pod gasom ne posluša najbolj pozorno natakaric, zato je moral počakati na pridigo mož v modrem. Po pogovoru je zapustil prostore pošte, svoje početje pa bo lahko obnovil pred sodnikom za prekrške. navadi težko najti. V Hrastniku se je zgodila še ena tatvina - 13. oktobra ponoči so iz kioska Dela odnesli precejšnjo količino cigaret. Tokrat so policisti z vztrajnim delom našli storilce, pravzaprav storilca Ugotovili so, da sta se v Hrastnik na tatinske pohode ponoči vozila s svojim avtom Trboveljčana M.P. in Z.D. Čaka ju postopek pred sodiščem. Kradejo kot srake A. V. iz Domžal je 23. oktobra parkiral svojo Hondo Civic pred hotelom Medijske Toplice. Naslednji dan malo po poldnevu jc ugotovil, da je ni več na parkirišču. Neznanca, ki je odpeljal Hondo, še iščejo. Očitno so še vedno tarče tatov tudi različne kleti. Tako so v noči na 24. oktober vlomili v klet na Polju v Zagorju. Neznanec je odpeljal kolo z motorjem ATX 50C. Stanovanja še vedno ne varujemo, kol bi bilo treba. Spreten tat izkoristi še tako majhno priložnost za obisk. Med 23. in 25. oktobrom je tako neznanec vlomil v stanovanje v blokih na Polju v Zagorju, odnesel več zlatnine, prenosni telefon, videorekorder ter dva ovratnika iz krzna. Skupna vrednost ukradenega blaga jc 180 tisoč tolarjev. V noči na 31. oktober je neznani storilec vlomil v kiosk Dela pri SDK na Trgu rcvolucijevTrbovljah. Odnesel jc več zavojev cigaret in druge predmete. Za neznanim vlomilcem še poizvedu-jejo. Truplo v Trboveljščici V potoku Trbovcljščica so 25. oktobra našli moško truplo. Ugotovili so, da gre za F.S. iz. Trbovelj, ki je utonil na poti iz Gabrskega domov. Tuja krivda za utopitev je izključena. VULKANIZERSKA DELAVNICA KISOVEC KJE V KISOVCU, Borovniško naselje 7, ob cesti ZAGORJE - IZLAKE KDAJ vsak delavnik od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. KAJ VSE VRSTE VULKANIZERSKIH STORITEV IN PRODAJA PNEVMATIK ZA OSEBNA, TOVORNA IN OSTALA VOZILA - montaža pnevmatik vseh dimenzij - centriranjepnevmatik osebnih vozil z računalniško vodeno centrirko HOFMANN - popravilo zračnic in pnevmatik - vulkanizacija po licenci TIP - TOP - prodaja pnevmatik vseh dimenzij znamk SAVA, MICHELJN, NOKIA - kontrola, prodaja in zamenjava motornih olj OMV in ESSO in hladilnih tekočin - prodaja in zamenjava vseh vrst akumulatorjev - preventivni pregledi osebnih in tovornih vozil V NOVEMBRU BREZPLAČNO CENTRIRANJE PNEVMATIK! PRI NAS KUPLJENE PNEVMATIKE MONTIRAMO BREZPLAČNO! Prednovoletni popust 5% Iti OKI V mmm ^ V/ imokia^ esso SjT TYRES 1 ....... , ! I : !: ■ tsl.a teiiUu .. ' ' !«»>>>! /O ljubljanska Celje - skladišče D-Per 6/1992 I £ l Banka Zasavje d.d., Trbc —275 19 COBISS o li »iliil: IlIMMtti iXvXyX&XjXxXvX'XjXvX-X’X'XvXftX-X'XvX^X-X'XvXvXvl' ■ ;::x::::;:;x;:;:;:::::;x:x;:;x;:::;x;x::::::;: :X;X;X:X:X;X:X;X;:;X;:: im. .. c tiuXMXXiS, :yX;:yX;XjXyX;:|Xy:j vi"; vXy!-I*XvX II LJUBLJANSKA BANKA, BANKA ZASAVJE d.d. TRBOVLJE , ' ' 11............ RKR ~ C Uublix.xxUx. Hill. V MESECU NOVEMBRU UVAJA NOVOST. II - C HubljxnxLx bìLiìkz-. i : : i lil : ;; ZELENO ČRTO - POLJE DISKRETNOSTI To novost bo banka uvedla zato, da bo omogočila varčevalcem zaupen pogovor z bančnim delavcem in dvig denarja brez radovednih pogledov drugih varčevalcev. , c txnkx ~ -■ ^.xx^xx, uznhz ; Varčevalec bo pri okencu urejal denarne zadeve sam, drugi varčevalci bodo ostali za zeleno črto. v c X)XX'XXVXX, XXX'X.f ,:XXXXxX-............. LJUBLJANSKA BANKA - BANKA ZASAVJE d.d., TRBOVLJE - BANKA, KI DELA Z LJUDMI ZA LJUDI. c ifu.bžk-n:l,N i/ann:.:. ■ .. c Vxm^xX..x \xxx,x, LB - BANKA ZASAVJE d.d. TRBOVLJE ,/c \xx\x,x. '$8Š88$& lil UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cest» zmage 33. Zagorje ob Savi Nepreklicno naročam časopis ZASAVC. Ime in priimetc................................. mesto................... postna St.............. uJUca................... telefon................ datum ............... lastnoročni podpis. . . . NAROČNINO BOM PLAČEVAL: ■poroti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) Izpolnite sosednjo naročilnico in kupujte Zasavca 10% ceneje. Nudimo vam tri oblike plačevanja: vsak mesec sproti po tekočih cenah, trimesečno po garantirani ceni v začetku tromesečja in polletno po garantirani ceni v začetku polletja.