Uhaja rvečer vsak prvi io tretji četrtek meseca. Ako je U dan praznik, Uid« dan poprej. Cena mu ie 84 kr. na leto. InaeratJ m sprejemsjo ta plačujejo po do|oi, ki je iznašel premog, imenuje se Phil Ginter. Ta človek je ž vel v Pensilvaniji. Bil je navaden pohajač in je stanoval z ženo in otrcci v neki skriti votlini v gozdu Bil je tam navaden lovski tat in b to obrtjo redil je sebe in družino. Ko je nekega dne tako po gozdu taval, vjel ga je dei. Vedreč pod nekim drevesom je zagledal neko črno kamenje, ki je tu in tam odavitalo. Spomnil se je na neko pravljico, v kateri je bilo re čeno, da so si Indijanci nttili ogenj s kamenjem Pobral je zategadelj nekaj teh kamnov ter jih nese domov. Doma je zakuril cgtnj in namešai med drva to kamenje. In glej, kamenje ju začelo goreti, da je bilo veselje gledati. Phil Ginter se je podal koj drugI dan k polkovniku Jakopu. Weissu in mu povedal, kaj da je našel. Polkovnik \Veiss pa je koj spoznal velikansko važnost Ginterjeve najdbe in že leta 1792 ustanovila se je premogokopna družba »Leghi Coal Mine Cjmpaniy«. li navadnega pobajača postal je Ginter v kratkem času neizrečeno bogat mož. Izseljevanje v Južno Afriko jako narašča. Od tam prihajajo tudi jako svarilni glasovi. Največ naseljencev je okoli Johannesburga, kjer pa več ne morejo dobiti zaslužka na poljih. Zato jih gre največ v ru-dokope. Strokovno izobraženi dobivajo dobro plačo in zaslužijo celo po en funt iterlingov na dan; kdor nima strokovne izobrazbe, dobi semtertje le po 5 šilingov, pri čemer ob strašni draginji, ki vlada tam, lahko lakote umre. Iz Avstroogrske sploh puste vsak mesec le 20 naseljencev v deželo. Mnogo jih je po tri.in ie več mesecev brez vsakega zaslužka v nepopisni revščini. Posvečevanje škofa Starihe. Iz St Paula, Minn. poročajo: Dne 28. oktobra smo dobili ameriški Slovenci drugega zastopnika v episkopatu, posvečen je bil v škofa mil. g. Janez Nepomuk S t a r i h a, do* slej župnik cerkve sv. Frančiška Sal. v St. Paulu, odslej škof novoustanovljene škcfije v Lead C ty, države South Dakota. Obenem z njim je bil posvečen tudi mil. gosp J. J. K e a n e za Škofa v Che-yenne, Wyoming. Škof SUriha je peti škof Slovencev v Ameriki; prvi triie so bili že umrli Baraga, Mrak in Vertin, četrti je mil. g. Jakob Trobec, škof st. cloudski, in sedaj mil. g. J. N. S t a -r i h a. Posvečevali so nadfikof Ireland in škofa Cot-ter in Mc Golrick. Pridigoval je škof 0'Gorman iz Sioux Falls, S. D. Govoril je o pomenljivosti škofovskega posvečevanja. Oba sedaj živeča slovenska škofa spadata pod šent pavelsko nadškt fijo. Uboga ilvllja dedič 30 milijonov frankov. Mej pariškimi šiviljami vlada veliko razburjenje. Gospodična Lucija B' yce, ki je še pred par leti šivala za dnevno plačo 3'/» franka, je podedovala premoženje nekega amerikanskega milijonarja. Stvar je kratko ta le: Gopodična Lucija je pred leti na povelje svoje gospodarice nesla z neko Amerikanko, ki se je mudila v Parizu, naročeno obleko v hotel, kjer je stanovala Amerikanka s svo|im možem milijonarjem in dvema hčerkama. Tema dvema hčerkama se je Lucija tako prikupila, da nista odjenjali prej, predno je ni vzel milijonar za družabnico svojima otrokoma. Lucija je šla s to rodbino v Ameriko, kjer Bta mi-lijonarjevi hčerki umrli na neki nalezljivi bolezni. Tudi njihova mati jima je kmalu sledila. Stari milijonar je sedaj Lucijo adoptiral in tako je postala nekdanja uboga šivilja dedič 30 milijonov frankov. Pogumna učiteljica je rešila smrti cel razred pretekli meseo v Berolinu. V šestem razredu so bili pretekli ponedeljek otroci, 56 deklic z učiteljem Forsterjem vred v smrtni nevarnosti. Vsaka šolska soba ima namreč zaviralnico za plin, ki pa ni bila zaprta, vsled česar je plin uhajal. Proti 10 uri do-poludne je učiteljioa z nekim vprašanjem prišla v FOrsterjev razred. Omedlela bi bila kmalu pred prizorom, ki gaje videla. Vsa soba je bila napol njena b plinom. Učitelj je ležal omoten na tleh in otroci na in pod klopmi vsi omoteni, že blizu smrti, zlasti oni v obližju zavornioe. Pogumna učiteljica je pa, ne glede na nevarnost, ki je njej sami pretila, letela k oknom, jih hitro odprla in potem začela klicati na pomoč. Na njen klic prihiteli so sluga, ravnatelj in ostale učiteljice in učitelji. Prihitela sta hitro tudi dva zdravnika. Prenesli so učitelja in otroke na dvorišče na sveži zrak, kjer so si kmalu opomogli. Kriiger in zaupanje v Boga. Kriiger pravi v svojih spominih, ki jih je pred kratkim izdal: »Sem prepričan, da Bog ne zapusti svoiih ljudij, dasi vse nasprotno kaže. Sprejemam voljo Boga, ker vem,,da on noče. da bi poginil njemu udan narod. Gospod ima v svojih rokah vsa srca in jih vodi, kakor hoče.« Volk in srnjak. V votlini pod visoko, strmo skalo si je izbral srnjak svoje bivališče; živel je tu mirno s svojo dru-žinieo. samico in mladičem. Sestradani volk je večkrat opazoval to mirno življenje, in sline so se mu cedile, če je pcmislil, kako ukusno |užino bi si lahko parkrat privoščil, ako bi mogel zadaviti mladiča in samico. Toda ta srnjak s svojimi rogovi se kar ni ganil od njiju, vedno ju je čuval in pazil na sovražnike. Ko bi le tega mogel odstraniti — je večkrat vzdihoval — potem sem na komu I samico bi že užugal... In tuhtal je in tuhtal — in zasvetilo se mu je v hudobni glavi: »D&, tako bom naredil, je dejal, ne more se mi skaziti 1« Na večer jo je mahnil proti srnjakove mu domu, »Kakor hitro se pripogne, je zvito godel vase, kakor hitro se pripogne, da bi mi izdrl trn iz noge, mu zasadim zobe v vrat, pregriznem žilo — in tudi on mi bo prav prišel za obed. S samico in mladičem ne bo treba takih oeremonij...«" In prekanjen smeh mu je šinil na lica. Blizu srnjakove votline se je naredil kruljevega in s skremženim obrazom je pristokal pred duplino. Srnjak se je že pripravljal, da bi se z rogmi zaletel vanj, ali volk je hinavsko zaflel: »Oh srnjak, ti ne veš, kakšen revež sem Milino se mšel brat, se mi je pa tak trn .zadri v levo zadnjo nogo, da nikoli tega — in kar ne morem ga izdreti. B ignasvaruj, če se mi začne gnojiti, kdo mi bo revežu skupaj donašal, da se bom mogel pošteno preži viti! B di tako dober, pa mi ga izderi, do smrti ti bom hvaležen« Toda volk se je zmotil: držal je desno nogo kvišku, čeprav je pravil, da se je zbodel v levo. Srnjak, ki je pazil na vsako besedo volkovo in na vse njegovo gibanje, je brž opazil, da se je volk zatekel ; a ni mu nič pokazal, da je spoznal njegovo zvijačo . »O d&, je dejal, rad ti ustrežem, samo tukaj pod skalo se že slabo vidi, pojdiva gori na skalo, tam bo več luči; kar naprej pojdi; če boš sam težko lezel, te bom pa malo potisnil « Volku ni bilo to ravno kdovekako všeč, pa se je le vdal — in lezla sta kvišku. Na vrhu je srniak rekel volku, naj sede bolj proti robu skale, češ da drevje, ki je rastlo na okolu, ne bo delalo senoe. Volk je res sedel s hrbtom proti prepadu in hinavsko dejal: „H*ala B-gu, sedaj bom vendar enkrat rešen ttga trpljenja — kar pripogni se m mi ga izderi 1« ...... Srnjak se je res sklonil, kakor bi hotel trn poiskati ; zraven je pa bistro pazil, kaj bo volk naredil. In volk je že odprl gobec in se postrani nagnil naprej, da bi srnjaka zgrabil za vrat —.toda ta ga je prehitel: nasadil ga je na roge in ga vrgel v prepad, da si je razbil čepinjo in obležal z zlomljenim tilnikom. — , „ __ Srnjak je zlezel po skali nazaj in spotoma sam pri sebi dejal: kdor drugim jamo koplje, sam iA-njo pade. Listek. Otrokova prodna. Mrzel veter brije čez Karavanke; vse pogorje je odeto v jedno gosto, sivkasto meglo. Tu pa tam pada 2e kaka snežinka; vse kaie, da se bliža zima. Snežinke padajo bolj pogosto, že kaie narava aem-tertja belo pego. Tudi zelenkast gozd na podnožju Grintovca dobiva počasi bolj belkasto barvo. Ob robu tega gcsda stoji mala, napol zidana, napol leaena b šj. Iz očrnelega dimnika se vali sivkaat dim — znamenje, da tu notri, v tej »Bamoti« nekdo biva. Dva okenca gledata v omrtvelo naravo kakor dve očesi. V bližini čujefi od trenutka do trenutka votlo trkanje — iolna ai iiče iiveža — zdi ae ti, kakor da bi kdo zabijal žeblje v rakev. Nehote morda vzk'ikneš: „Ubfgi ljudje, ki morajo tu bivati! Jaz bi ne bival tu za ves svet, tako oaamljen, nikjer žive dufie, le sam, povsod sam! Toda prijatelj ne aodi prehitro; daj, p:glejva v hiio. Videl boi, kako so ljudje srečni in veseli, ako imajo le najpotrebnejše! Dra otroka, deček in deklica, aedita na tleh v Bredi sobe. Kratkočasita ae in igrata, kakor znata. Rsvno aedaj vprega mali Janezek konjička v voz; teka ž njim po aobi, dokler se mu končno voz ne prevrne. Micika, ki je dosedaj z odprtimi ustmi in očmi gledala avojega bratca — pozabila je celo na kos rženega kruha, ki ao ga njeni debeli prstki krčevito držali — prične se smejati tako, kakor se more. Blažena otroška leta 1... Stari oče Peter čuva avoj zapeček in gleda ta živ drobiž. Prijetne alike is otroških let se porajajo v starčevi glavi. V kotu, kjer viai podoba Križanega, atoji majhna, bela javorjeva miza — kraa gorenjskih hiš. Ravno aedaj gnetejo mama testo zi krofe, jutri je namreč »tegnanje«. V ravno nasprotnem kotu je pritrjena ptičnica, v kateri akaklja pridne ivrgoleč peani seniea. Vjel jo je atari oče Peter, češ, dobre je, ako ima človek jednega, ki je vedno vesel, da mu včasih »kakšno naredi« in mu tako prežene nadležne misli. Stari Peter stanuje v tej koči že petdeset let; priznati se mora, da je preživel v njej, ki ai jo je po-stavil s lastnimi žulji, precejšnjo število veselih ur. Rea, da je moral doatikrat v mesto — a trebuhom za kruhom — a a koliko večjim veseljem ae je vedno vračal domov! Kako zadovoljnost je ob- čutil vsakokrat stopajoč po stezici navzgor prctj svoji koči. Sedaj stanuje tu on, njegov sin Janez s svojo Lenko. Ločeni ao od avet«, živ6 kakor v samoti, a živč — srečno in zadovoljno. Tu ni doma hiini prepir, povsod vlada lep mir in blagoalov božji po-čiva nad hišo. Vsakemu lahko bereš t obraza zado. voljnost. Janez ne hodi v mesto delat kakor njegov ofo, ampak dela dan za dnevom v gozdu; on je drvar. Pridno vihti aekiro, kajti vsak udarec mu prineie jedno dvajaetinko krajcarja, aicer malo, toda 2UOO udarcev da goldinar. Zitoraj vihti Janez tako pridno aekiro. Ravno je mogočno zavihtel aekiro, da zamahne, kar — obstoji. Njegovo dobro čuteče uho je slišalo nedaleč neko čudno pokanje in lomljenje na tleh leie<3e suhljadi. Vedno bližje in bližje ae čuje to iumenje; kmalu se prikaže izza mladih bukev amrtno ranjen srnjak. Jeden trenutek — Janes skoči srnjaku naepreti, jeden dober pomerjen udarec a aekiro in arniak bil je rešen nadaljnih bolečin. (Konec, prib.) Svoji k svojimi Politični razglei Državni tbor se še do sedaj ni mogel po-vspeti do resnega dela. V zadnjem času je dala zlasti veliko hrupa razprava o dunajskih deželnih volitvah, s katerimi seveda libcralci in socialni Jemo-kratje, ki so popolnoma podlegli, niso mo^li biti zadovoljni. Akoravno so se na strani rdečkarjev in liberalcev godile nesramne sleparije in surovosti, so bili vendar toliko predrzni, da mečejo sedaj vse hudobije na krščansko stranko. Znano je, da so policisti med volitvami morali priti v ^delavski dom* soc. demokratov, kateri so metali na mimo hodeče volivce stole in druge ropotije. Nad tem nastopanjem redarjev so se hoteli znositi v državnem zboru, vendar so bili popolnoma poraženi. Posebno sc je odlikoval poslanec Pernerstorfcr, ki je pokazal, da se ne razume na drugo, kakor na zabavljanje. „Pi-jani pobalini", ,.psiu, »surovi, neotesani fanatiki1*, teh lepih besedi se je posluževal ta olikani poslanec, ki je svoje dni študiral za profesorja, pa je moral študiranje na kol obesiti. Krščanski poslanci seveda niso mogli ostati tiho in so njega in njegove druge prav pošteno oklestili. Govorili so dr. Lucger in Patai, ki sta nasprotnike tako dobro zavrnila, da so morali popolnoma omolkniti. Končno je vsa zbornica pritrdila krščanskim poslancem, da je bilo njih delovanje med volitvami popolnoma pravilno in brez sleparij. Sicer pa resnico kažejo zdaj najlepše sodnijske obravnave, pri katerih se jc nasprotnikom cela vrsta goljufij in surovosti dokazala, vsled česar bodo premišljevali v zaporu, kdo je sleparil. Češko vprašanje je še ludi na istem stališču kot je bilo v začetku. Cehi zahtevajo svojih pravic, vlada bi jim končno če tudi nerada pritrdila, a nemški poslanci o nobenih pravicah slovanskih slišati ne marajo, ker še vedno sanjajo o neumni zahtevi, naj se vpelje nemški državni jezik v vseh deželah. Tako daleč pa ne bode nikoli prišlo, zato pa tudi v zbornici prej miru ne bode, dokler ne odnehajo Nemci s svojimi krivičnimi zahtevami; Cehi in drugi Slovani se vladi in Nemcem ne bodo pustili strahovati, to je prav gotovo. Slovani puste vsakemu svoje pravice, a zahtevajo tudi, da drugi njihovih pravic ne kratijo. Podržavljen je južne železnice. Zadnji čas je že, da se zgodi, kar zahtevajo že celo vrsto let pravični krogi, naj se vzame judovskim kapitalistom južna železnica. Posebni odsek, ki se peča s to zadevo, je imel te dni šele prvo sejo. Načelnikom je bil izvoljen dr. Russ. Sklenilo se je pa samo to, da naj se sestavi poročilo. Tako smemo pač biti pripravljeni še dolgo imeti potrpljenje s sedanjimi slabimi razmerami. Na učni minister Hartel je prijazno vsprejel v avdijenci urednika nekega laškega dunajskega lista in ga zagotavljal, da mu je zelo veliko ležeče na tem, da se reši kmalu vprašanje gledč laške univerze ugodno za Italijane. Tako torej peščici Italijanov gre v Avstriji vlada povsod na roko, dasi je prepričana, kako je njihovo politično teženje. Ako pa zahtevamo Slovenci svojih šol, tedaj išče vlada na vseh straneh izgovorov. Slovenci imamo tako pač malo vzroka biti zadovoljni z našo vlado, ki nam niti edne slovenske srednje šole ne privošči. Ogrska. V ogrskem državnem zboru se godč čim dalje hujše surovosti. Priliko za škandale je dala Košutovcem imunitetna zadeva poslanca Nessi, ki je kot reservni častnik nastopil proti avstrijski himni „Bog ohrani". Govor ministra Fejervarvja, ki je opravičeval postopanje proti Nessiiu so poslanci prekinili z medklici: »Mi ne maramo monar-hije. Mi poznamo samo Ogrsko." Take razmere vladajo v blaženi Ogrski. Kake razmere so šele ob času volitev nam najlepše priča sklep ogrske zbornice, ki določa, da se okraju Czengrad vzame vo-livna pravica vsled velikanskih sleparij in se sedanja volitev, razveljavi. Najsurovejši nastopa Košu-tova stranka. V parlamentu, v časopisju in na shodih namerava najodločnejše nastopiti proti izvišanju civilne liste in celo proti vladarju samemu. Članke, katere pošilja ta stranka v javnost so pisani tako revolucionarno, da ni mogoče podati niti enega stavka. TerminokupČija z žitom. Ze je bil sklenjen zakon, ki nekoliko omeji termino-kupčijo z žitom in ko se je prebral v dež. zbornici, je ta na predlog poslanca Schopferja sklenila, naj se borzna kupčija s žitom popolnoma prepove. Tako je moral zakon romati nazaj v gosposko zbornico, katera pa seveda tega ne bode sprejela in slednič pride še enkrat nazaj v zbornico, katera se bode moralaspn-jazniti z sedanjim zakonom. Položaj zbornice, t Listi poročajo, da bode sedanje zasedanje končano že 9. decembra. Zborovalo se bode le še o nujnih predlogih, vladne pred- loge pa bode, kakor se kaže, vlada odobrila s pomočjo § 14. Po božičnih praznikih pa, ko bode že uveljavljen budgetni provizorij, se zbornica zopet snide 7. januarija 1903. Belgija. Ko se je 15. nov. kralj peljal proti svoji palači, ustrelil je italijanski podanik Rubini trikrat na voz, v katerem pa ni bilo kralja. Zadel ni nikogar. Napadovavca so takoj prijeli in pride v prihodnih dneh na sodišče. Po belgijskih zakonih nc morejo obsoditi Rubinija na smrt, ker ni nikogar poškodoval. Kralj je dobil veliko častitek od sosednih dvorov; častitala mu je na rešitev tudi njegova hči grofica Lonyay, a kralj ji menda niti odgovora ni privoščil. Cujejo se celo govorice, da je bil napad na kralja najet, da bi se jelo ljudstvo zopet navduševati zanj, ker je prišel ob spoštovanje pri ljudstvu. Špans\o. Španski ministerski predsednik je, kakor znano, hud nasprotnik katoliške cerkve. Mini-sterstvo bi rado odpravilo 14 škofij in semenišč po vzgledu Francozov in sč polastilo premoženja, da zakrpa finančne špranje. V tej stiski so se obrnili škofje na kralja, ki jim je med drugimi sledeče odgovoril: „V srečo si štejem, da morem opozarjati na to, da sem ob nastopu vladanja prisegel izpolnovati, kar mi nalaga pravičnost, sreča ljudstva, ljubezen do bližnjega in načela, ki mi jih je utisnila katoliška vera in kateri moramo zvesti ostati." Obenem je kralj Alfonz XIII. obljubil sporočiti in opozoriti na te dolžnosti vlado. Poročajo, da je imela ta izjava kraljeva vspeh, da se je v zadnjem ministerskem svetu sklenilo, umakniti vladno predlogo glede odprave konkordata. Italija. Kraljica je povila hčerko, kateri so dali ime Mafalda (Matilda). Upanje italijanskega naroda dobiti „princa rimskega", se torej še ni izpolnilo. — Nasprotstvo med italijanskim ljudstvom in trozvezo vedno bolj stopa na dan. Sodi se, da upliva na ta položaj zlasti Črna Gora vsled svojih neprijateljskih razmer do Avstrije. Nemčija. Letos so bile tudi nekatere seje nemškega drž. zbora precej viharne. Zlasti soc. demokratje hudo rogovilijo s svojimi nujnimi predlogi in onemogočijo tako mirno delovanje. Ker je dosedanje glasovanje pri vedno novih nujnih predlogih vzelo silno veliko časa, zato so spremenili glasovanje po imenih: odslej se bode glasovalo z različnimi barvenimi listki in bo trajalo glasovanje k večjemu pol ure. — Nemški državni proračun kaže za prihodnje leto 180 milijonov deficita. Tako daleč vendar še v Avstriji nismo prišli. Vlada je v silnih zadregah, odkod naj dobi denarja. Novih davkov se boji vpeljati, ker so že sedaj tako veliki, da vedno nove pritožbe proti njim prinašajo državni poslanci. Rusija oboružuje Kitajce. V vojnem mini-sterstvu v Petrogradu so izvršili načrt, po katerem ustanovč na Kitajskem posebne bataljone iz samih Kitajcev, ki bodo deloma nadomeščali sedanje ruske vojake v Mandžuriji. Tem novim bataljonom bodo zapovedovali ruski častniki in tudi izvežbali jih bodo Rusi sami. Za sedaj nameravajo, ustanoviti 24 bataljonov, kateri bi imeli glavno nalogo varovati veliko rusko železnico preko Mandžurije. Ruski dvor. Na ruskem dvoru sta dve stranki »nemška" in .ruska". Prva ima vso oporo pri ca-rinji, katera je rodom Nemka. Ta stranka deluje na to, da bi se približali čim bolj Nemčija in Rusija. „Ruska" stranka, ki ima zaščitnico v carjevi materi, nasprotuje temu zbližanju. — Znamenito je, kar poročajo nekateri listi. Carinja je hotela napraviti iz*sobe, v kateri je umrl Aleksander II., svoje kopališče! V tej sobi so hranili odločbo, s katero se je v Rusiji prepovedalo suženjstvo in je ostate do slej nedotaknena. Zato car ni privolil carični želji in zapisal: „Iz zgodovinskega* kabineta, (katerega Angleška kat. liga. Na Angleškem se ustanovila nova zveza, ki si stavi v nalogo podpirati kat. gibanje na Angleškem po vzgledu „Kat. centra" v nemškem državnem zboru. Z vsemi silami bo nova liga delala na to, da se prizna katoličanom popolna prostost in se tudi odpravi iz ustavnih določb klavzula, da mora biti angleški kralj le protestant. Liga šteje že 6000 članov in se ji skoro gotovo v kratkem posreči spraviti nekaj vnetih katolikov na vplivneja mesta v državi. Tibet. Ruski listi prinašajo poročila, da bi se Angleška na skrivnem rada polastila Tibeta. Ki- Velesalska cerkev. spomine bo car najskrbneje čuval, ne pojde nič." „Ruska" stranka se sedaj veseli tega za carinjo ne-veselega dogodka. Angleška. Zadnje dni je bila v angleškem parlamentu završena razprava o šolskem zakonu, ki je v marsičem boljši od sedanjega tudi za katoličane. Pomenljiva je izjava ministerskega predsednika Balfourja: Angleška vlada si je dovolila obuditi zanimanje za šolsko vprašanje, ker sedanji sestav nikakor ne ustrega zahtevam časa ter je Angleško spravil v sramoto pred svetom. Naš narod zahteva, da se mora krščanski nauk podučevati v javnih šolah, toda needini smo v tem, kateri nauk naj bode. Ako se pa ta zahteva ne izpolni, nakopala si bode ^lada zaničevanje starišev in otrok in ga bode tudi zaslužila. Židovski liberalizem v Avstriji pajiočejz šole, pregnati.krščanski nauk. tajska vlada se temu seveda upira, Angleži pa morajo pomisliti, da tudi Rusi ne bodo tega pustili, ker Tibet stoji kakor je znano pod ruskim pokroviteljstvom, to pa že tudi nekaj pomeni. Kitajska stoji popolnoma na strani Rusije in širijo se glasovi, da vlada med Rusijo neka skrivna pogodba, vsled katere pripušča v tem vprašanju Kitajska Rusiji popolnoma proste roke. Ce je res tako, potem Angleška pač nič dobrega ne sme pričakovati. Francoska. Combesovi vladi, katere glavni namen je škodovati povsod, kjer more katoliški cerkvi, se je tudi pričelo tajati pod nogami. Vsled svojega krivičnega nastopanja v kongregacijskem vprašanju zgubil je že med privrženi veliko ugleda, vendar je bila večina še vedno na njegovi strani. Sedaj pa tudi ti njegovi bratci niso več z njim zadovoljni, ker*biArad upeljaPnov .dohodninskima- vek, katerega težo bi morali zlasti višji stanovi občutiti. Ker pa višji stanovi mislijo, da morajo davke nositi le nižji stanovi, zato so do sedaj strmoglavili še vsako vlado, ki je gojila take misli. Lombesovo stališče pa je težavno. Ako ne ozdravi sedanje žalostne finančne rane, je polom neizogiben, ako jih pa zdravi na ta način, nakoplje si jezo višjih stanov, kar ne pomeni drugega kot njegov padec. Macedonija. Boji ustašev so potihnili, vendar ni misliti, da so ponehali. Ustanek ni omejila turška moč, ampak sneg. Spomladi pričn6 ustaši boj s podvojeno silo. Turki hočejo pomiriti ustaše in jim delajo zlate obljube, a ustaši predobro znajo, koliko je dati na turško besedo in ved6, da ne bode miru, dokler si ga sami ne priborč. Črna Gora. Med črnogorskim knezom in nadškofom Milinovičem je nastal resen razpor. Nekateri trdijo, da knezu ne ugaja nadškof, ker je preodločen Hrvat, drugi pa sodijo, da zahteva knezova hči, laška kraljica, naj se nastavi italijanski nadškof. Knez že dalj časa ne sprejema nadškofa v avdijenci. Listi poročajo, da se umakne nadškof po novem letu nazaj v frančiškanski samostan, iz katerega je prišel. Atban*leim romarlem je vladajv Skadru prepovedala romanje v Rim. Avstr vlada na prošnjo. Vatikana ni hotela posredovati proti tej prepovedi Vatikan je uložil ugovor. Prepoved pravijo so izdali zato, ker je menda med romarji veliko politiško nevarnih ljudij in se Sultan boji pritožb Albancev proti Turčiji. Tako se v izgovor po navadi išče vzrokov tam, kjer jih ni, le resnice se svet silno boji. Bolgarski častniki Mnoedonoi so sklenili izstopiti iz armade, da bodo tem lažje služili svoji domovini. Dopisi. Shod na Čatežu ob Savi V nedeljo dnč 9. pr. m. se je vršil, v najlepšem miru i n v u z o r -n e m redu političen shod v Čatežu pri Savi. Bili so poleg čateških navzoči tudi možje iz župnij Cerklje in Velika dolina. Dr. L a m p e je popisal politični položaj v deželi in v podrobnostih kazal na liberalno delo. Naslikal je ljudem dr. Tavčarja, ki ravnokar hoče v Kostanjevici govoriti kmetom. Ta človek je vendar rekel, da je kranjski kmet le »polčlovek«, da so „naši kmetje pridrli iz farovških svinjakov" itd. Kako, da se zdaj okoli kmetom ponuja. Proti kmetom govori, da je dober kristijan, da ni zoper vero a v svojem listu izdaje najbolj protikrščanske članke. Z največjim ogorčenjem so vzeli zborovalci na znanje geslo -Liberalccm groš, klerikalcem knof!« in da je katoliško-narodna stranka v teh razmerah začela obstruirati. Nato je govornik slikal v podrobnostih politične in druge sleparije liberalcev. Gospod državni in deželni poslanec V. Pfeifer je razlagal na to zborovavcem nekatere novejše po- stave. Dr. K r e k je na to vnemal kmete k stanovski samozavesti. Ljudstvo ima dolžnost, da se zbira in da se zaveda, da je ono poklicano k postavodaji in da se uradništvu odkaže v državi ono mesto, ki mu gre kot plačanemu izvršiteljn danih postav. Lopovi so oni, ki razdirajo danes v stranke kmečki stan in ga hočejo odtujiti njegovi organizaciji. Združitev proti oderuhom in proti onim, ki ljudstvu ne dajo pravice, je prva potreba naših dni. Liberalci lazijo zdaj okoli vlade in za kulisami intrigirajo, dasi je prepovedala deželna vlada ljudski tabor v Ljubljani, naj pojmi, da bo gromoviti ljudski glas prodrl tudi skozi zatvorjena okna deželnega predsednika! Gospod Schweiger naznanja zborovavcem ustanovitev novega katoliškega političnega društva z $ krški politični okraj. Vsak član dobi „Domoljuba" in društvo bo prirejalo politične shode po vseh župnijah svojega okrožja. Nato pa popisuje kupčijo s kosta-njeviško grajščino. Zato je zadnjič Globočnik raz-gnal naš shod v Kostanjevici, ker se je bal, da se ne bi njemu povedalo, kaj da špekulirajo liberalci z grajščino. A ljudstvo je zvedelo vse kljub temu. K sklepu predlaga sledeče resolucije: I. NashoduvCatežu zbrani volivci izrekajo zaupanje svojim poslancem in odobravajo njih ravnanje v deželnem zboru. II. Zahtevajo enako, splošno in tajno volivno pravico. III. Kostanjeviška grajščina se n a j n e p r o d a, č e s e p a proda, naj se proda kmetom, kolikor potrebujejo. IV. Z ogorčenjem protestirajo proti prepovedi ljudskega tabora v Ljubljani. Z največim navdušenjem so bile glasno sprejete te resolucije. Iz kamniške okolice. Dr?gi Domoljub! Vedno nam priporočaš geslo: Svoji k s v o j i m! Ali dragi moj, da bomo mogli tudi v dejanju vselej izvrševati to geslo, treba je spoznati »svoje«. V domačem kraju jih pač vsakdo pozna. Ali' ako grem kupovat v Kamnik ali v Ljubljano, vendar ne vem, kam bi se obrnil, da pridem v krščansko trgovino, gostilno, kavarno, delavnico itd. »Slovenec" je pač prinesel parkrat naznanjene gostilne, ki imajo naročenega »Slovenca«, ali to je premalo. Začnimo se gibati. V svojih predalih zberi, dragi Domoljub, drugo leto imena »naših« firm, vsaj poglavitnih, ter jih prinašaj v vsaki številki po nekaj. Ne bojmo se! »Svoji k b v o j i m!« Trebnje. 27. nov. Danes Vam poročam o ragli smrti 18 letne Marije Radelj, hčere obče spoštovanega posestnika in obč. odbori ika Alojzija Radelj iz Dol. Ponikev pri Trebnjem. V sredo 19 t. m. zvečer je zakurila v svoji sobi malo želetno pd5 brez vednosti starišev, in strupene sopare so jo zadušile. Na vse zgodaj poklicani zdravnik ni mcgel drugega, kot žalostnim starišem potrditi, da tu ni več človeške pomoči. Ta sam na sebi žalostni dogodek je lep in to-lažljiv dokaz, da Marija svojih ne zapusti. Ranjka je bila namreč vedno prav dobra deklica, bila je pri Marijini družbi in vestno izpolnovala njena pravila. Rivno zadnjo nedeljo pred njeno smrtjo je imela Marijine družba v Trebnjem svoj ehcd, in na ta dan je ranjka prejela svete zakramente. Ta shod je imel biti že tri tedne poprej, pa vselej je prišla kaka zapreka, tako da se je odrinilo na ntdeljo 16. nov. Mi-§l:m, da smem reči, da lo ni bil gol slučaj, ampak volja Božja na priprcšnjo Mjrijioo, katere je hotela svojemu otroku nakloniti srečo, da je mslo pred smrtjo pristopila k sv. obhajilu. Novica o njeni nensdni smrti je vse globoko pretresls, in kar trumoma so hodili ljudje iz ctle tare jo kropit in molit za njeno dušo, in malokomu je ostalo oko suho pri tem skazovarju krač. ljubezni. Z njo vred sta bili zadušeni dve mladi grlici, in te grlici si polotili k njej na mrtvaški oder vsako k eni rami, kar je bilo posebno ginljivo videti, saj sta nedolžni iivalici podoba nedolžne duše. Tudi pogreb v soboto na pokopališče k sv. Marjeti je bil lep in ganljiv. Pevke Marijine družbe so zapele pred hita ialostinko v slovo; Marijina družba ae je udeleiila pogreba skupno in z gorečimi svečsmi, tudi drugega ljudstva je bilo ubilno. Videlo se je ljudem pri vsem sv. opravilu, kako globok vt s je ta nenadna smrt napravila nanje, in ko je pr. g. dekan J. Nagode ipregovor.1 v slovo ob odprtem grobu, tedaj je splošen jok na pokopališču razodeval splošno preaunje-nost in žalost, tudi čvrsti možaki, ki ne jokajo za vsako malenkost, se niso mogli vzdržati solz. „Smrt pobira, ne izbira", tako nekako je rekel med drugim g. dekan, »te besede mi prihajajo na misel ob tem pretresujočera trenutku. Stsriši žalujeje cb prezgodnjem grobu svoje hčerke, dekleta Marijine družbe žalujejo nad izgubo svoje tovarifiice in prijateljice, toda po človeško soditi smem reči: ona je srečna. In komu ima zahvaliti svojo srečo V Za B;gom in dobrimi stariši nikogar tako kot Marijino družbo. Mi-rijino družbo, ki je imela preteklo nedeljo svoj sh od, ima zahvaliti, da je tri dni pred smrtjo prejela sveto obhajilo, prejela ga je v žalni cbleki zaradi smrti svoje stare matere; nihče ni mislil, da bodo že čez tri dni zanjo žalovali njeni stariši, nihče ni misli', d» je to sv. obhajilo njena zadnja popotnica...... Da res, ta milost, da je bila ranjka pri Marijini družbi, da je bila sveat Marijin otrok, jo bo napol novala z večno blaženostjo, večno bo blagrovala tisti dan, ko je vstopila v M i rijino družbo. — Pevke Marijine druib9 so zapele jedno pesem na grobu in potem io se pogrebci molče in v resne misli zatopljeni razšli vsak na svoj dom. Imel bi še marsiksj pisati o raznih razmerah, toda o tem, ako bo ustreženo, ob drugi priliki. Izpod florS. Tuli nas, ki stanujemo nekaj ur od Kranja, je zadnji in predzadnji »Domoljub« zelo razveselil, ko je pisal »Svoji k svojim". Skuhali bomo sedaj s novim letom vestno se ravnati po tem pravilu. Skoro vse špecerijsko kakor tudi drugo bltgo n. pr. za obleko kupujemo v Kranju; vsak pondeljek prihajamo v mesto. Pa kaj vidimo in slišimo? Po mizah gostiln skih najdemo le »Slovenski Naroda ali grdega »Gorenjca«, in ne samo to, mnogokrat mo-rsmo požreti kako zabavljico čez vero in naie gospode duhovne. To mora biti drugsče! Mi »Njroda« in »Gorenjca« ne bomo več gledali in zabavljanji ne poslušali! Tudi v Kranju se je zadnji čas začelo nekoliko na bolje obračati, nahaja se več dobrih kato lifikib trgovcev in gostilničarjev; k tem toraj zaha-jajmo! Mi katoliški možje hodimo v tiste trgovine in gost.lne, katerih gospodarji čutijo in mislijo z nami in ki imajo poštene krščsnske časnike! Možje, držimo se vselej in povsod besedi: Svoji k svojim! Več kmečkih mož. Iz Ajdovca Staro in že močno trohnelo streho na cerkvenem zvoniku amo letos odstranili, ter napravili novo, pokrito z železno pocinkano ploSdevino. Zunanja oblika župne cerkve je sedaj prav lična, ker smo že vts začrneli zvonik tudi prebelili. L,udje «o se odločili, da bodo s prostovoljnimi doneski poravnali ti troške. Omislili smo si pa letos tudi dva nova stranaka altarja, na eni strani dolbino z Lurško Marijo in B jrnardko, na drugi strani pa altar sv. Antona. Re», nekaj prav krasnega je LurJka Devica; rajska miloba odseva z njenega obraza, cJa postava je častitljiva, vzvišens. Prav živo se nam stavi pred oči oni tre-notek, ko je mala pastarica pobirala dračje, kar naenkrat jo obsije nebeška svitloba in pred njo stoji lepa gospa, ki ji prijazno zakliče: Jaz sem Brezmadežno Spočetje! — V roki ima deklica še suho vejico, dogodek jo pretrese, a obednem navdahne i nebeškim veseljem, da pade na kolena in dvig"® roke k molitvi. Lep okrasek je to za našo cerkev, delo pa hvali tudi svojega mojstza. Napravil je oltarje gosp. Konrad Skaza, Štajerski Slovenec, ki biva sedaj pri sv. Urbu v GrtiJenu na Tirolskem. Vsa čast mu! Kdor bi rad za nizko ceno kak cerkven okrasek, naj se le obrne do tega poštenega mojstra, ne bo se kesal. Blagoslovil je noTe altarje domač župnik dne 9. novembra, ter imel priložnosti primeren govor. Prvi altar je postavia hvaležnost ljudi do Boga, naše altarje pa je poslavila radodarnost rojaka pokojnega gospoda prošta dr. Antona Jarca, vsled tega naj se vname na altarjih naših src ogenj prave in odkritosrčne hvaležnosti do Boga in do naših dobrotnikov, kateri so pripomogli, da se je župna cerkev tako olepšala v zadnjem času. Pokojni gospod prošt nam je pred par leti preskrbel prekrasen veliki altar, sedaj smo si pa omislili prav lična stranska altsrja z denarjem, katerega nam je izročil rajnki še pri življenju ▼ ta namen. Naj spremeni dobri Bog ta dar v dragoceni biier, hi naj se leskeče na veke v rajski kroni blagega dobrotnika, na katerega Be bodo še pozni rodovi Ajdovški s hvaležnostjo spominjali. Martina družba pri nas prav lepo vspeva, le žal, da je smrt zahtevala htos že troje žrtev. Spremili smo k zadnjemu počitku en^ga mladeniča in dve dekleti. Dne 17. nov. smo obhajali pa posebno slovesnost Marijine družbe. Bila je ta dan poroka prednika M D. z dekletom domače župnije tudi iz Marijine družbe. Dve deklici z venci na glavi ste spre mili poročene* k altarju, ostali jima na strani med poroko in med sr. mašo so prejeli sv. obhajilo s po-ročencema vred. Po maši pa so zapele dekleta Mari-ine družbe poročno pesem pod spretnim vodstvom g. org. Cjrlija, kar je bilo prav lepo in ginljivo in je izvabilo marsikomu solzo iz očes. Ni vseh svetnikov dan pride v tukajšnjo gostilno človek, ki je bil baje nekdaj imeniten čevljar, sedaj pa siromak in se je vedno ves tresel, menda od preveliko izpite pijače. Začne jesti naročeno meso, kar se zgrudi, začne močno dihati in v par minutah je bil mrtev. Domač župnik je prihitel, a dati mu je mogel jedino le odvezo, predno je izdahnil. Zopet en svarilen opomin pijancem! Pri nas je nepričakovano hitro nastopila zima s svojo ostrostjo, vsled tega toliko bolj občutimo. Ribniški novičar. Mejtem, ko smo se Ribničanje že dve nedelji razveseljevali pri predstavah Marijine družbe, iz srea se smejali kmttu Herodu, solze točili radi sv. Neže in bdi zamaknjeni v živo podobo Marije Kraljice, si iščejo nekateri ljudje vse drugačnega veselja. .. Konec preteklega tedna ležal je v sodrašk. mrtvašnici 24 letni France Lunder iz Avžlaha. Pobrali ao ga v četrt, k z,utraj mrtvega na cest. pri Žimarioah. Prešnji večer sta pila s stncem zna. nim pijančkom, v neki gostilni v Podklancu. Izpila Z skoro en I ter žganja. Ker noč m bila preveč mrzla in njegovo truplo ne trdo, se po pravici sumi, da mu je otrpnilo srce radi preobilnega žganja. Kljub temu, da je že v naših krajih in drugod zgubilo več ljudi življenje radi preobilne pijače, vendar oblasti kar silijo z gostilnami in dajejo dovoljenja nezanesljivim ljudem, kljub odporu od strani županstev. Ti pa, pošteni slovenski kmet, spoznaj vsaj kedaj svoje sovražnike ia ogibaj se jih in ne nosi jim svojega denarja! Koder sem bil in hodil, povsod Bem opazoval, da so taki brezvestni krčmarji najslabši ljudje, oderuhi, nečistniki in prešestniki, goljufi s ponarejenim denarjem, krivoprisežniki. Ljudje pa, mesto da bi se s studom obrnili od njih, ko jih srečajo, jih prijazno pozdravljajo in jih štejejo za imenitne gospode. Ljubi moj kmečki prijatelj, dokler ne spregledaš, čakaš zastonj boljših časov. Iz Planine. Dnč 10. novembra so se ločili od nas naš velečastiti gospod župnik Ivan Podboj, po lastni prošnji in želji na svojo novo faro Toplice pri Novemmestu. Šli so tja doli poglavitno vsled tega, da bi si vsled svoje dolgoletne hude bolezni ondi nekoliko okrepili svoje izgubljeno zdravje, ker so tam zdravilne toplice za bolnike. Čeravno so bili častiti gosp. župnik bolni, so bili vendar goreč dušni pastir. Veliko so storili za čast Božjo, izveličanje duš in za lepoto hiše Božje. Znali so izvrstno pridigati; vedno bi jih bili poslušali, tako do srca segajoče so znali govoriti. Vpeljali so Marijino družbo deklet in mladeničev skoraj najprvi v naši škofiji. Imeli so blago srce, dičila jih je dobrotljivost in usmiljenost, posebno do revežev. Pa kdo bi naštel vse, kar ste nam bili, g. župnik. Eno je gotovo, da Vas namreč ne pozabimo nikoli! V novi službi pa Vam želimo Božje tolažbe v britkostih, in obilo blagoslova Božjega. Na svidenje v nebesih! Naj se objavi tudi pesem, ki so jo zložili v slovo sami g. župnik, in jo dali natisniti na zadnjo stran podobic, ki so jih med nas farane razdelili. Glasi se: 1888. Za slovo 1902. dne 9. novembra 1902. Zadnjikrat Vas še pozdravljam, Srčno ljubljene ovčice, In prijazno se poslavljam, Ko odhajam zdaj v Toplice. Let štirnajst sem bil v Planini, Trudil se za vas goreče, Proti rajski domovini Kazal pot do prave sreče. „Z Bogom!" kličem »zdravi, srečni!" .Stari, mladi, vsa župnija, Bog vas blagoslovi Večni, Blagoslovi Vas Marija! Stanovitni vsi bodite, Trdni v veri in pokori, Zvesto Jezusa ljubite Mater na »Planinski gori!' Če se tukaj v solz dolini Več ne vidimo nikoli, Naj pa enkrat vse zedini Bog ob svojem nas prestoli! Slovenski novičar. Vabilo na naročbo. Današnjemu »Domoljubu* smo priložili postno nakaznico, s katero naj čč. naročniki obnovi naročbo za prihodnje leto 1903. Prosimo pa, (la na\j bi se to zgodilo kmalu, že pred novim letom, kajti s prvim januarjem 1903. Izda c. k. pošta nove nakaznice in danes priloženih ne bode več* sprejemala po novem letu. — Svoje ime, stan, kraj bivanja in pošto naj slehrni na nakaznico zapiše prav razločno. Med letom naj bi se naslovi ne spreminjali brez posebne sile. Kadar se kak naročnik preseli v drug kraj, naj svojo novo pošto upravništvu »Domoljuba" naznani, pa naj tudi povč, kje je prebival prej. — Razpošiljanje lista traja vsakokrat po dva ali tri dni, naj torej ne zameri, komur »Domoljub" ne pride v roke tako kmalu, kakor bi si želel. Posebno nam je ustreženo, ako se naroči več odtisov lista pod skupnim naslovom. — „Domoljub" stane po pošti pošlljan za vse kraje v Avstriji na leto 1 K 60 h, na Nemško 2 K 8 h, v Ameriko iu druge tuje države celoletno 2 K 60 h. Odprte ne zalepljene reklamacije so poštnine proste in naslavljati jih je na „Upravništvo Domoljuba" v Ljubljani. Zdravje obolelega Veličanstva, presv. cesarja se je zboljialo tak6, da je v kratkem pričakovati popolnega okrevanja. Promllostni gosp. knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič ae je odpeljal v Rim, da poroča sv. Očetu o stan i u ljubljanske škofiie. f kanonik Fran Černe. V Trstu je umrl plemeniti starček kanonik Fran Černe v 80. letu svoje dobe. Pokojni kanonik je bil zvest sin svojega naroda. Rojen je bit v Tomaju na Krasu, alužboval je kot kapelan po tražaški okolici, dokler ni doaegel časti kanonika stolnega kapitola. Kot tak je bil tudi kapitularni vikar takrat, ko se je rajnki nadškof Gla- vina odpovedal časti tržaško koperakega škofa. Tud v času, ko je bil ikof Šterk zadržan ali odsoten. je kanonik Č rne vodil upravo ikc fi e. Kot tak je skušal popravljat', kar so pokvarili drugi in kar so sto-rili krivice slovenskemu narodu. Z a p u ■ t i 1 je vse svoje premoženje ca ustanovitev konvikta v Pazinu, kjer se bjdo, pohajajoči tamošnji c. kr. hrvatski gimnazij, ubožoi sinovi našega naroda vzgajali za duhovski atan. Zapustil je torej pok. Černe največjim revežem naše škofije, bednim kmetom istrskim in sirotam slovenskim in hrvatskim cerkvam. Naj v miru počiva! Slovenski dijaki v Rimu V Collegium Germa nicum se nahajata zopet dva Slovenca gg. Anton Prešeren in Ciril A ž m a n. Oba študirata na Gregorijanski univerzi. Nameščenje. Častiti gospod Ivan Nep. Renier. ki je nekaj časa bival na Dunaju, je nameščen kot župni upravitelj mestne župniie v Krškem. Novo župno cerkev v Kočevju je blagoslovil 23 t. m. stolni župnik g. Jožtf E r k e r. Slovesnosti se je udeležilo vse uradništvo in mnogo ljudstva. Popoldne se je izredno lepo vršil slovesen obhod z Najsvetejšim v proslavo papeževe 25 letnice. Mesto je bilo v zastavah. Posebno so poveličevali slavnost tukajšnji premogokopi v paradni obleki z godbo in zastavo. Konsekracija nove cerkve bo v maju ali juniju prihodnjega leta, ko bo dovršen novi veliki oltar z baldahinom v čistem remanakem slogu Shodi po zimi. Zapadel je sneg, in javni shodi pod milim nebom so postali nemogoči. A javni po litični shodi se morajo nadaljevati. V onih krajih, kjer imajo naši somišljeniki na razpolago dovolj velike dvorane, se naj prirejajo shodi tudi po zimi. V zgodnji spomladi se prične takoj zopet z velikimi shodi na prostem. Želje in dopisi v tem oziru se naj, kakor nam poroča izvrševalni odbor katol.-na-rodne stranke, naalovljajo na naalov dr. Evgen Lampe, atolni v i k a r v L j u b 1 j a n i. Vsa nepolitična društva našega miiljenja prosimo, naj na svojih bližnjih občnih zborih sklenejo, da pristopijo k »Slov. krš&-soc. zvezi« ter naj svoj prisop p i a m e n o naznanijo. Obrazec, po katerem so dolžna društva vsako leto poročati »Zvezi« o svojem poslovanju, se jim dopoSlje o pravem času. Mesečni doneski, katere imajo društva vsako leto plačevati, so se na I. shodu nepolitičnih društev slovenskih določili tako le: a) društva, ki imajo do 50 članov, plačajo 25 v; b) društva od 50-100 članov, plačajo 50 v; c) društva od 100-150 članov, plačajo 1 K; č) društva nad 150 članov, plačajo 2 K. Nova knjiga z naslovom „Lurški čudeži" je izšla. Spisal jo jo znani francoski pisatelj Henrik Laser, poslovenil pa rajni župnik gospod Frančišek M a r e š i č. Ta Bpis je nadaljevanje bukev, imenovanih »Lurška mati božia« ter nam obširno in gan ljivo opisuje nekoliko čudežnih ozdravljenj v Lurdu v najnovejših časih. Lep spominek nam je zapuHtil rajni župnik lipoglavski s to kniigo, ki bo veliko pripomogla k češčenju blažene Device Marije. Dobili bo »Lurški čudeži« (XXV 463 strani,) v »Katol. Bukvami« v L)ubl|ani in tudi v prodajilnici H. Nič-man. Č»na trdoveiani knjigi 2 K, po pošti 20 h več. „lzvirne platnice za Zgodbe sv. pisma." Z raznih strani smo dobili v zadevi teh platnic vprašanja, iz katerih razvidimo, da gospodje poverjeniki in drugi niso prav umeli zadnjega oglasa knjigoveza gospoda Breskvarja. Vezava knjige v izvirne platni c-e stane z lično navadno obrezo 4 K 20 v., z zlato pa 6 K. Same platnice brez vezave stanejo 2 K 70 v. Na željo nekaterih g< spodov se pa vežejo »Zgodbe« tudi v navadno polplatno po 2 K, v polusnje pa po 3 K. Ameriški Slovenci pridejo obiskat staro domovino. Prihodnje leto priredč ameriški Slovenci r.-manje v Rim in v staro domovino. Odbor novoustanovljene »Zveze slovenskih duhovnikov v Ameriki« se je ie obrnil radi tega do potovalnih družb, ter v kratkem priobči podrobnosti Skupno bi po tovali iz Nevvjorka v Neapelj, Rim in Ljubljano, od koder bi šel potem vsakdo lahko na svoj dom in se vrnil nazaj v Ameriko čez nekaj tednov. Iz Strašišča pri Kranju. Umrl je v Straiišču in bil včeraj pokopan posestnika sin Matevž Rozman, član stražiškega prostovolj. gasilnega društva, v dobi 24 let. Bil je obče spoštovan ter poirtovalen član novega gasilnega društva, ki mu je pri pogrebu izkazalo zadnjo čast s skoro polnoštevilno udeležbo. Poročilo o I shodu slovenskih nepolitičnih društev. Ravnokar je izdala „Slov. kršč. soc. zveza" o tem velevažnem shodu, ki se je vršil 7. in 8. septembra v Ljubljani, obširno poročilo, katero je spretno uredil čast. g. Luka Smolnikar. Odbor „Zveze" posvečuje to poročilo presvetlemu gosp. dr. Antonu Bonaventurijegliču, knezoškofu ljubljanskem^ pokrovitelju shoda. V poročilu so vsi referati, ki so bili na tem shodu, in debate. Ta knjiga je dragocena zakladnica praktiških navodil. - Noben župni urad, noben naš somišljenik, kisezanima zajavno življenje, nebi smel pogrešati te knjige. Nobeno naše društvo naj ne bo brez te knjige. Delovanje, urejeno po teh navodilih, bo Slovencem prineslo krasnega sadu. P osebno navod za snovanj o in vodstvo društev naj bi se pridn-o prebiralinupošteval. V temnavodu so pa tudi različni obrazci uradnih ulog, navodi z obrazci za društvene odbornike i. t. d. To poročilo je „Zveza" izdala skupno kot štiri snopiče svoje „Knjižnice" Skupno obsegajo ti štirje snopiči 140 strani. Doslej je torej izšlo 7 snopičev „Knjižnice". Na platnicah te „Knjižnice" je pričela priobčevati svoj »Vestni k", iz katerega se razvidi gibanje „Zveze" in njenih društev. V tem „Vestniku" daje „Zveza" društvom tudi razna navodila, tako n. pr. o delovanju v društvih po zimi. „Zveza" naznanja, da bo izdajala na platnicah tudi zapisnik dobrih knjig itd. Poleg vsega tega obsegajo ti štirje zvezki, ki so izšli skupno, tudi konec dr. V. Schweitzerjeve razprave o našem društvenem in shodnem zakonu z obširnim stvarnim kazalom. Prihodnji osmi in obenem letošnji zadnji snopič »Knjižnice" izide tekom meseca decembra ter bo obsegal poročilo o protialko-holnem gibanju. Vseh osem snopičev velja samo 2 kroni 40 vinarjev in se naj naročnina pošilja na naslov: Luka Smolnikar, stolni vikarij v Ljubljani. Priporočamo »Knjižnico" „Slov. kršč. soc. zveze" kar najtopleje. Zopet žrtev žganja. Znani prijatelj žganja posestnik v Volaki po domače Gričar, si ga je 9. t. m. zopet privoščil čez mero. Ko se je po noči vračal iz Hotavelj proti domu, je obležal na potu in zmrznil. Njegovi domači so ga šli iskat, ker ga dolgo ni bilo domov. Našli so še živega, a umrl jim je že na pot^ ko so ga nesli domov. Mož zapušča vdovo in več neodraslih otrok. Srce mora boleti vsacega trezno mislečega človeka, ko vidi, kako se širi pogubno pijančevanje, posebno žganjepitje, med priprostim ljudstvom. Zato pa z veseljem'pozdravljamo vsaki korak, ki se stori v to, da se omeji ta strašna delavska kuga. Drobtine. Kako umirajo liberalci na Francoskem. V tej državi se je danes vnel boj proti veri sploh in proti kongregacijam posebej. Ta boj je začela Waldeck-Rousseauova vlada in poostrila Combesova vlada. Čudno, da mnogi radikalci divjajo le, dokler so zdravi. Kakor hitro se bliža smrt. začnejo drugače. Tako je n. pr. ravnal Demagnjr, desna roka Waldeck ova, ki je pred kratkim umrl. Pred smrtjo se je dal previ-deti s sv. zakramenti in priporočal znancem, da naj skrbijo za krščansko vzgojo otrok. Drugi liberalec, dr. Kamil Morel, ki je bil župan v mestu Ony, kjer je tako rad prepovedoval katoliške sprevode, je poklical pred smrtjo duhovnika in je spokorno umrl. Smrt je najboljši zdravnik za liberalce. V antiklerikalizmu I se lahko živi, toda tukaj se dobi prav slabo pripo-| poročilo za večnost. Tovarnar Krupp umrl. Dr.6 22 nov. je umrl v dobi 49. let od kapi »det po celi Evropi znani veliki tovarnar in izdelovalec topov v E«enu, tajni svetnik, dlan pruske gosposke zbornice in državnega sveta, Friderik Alfred Kiupp. Pred kratkim je bival ▼ Capri, kjer je priiel v kotfi kt z občinskimi cbla-stvi zaradi ondotnega bivanja, kar je dalo povod soo.-dem. „Vor\va tsu" za grde napade. — Kruppovo tovarno je kot malo podjetje ustanovil 1. 1818. njegov ded A fred Krupp. Pozneje je vodila podjetja njegova vdova Tereza z najstarejšim sinom Alfredom, ki je je pozneje znstno povzdignil. Po njegovi smrti 1.18S7 mu je sledil edini sin, sedaj umrli Friderik A'fred, ki je podjetje dvignil na tako stopinjo, da je največje na svetu. V njegovi tovarni, ki preskrbuje več let malone vse evropske države s topovi ter žslezjem za ladij«, železnice in mostove, je bilo I. 1802. usluž benib 22.300 delavcev. Napad na belgijskega kralja. — Napadalec zopet Italijan. Drč 16 nov. popoldne je v trenutku, ko se je kralj v spremstvu grofa Flanderakegs, princa Alberta ter treh princeainj peljal iz cerkve, neki ita lijanski podanik z imenom Rubin o iz Pinarda pri Neapolju trikrat ustrelil iz samokresa, a ni nikogar zsdel. Pri njem so naili ie zavoj ostrih patron Nekateri trdijo, da je Rubino prišel iz Londona z namenom, da usmrti kralja. Rubino je anarhist in pravi, da je nameraval streljati ie v crrkvi, a seje bal, da zadene koga drugega. Pravi, da nima sokrivca in da ga je beda prisilila do tegi dejanja.__ Listnica urediritva: K dopisu: »Iz Sada pri Št. Vido na Dolenjskem« v raduji Stev »Domoljuba« drage volje potrdimo, da dopisnik ni imel najmanjiega namena, taliti oMerp^lova-nega cestnfga načelnika g. Ivana Kristana; izjavljamo tudi, da z dopisom bi v nikaki zvezi Senividski kapelan Fran Zega Za smeh in kratek čas. Iz Šola: Katehet: Izraelci so šli »kozi lUeČe morje, kakor po suhem. Kaj sle Ji iz tega: Tinček, (Čevljarjev sin : Da so imeli ilvOjne podplate. Besedni uganki: I. a soglasnik a a a žužkojed a b b c č drevo e e i zver i k k rastlina k 1 1 1 n kraj bliža kranj.- hrvatske o o 0 P r r mesec r r s s t del roke t t v u del glave samoglasnik. II. i •• ..........Zamenite točke s črkami: . . ■ • 4 a, 1 c, 1 d, 1 e, 1 g, 2 i, .< . . . . 1 k, 3 1, 1 m, 2 n, 4 o, 2 r, .....4 s, 2 u, 1 v, in sostavite iz .....njih besede, ki naj pomenijo: ..... godbeno orodje, država, del mesta, amerik. denar, svetopisemski kraj, gora na Kranjskem. Kaj se bere v začetnih črkah odzgoraj navzdol? Rebus: 2. žo lll» I> >.u ino. = G oreh Rešitev ugank v zadnji številki. Kdor reši to uganko, dobi za Miklavža tri jabolka. Besedni uganki: I. Advent. II. 1 i s a b • t L a m b e r t i s k r • s o b a > o b i s k r e L a m b e r t 1 i s a b • t Rebus: 1. Podturen, 2. Podčetrtek. 3. Nanos Vse so prav reSili: Anton Kafi. fant v Sv. Pavlu pri Preboldu; Jurij Marki« v Goričah; Kati Blumer, dekle v St. Pavlu pri Preboldu; Marija Sila v Trebnjem; Janez Seratin, cerkovnik in ob«, svetovalec, in Lena, njegova žena na VrabCah; Vekoslav Levstik v J. pod Sv. Gregorjem; Jak. Hočevar, Josip Stupica in Srečko Vcrbifi. dijaki; Kr. Lipah in Al. Zabukovec, fanta v Ljubljani; Jofc.f Vidmar v Podlipi pri Ajdovcu; Anton Saj in Mih. Turek, kmetski ntladenfa v Topolu na Blokah; P. Resman v Begunjah, Gor.: Andrej Pagon, fant v Poljanah pri Cerknem; Jolef Petrič na Škrlovici pri S». Gregorju. Prihodnja številka »DOMOLJUBA" izide dnč 18. decembra 1.1. Loterijske srečke. Line, 29. novembra 84 51 63 48 16 Trst, 29. novembra 81 88 63 ' 90 7i Dunaj, 22. novembra 86 |t 21 12 31 ' Grade«, 22. novembra . 9 66 ,/ 67, 3(1 40 Železnato vino LEKARJA Piecoli-ja v Ljubljani. Dobiva sevlekarnah ce rt § % s'Ji 3 S ■ —T P S krepca malokrvne, nervozne in slabotoe osebe Polliterska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar GABRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštuem povzetju. 186-12 L ' sr c^rc T^rsfc z^z^z^ src; t^l^; c^iJcJtt; ^^; Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico 1 (rcgistrovana zadruga z neomejeno zavezo) sprejema hranilne vloge tudi od neudov, ter obrestuje iste po 19) 3-1 lo Q na leto in sicer brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz lastnega plačuje. Najmanjša vloga je 2 K. Poštne položnice so na razpolago. Uradne ure vsak dan od 8.—12. ure dop. Hranilnica sprejema od strank tudi hranilne knjižice drugih hranilnic, ne da bi se obrestovanje prekinilo. okolice rcgistrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Knezovi hiši, Marije Terezije eesta št. 1 obrestuje hranilna vloge po 4 V/o brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vjozr, 18 12-4 nike plačuje. Uradne uro raaun nedelj in praanikov vsak dan od 8—12. ure dopoldne Poštn. hran. urada itev. 828.408. - Telefon it. 5. Brzojav. Pri slovanskih aposteljih Sv. Cirilu fn Metodu v Liub-IJani, Lingarjeve ulice došla je velikanska izber -gat razne vrste povsem na novo trpežnega b'aga. ter se s avno občinstvo vljudno \abi, da si svojo potrebščino v zimskem blagu, kateri se zdaj v najcene.ši nakup nudi, oskrbeti blagovoli. 190 3_2 Pod Ciril in Melodovo znamko do8'.o nam je od tisoč slavnega občinstva do sedaj zahval za najpoštenejžo, in nizko ceno blago; vsako človeško bilje, ki se količkaj razume, se z največjim zaupanjem povsem lahko prepriča, koliko denarja si odjemalci blaga v teku celega leta pod to gori omenjeno znamko prihraniti zamorejo, ako pri nas svoje potrebščine nabavijo. Toraj na svideDje pri slovanskih aposteljih Sv. Cirilu in Metodu v Ljubljani, Špitalske, ozir. Lingarjeve ulice. Vzajemno podporno društvo v Ljubljani sprejema hranilne vlo$e, ter jih obrestuje pe V 2 0 brez odbitka rentnega davka, katerega društvo samo plača. Uradne ure vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludne, izvzemši nedelj in praznikov. / m 4-1 APENTA Najboljša Budimska grenčlca. Se jako uspešno rabi pri telesnem zaprtju, protinu in tolščici. Dobiti je v lekarnah, pri prodajalcih dišav, mineralne vode Itd. 185 13-3 Edini zastopnik: S. Ungar jr, Dunaj, I. _ sr Svoji k svojim! Čejnil^ s iVfllauee LJubljana * Lin garje ve nlioe g se priporočata slav. občinstvu pri nakupovanju jesenskega in zimskega blaga za obleke. Naznanjava, da sva že popolnoma založena s vsakovrstnim blagom kakor: 165 7-6 novosti K v lepi in veliki izberi volnenega modnega blaga za ženske obleke, loden, perilni porhet itd. Rute, volnene, pletene, ienllaste, žametaste šerpe. Za možke! ^^ velika zaloga vsakovrstnega sukna za obleke, zimske sukne, površnike, haveloke itd. Cena najnižja in zanesljiva! §0" Postroiba. poltena! "Wm 'fffiHiHfifmmtgfffgtfffinnffffffffffiffifitf m Franc Dolenc v Ljubljani nasproti Frančiškanski cerkvi. P. n. Slavnemu občinstvu priporočam svojo = veliko zalogo = obstoječo iz suknenega, volnenega in platnenega blaga za moSke in ženske obleke, nadslje svilnata, kakor tudi vseh vrat pletene in suknsns zimske robce, izvratno blago za mairacc, rjuhe in posteljno opravo, narejene kortre, koče in Jegerjevih srajc. Veliko zalogo garnitur zaves, teplhov in preprog od najcenejfle do najfinejše trite. Ker prejemam blago le iz prvih in najboljših tovarn, možno mi je vsakomur z zarit sljivo dobrim blagom, po najn žjib cenah postreči 191 3-8 Dobrohotnemu obiskovanju se udano priporočam s spoštovanjem Fr. Dolenc. HEHBABN1 -jev podfoefornaato-kUll sirap. Ta že 33 let od mnogih zdravnikov priporočeni pral sirup raataplja sla«. omlrt kaAolj, poauojftujo pAt, daj« slast do jedi, poapeduje probaTlJanJ- in radii aort. Železo, ki je v sirupu t lahko li prisvajajoči obliki, je jako koristno ta aarejaaje krvL raztopljire fosforno-apnons soU, ki io v njem, pri eUbotalk otroolh oo-■psiujejo aajrojoujs kortlj. 194 2 Oeaa steklenici 1 (ld SS kr. — a K BO h, po poM N kr.-40 h v«t u zavijanj* Svarilni Pred izdelki pod enakim OfdlllU.ali podobnim imenom, ki pa so po sestavi m po učinku vsa različna posnemanja naših Izvirnih preparatov te 83 let obstoječega •podfosfornastega kislo - apnenega Železnega sirupa avarimo in toraj prosimo, zahtevati izreCno Her-babny-jrr ,apnono - teleznl sirup" in gledati na to, če ima vsaka steklenica pristavljeno uradno vpisano varatv. znamko. Edina izdelovavnica in skladišče: Dunaj, lekarna „znr Barmherzigkeit'1 VIL/1, KulaerfltrMMM 79—7». V taisti ikM v vssl Ukanah sa Dna|a, v L|abljaal ta en>|*' T zalogi je pri gospodih lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mar-dstschMger, G. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, J. Mayr; Celje: 0. Scbwarzl A Co., M. Rauscher; Reka: F. Prodam G. Prodam, A. Schindler, A. Mizzan; Brszs: G. Elsftsse? dediči, Ssvsden : V. Kordon; Cslaveo: P. Hanser & J. Pichler, P. Birnbacber vdova, J. Kometter, V. Hanser & R. v. Hillinger; 81. VII: C Schiebl. Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A. Suttina. A. Filipp'. dr V. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini dediči, M. Ra-vasini; Beljak: Jobst A Schneider, h. Assmann; Cmeswl|: F. Haika; Vsltkavso: J. Jobst; Vslipsrfc: A. Huth.