Leto IV., štev. 283 V Lfubltant, torek dne 4. decembra 1923 Poštnina parSanraiut cena 1*50 Oin Izhal« ob 4 «|utr«|. f>jo. da sdru-ieni v mogočno enotno napredno fron-to za vedno razženejo t, svojega rna-ptrata gospodarje, ki bo prišli tja, so se naprednjaki kregali med se-M. Sedal le koneo Konec črno-rdeče koalicljc Burna šefa parlamenta v Ljubljani KOMUNISTI V MESTNEM SVETU ODŠLI V OPOZICIJO. — DEMI-SIJA ŽUPANA DR. PERICA SE PRIČAKUJE ŠE DANES. — NA MAGISTRATU ZOPET KOMISAR. (Glej tudi uvodnik.) Ljubljana, 3. decembra. Nocoj se je vršil v Me?(nem domu sitiod zaupnikov komunistične stranke, kateremu ro prisostvovali vsi komunistični občinski svetniki. Glavni po-ročovalcc je bil predsednik komunističnega občinskega kluba dr. Lemež, ki jo v svojem govoru ugotovil —• popolen krah sedanje magistratne koalicije ter označil kot neobhodno, da komunisti v občinskem svetu takoj preidejo v najstrožjo opozicijo. Lemežev govor jo napravil najmučnej-ši utis. Govornik jo takoj nvodorm priznal, da so bili komunisti od svojih zaveznikov na vsej črti prevarani. Koalicijo je označil dr. Lemež kot usodno pomoto, opravičeval so je pa s tom, da vsi veliki politiki včasih grešijo. Apel na prizanesljivost sodru-gov jo izzval mnogo komentarjev. Komunistični volilci so mislili, da jc stvorjona koalicija s »socialističnim krilom» klerikalne stranke, (kakor stoji to v koalicijski pogodbi! dr. Lemež pa jo že davno vedel, da so se krščanski socijalisti, takoj, ko jo pričel novi režim na magistratu, spremenili v oficijelno SLS! Dr. Lemež je čisto pravilno danes opisal vlogo, Id so jo igrali on in njegovi tovariši v družbi klerikalcev: SLS jih je zlorabljala kot hlapce svojega partizanskega terorja na ljubljanskem magistratu. Danes je komunistični prvak proglasil »krščanske zastopnike delovnega ljudstva* (pod to krinko so klerikalci prišli na magistrat) kot «najvr,e-tejše zagovornike kapitalizma«, kot »gospode, ki imajo delavca !c takrat na jeziku, kadar ga rabijo za volitve«. Drugi del svojega govora je posvetil dr. Lemež demnirogičnim frazam. Komunisti in klorikalci so sicer vsej delovni Ljubljani, pa naj so prišteva »kapitalistom* ali »proletarcem* na-tovorili ogromno škode na vseh poljih napredka, ker pa so jim še ni posrečilo razbiti vsega, jo govornik smatral, da komunistična politika ni popolnoma uspela. Nezadovoljen je, da niso povsem izenačene plače magistra! nega ravnatelja in mestnega delavca, češ, da imata oba enake trebuhe, in ogromni poviSkl davkov, ki jih jo koalicija pod vodstvom klerikalcev nagromadila obrtniku, trgovcu, industriji, mu šo niso dovolj. On zahteva za obrtnike povišanje davkov na 300 odstotkov, klerikalci pa so liili samo za 200 %, za industrijo hoč-o 4D0 % in tako naprej. Mnogo besed je posvetil referent tudi razmeram v mestni elektrarni, kjor je l« pazljivost voditelja tega za vse ljubljansko življenje važnega podjetja preprečila, da ga komunisti niso žo povsem razdejali. Saj je dosedaj konštatiranih šest poskusov najopasnejge sabotaže, ne da bi župan ali klerikalni zaščitniki Ljubljane storili lo en onergičon korak v varstvo ogroženih interesov ljubljanskega prebivalstva. Dr. Lemež se je pa pritoževal, da komunistični delavci v mestni sluibi nimajo dovolj csvobode* . . . Zaključil je svoj refprat i resigni-rano izjavo, da komunisti ne morejo več nositi odgovornosti za delo na magistratu. Zbor zaupnikov 'e soglasno odobril retolucljo, ki Izjavlja, di kon unlstiena stranka -. i nosi več odgovornosti za o'ič|-r' o gosnndar-stvo, zato izstopa iz «Zvczc di-Iov nega ljudstva«, nleni zastopniki odlagajo vse funkcije v občinskih odsekih In zavodih ter prestopajo z dar-nšnjim dnem v najstrožjo opozicijo. Obenem s to resolucijo sta bila odobrena donisa obema dosedaj zavezniškima kluboma, klerikalnemu In soei-Jalisličnemu. ki se z obširno utomeljit-vijo obveščata o storjenem sklepu. Dopisa sta bila še nocoj odposlana. • S sklepom komunistične itranko jo razrušena maglstratna večina in župan Perič razpolaga le še z 10 glasovi cl 49. Nj«?ova gTupa. ki šteje 5 mož, je ostala v zavezništvu g klerikalnim klubom, ki ima 14 članov, jc torej le šo nekak klerikalni reipok. Skunai pa sta oho skupini daleko v manjšini in ie ob sebi umljivo, da se bo tudi dr. Perič držal parlamentarnega običaja ter izvaial konsrkvenee. Računati je torej z dejstvom, da bo žunan Perič še tekom današnjega dne podal demi-sij o. Ker je v danih okolnostlh sestava nove večine nemogoča., je pričakovati razpusta občinskega sveta. Na magistrat pride torej zopet vladni komisar, ki bo imel nalosro, pripravit! novo volitve. Liuhljansko prebivalstvo žo komaj pričakuje trenutka, da z mokrimi cunjami nažene svoifl klerikalno-komunistično • soeljalistične osrečeval-co. Mera je polna, potrpežljivosti je konoc. Nenadni odhod kralja v Pariz KRALJ SE .TE VČERAJ ODPELJAL V PARIZ. — RAZNI KOMENTARJI O NJEGOVEM POTOVANJU. — SENZACIJONALNI UTIS V BEOGRADU. Beograd, 8. decembra, p. Kralj Alok-1 za politično potovanje. Tudi je verjetno, sander se je danes zjutraj nenadoma od- da bi bil zdravnik r slučaju potrebo kli-peljal t Paril. Spremlja ga naš pariški can v Beo-rad, ne pa, ila bi kralj odšel k poslanik Spalajkovič, ki jo pred par dne- njemu v Tariz. Zalo bo splošno 6odi, da ti dospel r posebni misiji t Beograd, kraljovo potovanjo ni privatnega značaja, Zatrjevalo so jo, da jo prišol poslanik ali vsaj no izključno privatnoga znafcaja. Spalajkovlč v Beograd radi priprav za Parlamentarni krogi domnevajo, da gre za kraljev oilcijelni obisk predsedniku frau-1 važna zunanjepolitična vprašanja in goro-coske republiko, ki se ima izvršiti spom- \ ri se, dn »o bo kralj sestal s prodsedni-ledi. Zat« Jo nagli odliod vladarja r Pariz kom Slilleramlom tor da bo oprejo! tndi vzbudil tem večjo senzacijo t vseh poli- francoskega ministrskega predsednika tičnih krogih. j Poincpr?ja. Gro bajo za zadevo, ki bodo Službeno obvestilo pravi, da je kralj od- privedlo do šo vcPioga zbliianja med na-potoval radi nenadne po'rshe lcčojija zo- j 5o državo in Francijo, bov pri speciialistu, ki je ločil kralja le' Kralj potuje ineognito tor sc vrne naj-poprej in polusliižbono so pristavlja, da brž 11. f. m. v Bcogrcd. NERAZUMLJIVO POSTOPANJI" V PLAVLJEN1M KRAJEM. — VODA NE POLEMIKE Z NOTR Beograd, 8. decembra, r. Na današnji soji narodne skupščino jo predsednik prečital ukaz o izročitvi krcljevsko oblasti vladi, iver jo kralj Aleksander odpotoval v Pariz. Nato je predsednik odredil glasovanja o nujnosti predloga, ki zahteva takojšnjo pomoč ponesrečencem vsled po-vodnii v Sloveniji in v drugih pokrajinah v znesku 20 milijonov Din. Predsednik je izjavil. »Kdor je za nujnost, naj obsedi, kdor jo proti, naj vstane*. Vsi poslanci so ostali na svojih sedežih, kljub temu pa je predsednik proglasil, da jo cujnost odbita. To je izzvalo viharne pruore Opozicija je burno ugovarjala. Predsednik jo razburjen odgovaijal, da gro za pomoto, češ da jo or mislil reči: Kdor jo proti naj oetano ua svojem ie-(ložu, kakor to vedno stori. Skupščina jo vihamo protestirala in vzklikala, da je nujnost žt sprejeta. Predsednik je navzlic temu odredil novo glasovanje z bosodami: »Kdor je proti naj vstane*. Radikali, Turki In Nemci so vsteli in odklonili nujnost. Tričel jo fundor. Mnogi poslanci so razbijali i>o klopoh, kričali 8c£ borse 3. decembra: CURIH: New-York 573.25, London 24.98, Pariz 31.05, Milau 24.87, Praga 16.70, Budimpešta 0.0302, Bukarešta 2.85, lieograd 6.475. Sofija 4.40, Dunaj 0.0081. TRST: Beograd 26.07 do 26.20, Pari« 124.70 do 125.10, London 100.25 do 100.5(1, New-York 23 do 23.15, Curih 402 do 40^, Praga 67.2U do 67.50, Dunaj 0.032 do (1.033, dinarji 26 do 2615, dolarji 22.05 do 23,10, carinski franki (20) 88.00 do 80. DUNAJ: Beograd S Od do 804, Berlin 13.70 do 14.30, Budimpešta 3.68 do 3 7S, Bukarešta &55 do 357, London 308.500 do 309.500, Milan 3084 do 3006, New-York 70.935 do 71.185, 1^'iz 3822 do 3838, Pra-I ga 2060 do 2070, Sofija 548 do 552, Varšava 1.80 do 2.00, Curili 12.3S5 do 12.485, dolarji 70.560 do 70.0c0, liro 3050 do 3070, dinarji 7S0 do 805. PRAGA: Beograd 89.25, Dunaj 4.61, Rim 150.25, Pariz 187.25, Loudon 150, New-York 3-160. BERLIN: (V milijonih): Milan 181.54n, Praga 121.695, Pariz 225.435, London 18,154.500, New-York 4,189.500, Curih 728.175, Beorrrad 87.082. NEW-Y()RK: Beograd' 113.12, London 484, Toriz 538, Milan 128.25, Curib 17.44, Praga 293.25, Dunaj 0.1450. Budimpešta 058. Čehi In nai narodni praznik češki listi pišejo jako iskreno ob ►•Uiki našega narodnega praznika. Narodni llsty«, ki poudarjajo, da »o morali Jugoslovani pri zgradbi novo države premagati večje težave nego Čehi i na znotraj i na zunaj, nam priznavajo uspeh petletnega dela. Se?, . Tudi »Venkov« poudarja težkoče, kakur »N4r. listy», pristavlja p:', da je bila Jtiffoslnvlja v eni točkij r.i boljem nego Češka, ker so jo .nocla t opreti na državno tradicijo stare «rb-1 :•!.« kraljevino, ki je dala r junaški borbo svojih sinov življenje današnji riržavi. Članek hvali izvrstno diseir.':-rirano armado, ki je najboljša v Muli tam i, omenja pa tudi zapit tene balkanske razmere, ljubosumnost rivali-t je Italijo in opustošenje «lik-»ga dcis države, česar vsejra Cehi ni*o t r poli 1 '.st nravi, da vidi v petletnem delu lugoslovanov edino stremljenji p« konsolidaciji tn gospodarski obnovi in po zavarovanin države v mednarodni vropski politiki. Dalje poudarja na lop razvoj našega šolstva m naše pro-- vete. Tudi dinar ie dosfgji neko ,-ta-1 ilizacijo. Kraljevina SHS ctoii danes \ od najbolj urejenimi evropskimi dr-avami ln jo odličen član Male antante. »Venkov« pravi, da mora ji biti i ohi napram Jugoslovanom odkrito-• i'cni v vsakem oziru. v zunanji ln v gospodarski politiki. Zvestob za rve-!.'ubo, vedno, povsod, v vsem! »Českfi slovo* t>iše nekako ijko-lo: »Bratski narod SHS slavi danes narodni praznik ujedinjerija Rjiztimemo njihovo veselje in ob p-ilild tega znamenitega dne zatrjujemo trlanno in r . nično, kako jih Imamo radi in k.tko smo srečni, da smo (niče velike dobt v kater! je dozorela v cm m'-e! n ka-t'ro so delali, se brije »nH in umiral! t ."jbcljli slovanski ljud.K n.i B^katni. '"•mo, kaj pomeni za nts velika ln ii čna Jugoslavija, vemo tudi, da imata Jugoslavija in ntimi seveda tudi politični nasprotnfki. Tudi t? so z za-lovoljstvom poslušali izvajanja trosn. ir. Ptica in konštatirali, da so jih pri ?adn;ih volitvah demasogi prevrnili in ».(peljali. Trezen nastop demokratov po deželi vpliva blažllno in jača jugoslovanske napredne vrste. V Gor. Logatcu ee jo vršil ja-ffcu volilni shod. ktiiemu jo Prisostvovalo preko sto ljudi. Stvarr"p izvajanjem gosp. notarja Tavzesa in nadvse interesantnim razkritjem klerikalne nesposobnosti s strani u. župana nadzornika PunčutiK. je sledilo vse z nai-veujim zanimanjem. Interesantna je bila konštataeiia, da so bili vsi klerikalci. ki v svniih listih blatijo dosedanji odbor, zjutraj pred cerkvijo iavno ,'ozvanl da se popoldanskega shoda JDS udeleže in svoje trditve dokaže io. P r i S e 1 ni niti eden! K oklepu je še eovoril gosp. dr. R a p i. •:$ je pozival navzoče, da glasujejo po :vojeiri prepričaniu in preudarku in naj se na puste begati od lindi. ki iili poznajo vedno le z oblinbami, nikdar pa ne z doian.il. Lepo usneli shod je Ml zaključen po gnan. Jakobu Nago-detu iz Gore nit vasi s pozivom na »noten nas t on za drugo, napredno demokratsko skrinjico! V" Grad on v Bell KroiM m je Trsil v nedelio v ?ostiinl e. Diru a se-tanek prMašev demokratske stranko na katerem se ie nstannvHs krnlevoa '•r?arifzs»iia JDS. Mala občina Grada« i« rlnlg že tiri zartniih sknpščinskih vo-iitvah veive število glasov demokratki stranki — fi1! — kot mesta črno vjel i ln Metlika! Seda i je ta zelo na izredna oblina po osrromnf večini 'vo-• b prebivalcev v vrstah JD1 In o ka " klHV-Mlr^n ri več nit! Hnha niti 'uhtt. ?n«t.inka so Je udeležilo nad o ljudi in mno'ri niso našli prostora r. največjim zanimnnlem in tazum«v»-uiem so zborovalcl sle'lili Izvaiaaiem odposlanea !jordanskega, strankine^a tajništva gosp. Pluta, ki so ga s|« iKilnjevali s prav umestnimi medklici. Za predsednika krajevne organizacije JDS je bil izvoljen g. Vin k-želj, ki bo z ostalimi člani odbora gotovo dobro in uspešno vodil posle krajevne organizacijo. Gradao je postal trdna demokratska trdnjava. * Minulo nedeljo eta poročala tia se-stauku v Rušah predsednik oblastne organizacije dr. Lipold in tajnik Spind-ler o političnem položaju in o organi zaoljskih vprašanjih. Po živahni debati se je izvoli! pripravljalni odbor za ustanovitev krajevne organizacije za Rušo iu okolico. Dalje se je vršil lopo obiskan shod zaupnikov v Dravogradu za prevaljski in marenberškt okraj. Sestanku je predsedoval gosp. Grisogono, nakar je poročal gosp. dr. L!|iold o političnem položa u in naglasa! potrebo skupnega delovanja nu-pivdnjakov, oblastni tajnik Spindlor pa jo govoril o potrebi strankine organizacije za Dravograd z ozirom na lo kalni gospodarski Iti politični položaj. O domačih razmerah je poročal gosp. Crisogono, nakar se je ustanovila za Dravograd in Mežo ter okolico kra-jt-vna strankina organizacija pod predsedstvom Ivana Verdnika, Politične delete + Samo konStstlramo. Petletnica našega Ujedinjcnja Je celokupno Jugoslovansko časopisje proslavilo s članki in spominskimi sestavki, povdarjajoč važnost lega največjega dogodka v naši narodni zgodovini Le klerikalni In Radl-čev! listi so ta dan zamolčali! Češke no-vlne prinašajo uvodnike o pomenu I. decembra, organi klerikalne stranke gredo preko tega historičnega datuma s prezirom! Njihov molk najjasnejše razodeva njihove misli: oni mrzljo ta dan! Za nje Je dogodek, če slavi rlmsk! kardinal Plclplnl svojo petdesetletnico la uslano-\1tev fare pri sv. llrhu se Jim zdi pomembnejša nego rojstni dan Jugoslavije. Sramota. -f Slabosti obhajajo SLS. Zato nekdo tarna v »Domoljubu*, da Je žal res, da 21 tigrov ne doseže nič. pač pa so davki vsak dan hujši. Ker tudi klerikalni volile! na svej! koži čutijo, kam so Jo tigri zavozlll. Jih »Domoljub, napada kot • maloverne*, kot »omahlJ!vce» ln .hojaz-IJIvce., Nezadovoljneže. W Jih Je v klerikalnem taboru vsak dan več, printerja »Domoljub« s kratkovidneži, ki obupajo, ker ni uspeha. To so »nergači, ki vsaki stvari Škodujejo«. Končno se zadlra »Domoljub. tudi v one, kl so s SLS volili, ker s« iskali osebnega dobička Torei ven z malovernltnl, s kratkovidnimi In z do-blčkarjl. pravi »Domoljub.. Kdo pa potem še ostane pri SLS? »Domoljub« obeta pla čilo izdajalccm. Tudi ml smo »Domolju-bovega. mnenja. Gorje Izdajalski SLS! + Krediti za prehrano. Jeseni L 1932 le pretila v mnogih delih države glad. Zlasti Je bila prizadeta Hcrccgovlna, Črna gora, Dalmacija. Lika ln Primorje pa tudi deli Srbije. Predvsem je bilo treba spraviti v te kraje čim več živil iz bogatejših krajev, kl&r pa so prometni oziri to priporočali, iz inozsmrt-a. Plačilna bilanca ni trpela, ker sa Je ista množina ilta mogla izvoziti na sever prilično za cuako kupnino. Za to akcijo Je bilo treba obratnega kapitala, katerega je vsled Intervencije vlade dala na razpolago velikim aprovizacljskln: družbam Narodna banka pod Jamstvom denarnih zavodov in subsidiarnini Jamstvom države. Za znižanje cen v post-bno prizadetih krajih jc bil namenjen poseben driaven prispevek. Vso to akcijo Je uspešno organiziralo jeseni 1922 ministrstvo za socialno politiko ped vodstvom tedanjega ministra dr Žerjava, ki mu ja bil za to delo kot pomočnik pridelji.il ravnatelj ljubljanskega Žitnega zavoda k. Janko Jovan. Komaj )e bila akcija započeta. Je dala vlada ostavko, vendar Je njena zasluga, da Je bila aprovizaclja v vsej državi do nove žetve za$i£urana. Od 17. decembra 1922 so prevzeli vodstvo vse akcije r,ovi mož-I" pod nadzorom novega za soc. politiko dr. Periča. Čo so m"' ':dc po preteku enega leta pri nekak .'h Hferantlh težave slede plačila, kakor ie to v sedanjih razmerah prav umljlvo, pri državnih kreditih pa stara tuivada, je to pač slučaj, ki ga nobeu pošter. človek na more zavračati na bivšega ministra. Našemu »Slovencu« jc rcscrvirar.a ta izredna pravica. Blagor uiu. Morča pa prevaloma vendarle v;:.a."a svojeta iotrudnlka gospoda Janka Jovana za svet. 4" Kaj uu tO? »Slovenec« pii.iaša članek »Konccr,(.racija naprednih sil«, ki sicer v njem Udi, da to uiso misli pripadnika SLS, a io očividr.o lar.sirane misli mnos.il:. li si bciijo iiiavo radi poskdic Murkov.Lia protokola in zavožene fidc-ralistične reakcije. Člankar polemizira s kultuniobojnim programom, ki le baje zrno napredne koncentracije. Cia.ikar pa pozablja, da kulturnobolcn Je pri nas samo klerlkalizem, ki hoče potili vse, l.ar se noče podrediti njegovemu svetovnemu naziranju. Nalnovelšl Izbruh tega fanatlz ma se pravkar vrši v Julijski Krajini, kjer duhovščina Izjavlja, da niti na narod nem pollu ne mara sodelovati z onimi, ki ne sprejmejo kulturnega programa «Ec. clcslae militantis«. Pisec »Slovenčcvega« članka ne ve, da Ima napredna konecn-traclla, kl lo danes grade vsi trezni napredni elementi v Sloveniji, Cisto posirl-ven hi konstruktiven cill: našo državno zgradbo uredit!, njct:o upravo Izpeljati po načelih državnega elinstva. dekoncentra- dje 1n samouprave. Izenačeni« zaVomrv, povidiga gospodarskih in kulturnih sil. Pri tem delu odklanjamo klerikalizcm In njegovo nesrečno metodo, kl v narodu s trenil glavnimi verami mora delovati raz-krojevalno. Čemu nam ie potreben klerikalcem kot »branitelj« vere, ako nl v nevarnosti? V Sloveniji Je nesrečna SLS vse naše moči zapletla v boj z državo, kl Jo hoče razdelit! v 4 — 7 državic, ln v boj z narodno idejo. Zato moramo na-prednjakl stopiti skupaj, da potisnemo državnopravno In kulturno reakcijo nazaj. Res Je: »ne centralizem, ne federalizem, ne avtonomizem ne bo rešil, rešila nas bo le dobra uprava In pravna sigurnost«. Tako piše »Slovenec«, kakor da Je Izpisal 11 »Jutra«. Izvrstno. Podpišemo z obema rokama. Če se zgodi, kar veli »Slovcnčev« uvodnik, potem je zbogom SLS, avtonomila ln »katoliško svetovno nazlranje.. Potem bomo vs! složni In Slovenci bomo preplavili vso drŽavo s svojo akcijo. + Pogajanja med našo In romunsko delegacijo glede cerkvcno-šolskih vprašanj sc, kakor nam poročajo lz Beograda, uspešno nadaljulejo. V šolskih zadevah |e bl! med drugim že dosežen sporazum, da se bodo naši otroci v Rumunl)! in nasprotno do 2. razreda poučevali v maternem In šele nato v državnem Jeziku. Šolske knjige bodo tiskane v državi, čegar narodnosti pripadajo dotični otroci, že obstoječe šolske stavbe pa ostanejo v posesti sedanjih lastnikov. Učltelll se morojo premeščati lz ene države v drugo. V Temešvaru se otvori srbska, v Vršen pa rumunska preparandiia. Večje težkoče obstojalo v cerkvenih vprašanjih. Naša delegacija Je zahtevala, nai ostane v Temešvaru srbski vladika. čomur pa so se Rumuni protivilj. Končno Je bil sklenjen sledeč! sporazum: Rutnunl dobe svojega vikarja v Vršcu kot namestnika vla-dlke, Srbi pa svojega vikarja v Temešvaru. Srbski vikar bo podrejen vladikl v Aradu, romunski pa stbskemu vikarju v Vršcu. Obe cerkvi Imata popolno avtonomijo. Treba Je rešiti samo še razne finančne stvari, kakor vprašanje samostan skih Imovin. -f- Občni zbor »Edinosti« v Trstu. Dne 16. decembra se vrši občni zbor političnega društva »Edinost, v Trstu, na katerem se bo razpravllalo o vseh teko. čili vprašanjih. + Občinske volitve v Vojvodini Velik! župan v Novem Sadu Je prejel od ministrstva notranjih del obvestilo, da se bodo občinske volitve v Vojvodini vršile že v teku mcscca decembra, oblastne volitve pa začetkom prihodnjega leta. Spori Po svetu —■ Italija priznava sovjetsko Rusijo. Prošle dni se je vršila v rimskem parlamentu Izredno zanimiva debata. Oovo-rilo se je o preliminarnem rusko-italljan-skem sporazumu, katerega ie rimska zbornica ratificirala. Pred ratifikacijo so nastopili različni govorniki, tudi poslanci iz socialističnih in komunističnih vrst. Tako Je n. pr, socijailst Lazzari potem, ko io očrtal vse dobre strani sovjetskega režima, izrekel pomemben stavek, da Je ruska revolucija mnogo uspešnejša od fa-šistovske. Pri tei opazki se je vmešal Mussolini z vzklikom: »Ni res, ni resi. Podobno kakor Lazzari le govoril tudi komunist Bombacci, ki le izjavil na koncu svojega govora, da bo glasoval za vladni predlcg o ratifikaciji dogovora. Fašlstovski posianci so mu po teii besedah navduSor.o ploskali. Ko Je bila debata zaključi uu, se Je oglasil k besedi Mussolini. Povedal ie, da je bila rusko-ltall-Janska pogodba zaključena 2a pred dvema IčUima ln da je bila sedaj potrebna le korekture. Nato Je pohvalil »stvarni In praktični govor« komunista Bombac-cija ln naznanil, da se med Italijo in Rusijo že de!j časa vrše razgovor! za popolno vzpostavitev normalnih odnošajev med obema državama. O izpremembah v Rusiji sc je Izjavil, da so to notranja zadeva Rusije. Evropske in Izvcnevrop-Ske države danes iščejo stikov z Rusijo ter Jo stvarno priznavajo. Italija hoče biti med prvimi, zato !| ne dela priznanje sov Jetske Ruslie nobenih skrbi. Pogodbo z Rusijo sklepa pod geslom: cdo ut dcs». Italija priznava Rusijo ter bo ž njo vzpostavila tudi diplomatske od noja je. Od Rusije pa zahteva v zameno dobro trgo-vintko pogodbo !n konccslje pri slrovi-nah, kl so Italiji potrebne. Nedeljske nogometne tekme. Zagreb: Od napovedanih prvenstvenih tekem se jc vršila le tekma med Cro-atlo ln Železničarji. Zmagali so zadnji z 2 : 0. Beograd: Zagrebški Oradjanskl Je v soboto In nedeljo gostoval v Beogradu ter doživel dva občutna poraza. Prvi dan ga Je premagal Beogradski SK. s 4 : 3, drugI dan pa Jugoslavija s 5 : -1. Ta poraza Jugoslovanskega prvaka sta vzbudila v športnih krogih precejšnjo senzacijo. Dunaj: Nedeljske prvenstvene tekme so prinesle zanimiv preobrat. Popularno moštvo Raplda Je bilo poraženo od Wa-ekra s 4 : 2 (O : 2). Rapld Je bil v prvi polovici v premoči, toda v drugI polovici se Je VVacker zelo opomogel ter zabil štiri gole. Tekma Je bila surova In Je mora! sodnik pri obeh strankah Izključiti po enega Igralca. — Aniuteurji so premagali Adtnlro s 4 : 2 (3 : 1) In stoje sedaj na prvem mestu tabele. Imajo enako število točk kot Sjimiaring In Rapid, namreč 16, toda boljše razmerje golov. Poleg tega pa so odigrali eno tekmo manj kot Rapld. Hakoah : WAf 3 : 1 (O : 0). Ost-mark : Hertha 1 : 1 (1 : 0). — Proti Vlennl Je gostoval praški DEC. ter zmagal z 2 : 0 (0 : 0). Pražanl so napravili zelo dober vtis. Nad polovico teketn za nlžjcavstrljskl pokal se radi slabega vremena nl vršilo. Izidi ostalih tikein so: Florldsdorler : Sturm 07 2 : I (2 : 0). Ru-dolfshiige! : Meldllnger Sportfreunde 3 :0 (2 : 0), VVAČ. : Donau 6 : 3 (2 : 1). Ntfu-bau : Oermania 3 : t. Praga: Slavlja : Makkabt (Brno) 3 : 3 (1 : 1). Obe moštvi sta pokazali Izredno lepo Igro, kakršna se že dolgo nI videla v Pragi. Augsburg: r. C. Schwaben : I. P. C. Nflrnberg 4 : I. Mflnchner Turnveretn 1860 : Spleiverelnlgung EQrth 2 : 0. * S. K. Ilirijo v Ljubljani opozarja gg. odbornike in funkcljonarle, da sc vrši danes zadnja plenarna seja pred občnim zborom. — Zanesljiva udeležba! — Člani, kl še niso plačali članarine za tekoče leto, se opozarjajo, da Jo plačajo do 5. t. m. v upravi »Jutra« pri g. Komarju. Turistovski klub «Skala» v Llubljanl poziva vse članc-smučarje, da se danes zvečer ob 8. ndeleže sestanka, kl se vrši v zadnji sobi Narodne kavarne. Sestanek Je za člane smučarje obvezen! Ljubljanska drama. Totefc, 4.: »Danes bomo tiči«. C. Stcda, S.: Zaprto. Četrtek, 6.: .Smrt majke Jugoviča«. A. Petek, 7.: »Kar hočete«. D. Sobota, S.: »Danes bomo tiči«. Izv. Nedelip, 9. ob 15.: »Kar hočete«. Ljudska predstava«. Ob 20.: »Osma žena«. Izv. Pi.adeLitk, 10.: »Osma žena«. B. Ljubljanska opera. Torek, 4.: aPsoglavcl«. E. Sreda, 5.: Zaprto. četrtek. 6.: ob 16.: »Janko in Metka«; mladinska predstava. Petek, 7.: »Oosposvetskl sen«. B. Sobota, 8.: »Mlgnon«. Ljudska predstava. Nedelja, 9.: »Oosposvetskl sen«. Izv. Mariborsko gtcdallSčft Torek, 4.: »La Bolicme«. B. • tGosposvetskl s«n». Poročilo o sobotni, lepo uspeli premieri to ttieto Sa-vinove domače opere na ljubljanskem odru prinesemo zaradi pomanjkanja prostora iutri. Sodišče CELJSKA POBOTA. Celje, 3. decembra. Nepoboljšljiv tat. Danes Je pričelo tu zadnje letošnje porotno zasedanje. Na zatožni klopi je sedel žo ponovno radi tatvine kaznovani 43lutni Friderik GlOckel iz Nilrnberga, sedaj sedlar v ttabni gori Obdolženec je bil leta 1922. ln 1028. uslužben kot sedlar pri Flor. Gajšeku v Loki pri 2asmu in Edvardu Zupancu na Pristavi Ko je dobro spoznal krajevne razmere, je vlomil pri obeh trgovcih v zaklenjene prostore in odnesel mnogo manufakt urnega blaga velike vrednosti Ukradene stvari »o našli večinoma Se pri njem, ali pa pri osebah, katerim jih je razprodal Porotniki so soglasno potrdili vpraSa-nje glede tatvine, nakar Je bi! obtoženec obsojen na dve leti Ječe. Ker je inoze-mec, bo po prestani kazni izgnan. UBOJ. ropoldne je stal pred poroto 311etn! Jožef Megla, oženjeni posestnik v Sopotah. Obdolženec so je priženil pričetkom leta 1019. na dom svojega tasta Franca Plev-nlka. Z ženo Boža 11 jo sta bila solastnika posestva, ženini starši pa so 6i izgovorili dosmrtni užitek. Megla je bil spočetka miren in priden delavec, pozne> pa se je vedno bolj vdajal pijančevanju. V pijanosti je divjal in bil nasilen, da so se vsi bali Ob neki taki priliki je izjavil, »da bo že tasta v stran spravil;., ki ga je dne 15 avgusta v resnici ubil. Plevnik je imel zlomljenih na obeh straneh trinajst reber. Porotniki bo vprašanje na uboj soglasno potrdili naknr Je sodni dvor prisodil Megli 8 leta težke ječe. * No sodnijo se Jezi. Posestnik Josip S. Iz Vodovodne coste v Ljubljani ima v hiši stranko, ki povzroča veden nemir. Dne 22. avgusta sa je čulo iz prvega nadstropja »spel razbijanja in prepiranje. Prišlo je do ostrega nastopa in je stranka poklicala stražnika. S. lo videvši, pa se je ie bolj razburil, in sicer nad stražnikom. Vpil je nad njimi. fKdo Vam je kupil hlače?! Mi, davkoplačevalci vam kupujemo hlače! Z nami mornte držati!* Pozneje je pisal še na sodišče d -e vlogi, v katerih se jezi nad paragrafi in tsalotnon-skimi> razsodbami naših sodišč. Vsled obeh prestopkov Je bil pozvan pred sodišče. Kot priči sta bili zaslišani med drugimi njegova žena ln 121etna hčerka, kl e!a Izpovedali, da je obtoženec močno živčno bolan in se v razburjenosti ne more obvladali. Njuna izpoved |>a ga pod zakonom nI mogla popolnoma opravičiti ln je bil obsojen na 800 Din globe aH 0 dni zapora. Kepo' oljšljiv tat Je 271etni klrpar Vtn. cene Kelner iz Trbovelj. Po šestnajstme-sečni težki ječi v molki kaznilnici v Mariboru, je meseca oklobra ukrndel razno obleko ter se vtll olnpll z istim namenom v zaklenjeno hišo Ivana .Teme. Pri okrož-nom sorf^ču v Celju Je dobil zopet 1 leto poostrene leče. Objave X Društvo »Kazino« v Ljubljani tau redni občni zbor dne 10. decembra t. [ zvečer ob 6. uri t društvenih proitor-s sledečim dnevnim redom: 1.) poroči; ravnateljstva; 2.) odobrenje računov; & določitev članarine za bodoče leto; 4. dopolnilna volitev članov ravnateljstvi 5.) volitev revizorjev; 8.) samostoju prodlogi (morajo biti 8 dni pred obča in zborom javijeul); 7.) slučajnosti. — Rav nateljstvo. X Občni zbor ljubljanske podružnici Kmetijske družbe se vrši nocoj ob 20 (A. uri) v prostorih Kmet. družbe rs Turjaškem trgu. X Dobrovoljci v Ljubljani! Z ozirom na Miklavžev večer ae vrši redni meiej. ni eostanek v sredo dne 12. decembra ob 20. uri. — Odbor. X Gospodarsko in Izobraževalno drn štvo za dvorski okraj v Ljubljani pt; pravi »koline« tvojim članom In iouiH Ijenikom dne 8. doccmbra ob 8. uri zvt čer pri »Zlatorogn«, Gosposka ulica s Vstopnine ne bo. X Predavanje v »Pravniku* v LJrt. Ijanl V stedo dne 5. deceaibra predan, na sestanku društva »Pravnika* gotf univ. prof. dr. Karel Hinterleehner: «Geo logija in uprava«. Predavanja s« vrs ob pol 6. uri popoldne ▼ pravosodni p.i lači it. 70. I. mulstr. K obilni udelef vabi — odbor. X Slovensko zdravniško društvo v LJubljani priredi v četrtek dne 8. decec. bra ob 16.80 v porodnišnici svojo drugo tnaivstveno sejo. Predava 1.) primarijdr. Minaf: Artroplastika (teoretičen pri«p«. vek z demonstracijo artroplastične ope racije koščene ankiloze kolena). 2.) Asistent dr. Kuhan Demonstracije Is kirurgije. — Odbor. X Najden Je bil t nedeljo v opernem gledališču v Ljubljani zlat naniet:; •.runih. Lastnik ga dobil Vogelna ulka St, 8, I. nadstr. X Društvo najemnikov ra Slovenija ima prihodnjo Javno odborovo sejo « nedo dne 5. decembra ob 20. uri * re. liki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. čo 20. ure informacije Sv. Petra cesta U. MIPLAVŽEV VEČER. X »Miklavžev večera prirede Sentja-kobčani v sredo dne 6. decembra v dvorani Kazine s sodelovanjem članov iu članic svojega gledališkega odra In or kestra. Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina 10 Din, za člane društva in odti kov ter njih družine v predprodajl v Šentjakobski knjižnici lo v trgovini Šteti na Starem trgu pa 5 Din. Darovi u ol-darovance se sprejemajo od 7. do 8. ure zvečer. Pred nastopom v Kazini pojile Miklavž po nekaterih hišah. Tako bo okoli 6. ure v gostilni pri Kavčiču na Privozu in v gostilni pri Sodčku v Hrenovi ulici. Kdor ne pride v Kazino, :n visoko smreke, ki so odolele nalivu. Mesto nesreče iigleda kakor ogromno jezero, na katerega površini piavajo trupla ljudskih žrtev, drevesa, pohištvo in drugi predmeti. Reševalna akcija sc mor« omejevali samo na spravljanje mrtvih trupel In na kopanje novih strug, da r*l njih odteče nabrana voda. Skoda jc ogromna. ?;iinn ek-ktrarnu .ie stala nad 40 milijonov lir. Od uio ni ostal niti kamenček. V bližini uničenih naselbin ni tie cest, tio drugih prometnih naprav; voda je vse poplavila in izenačila. Vlad.» jc odredila pomoč tehničnih čet In druge-ga vojaštva, poslala je v Bcrgamo veliko Število inženirjev ter je dala ponesrečencem na razpolago vse potrebno, da >« sledovi elementarne nesreče popravijo iti po možnosti zabrišojn. Maši kraji m Narodni praznik v Ljubljani idnviča, Markoviča. Ftr"ssmayerja i« ] Kreka, ki so v daljnjih slutnjah razodevali stremljenje jugoslovenskih lia- edinega naroda veliko večje zanima-1™ morajo voditi trije glavni nje, kakor prejšnja leti. Je to ugodi,o; K" .naroči, en vladar m eiu država od znamenje notranje konsolidacije države. Zlasti naša mla lina jo peto obletnico proslavila s celo vrsto kulturnimi prireditvami, na katerih se jo šo prav posebno spominjala neodrešenib bratov v Korotann in Primorju. Ofieijelna proslava so je vršila po cerkvaii s slovesnimi daritvami. V stolnici je škof dr. Jeglič ob muo-gobrojni asistenci duhovščine in navzočnosti namestnika velikega župana Vodna katastrofa, dovala Slovenijo, tudi Hrvatski ni pri zanesla. Sava pri Zagrebu ie v potek ia | soboto zvečer naraščala kakor da so se pod njeno strugo odprli neusahljivi stu-doncl, Iz katerih neprestano dere voda. Reka je dosegla 4.18 in nad normalo. Zagrebčani ne pomnijo slične katastrofe ic 28 let. V petek popoldne je Sava pri Zagrebu prestopila bregove in dosegla Savsko cesto poteg mestne vrt-narne. Kakor bi trenil je bil levi del Savske ceste pod vodo. Kmalu so hiše in hišice štrlele nad vodno gladino kakor majhni otoki. Voda je dosegla okna ter se razlila po sobah. Prestrašeno prebivalstvo Je bežalo v podstrešja In na strehe. Po vodi so plavale mize, stoli, škail in drugo pohištvo. Zde- j kov lo se j c, da se bliža sodili dan. 2e ob II. dopoldne je voda preplavila Trnje pri Zagrebu. Kmalu nato so bile vse bližnje na nost _ . . . , je!a voda, da niso mogli nikamor. Stra-: zbornici šna situacija je nastala, ko se lo. Sava jc neprestano naraščala sameznih hiš pa so sa čull kril moč, -jokanje ln stokanje. Akcija nlml čolni se ni povsem ebne: niso mogli daleč, ;ker Jo Iz vode štrlelo uvodoma -------- -o—..... ---.-. , ----- - , , . , . ,-, v drevje ter se je obod čolnov zatika! ob našega naroda in se nato spominjal vodski stol junak iz rodu K.ir.igjorgje« ograje pod vodo. V prvi vrsti so1 velikih naših kulturnih delavcev Obra- vidov ter z mečem naznani, da jc pro- Beljaka do Soluna. Akademska omladina jo poslala vladarski dvojici in prestolonasledniku Petru brzojavni pozdrav, vladi pa apel, naj deluje z vsemi močmi na to, da bo dovrši še ne popolno ujedinjenje vseh Jugoslovanov v veliki svobodni Jugoslaviji. Nacionalistična mladina je priredila v veliki dvorani Narodnega domu sijajno manifestacijo sa državno nje< ^ iiv............ ......_._r____ rllnjenjo in zasužnjene brate. Občin- dvor. svet. K Temenska, koman-; stvo je napolnilo dvorano do zadnjega dan ta dravske divizijo generala Stoja- J kotička in je vladalo ves čas slavnost-noviea, konzularnega zbora, načelni- no razpoloženje. Gdč, Ek ar jeva jq ............ 'slasti,! deklamirala Gradnik eh državnih in civilnih obla idnikovo --Ujedinje- zastopgtev Uorporacij in društev ter j nje-.-, nakar so jo g. Kralj v kras« tevilnega občinstva opravil službo]nem govoru spominjal junakov, 1-a so božjo, po kateri je bila vojaška para-! žrtvovali svojo življenje za na«o obvo- kratko zgodovino robstva dokler no sede na Gosposvetski voj- razno VIATOR: Nov pogled 1 na nemški film Vlak, ulica, lokal. — Blago, multi-Plikator, zlato. — Najdražja država ta svetu, najdražje mesto v njej. — Gulaškanone. ft.es kakor na filmu. Strk, pa že skoči lova slika čez platno, vse miglja ln ml-?ota, se spreminja in drvi. Nekaj minut, sa so zletele mimo tebe epizode, drame iti epolie. Pred osmimi tedni sem se vrnil lz detel o »pesnikov in mislecev® (Dlciiter tind Denker), iz dežele «reda tn dobrih šeg» (Zucht und Sittc), Iz zemlje, kl se je nekoč >onašala s svojo »Grilndllchkcit« in ki !e bila skoraj ponosna na to, da z zaledno pokornostjo služi avtoriteti ln da Je vsak dan In vsak čas ravna po geslu: frtio do zrna, kamen do kamena. Deu-Ischer Wille, deutschcr Fleiss, Deutsch-'and, Deutschland ilber alles... Poprej sem zadnjič videl Nemčijo 1913, >« razlika med takrat in 1923 Je bila, katar med ledenim morjem in Saharo. Razlika med koncem septembra 1923 in Wcein novembra 1923 nI mnogo manjša. Propad je strmoglav. Lavlna, katero sem Med nedavnim videl še sredi hriba, je sedaj zdrvela že prav blizu vznožja ali v dolino. Brzovlak z Dunala za Berlin le bil do Passaua nabito polu. Tu se je pa nenadno docela izpraznil in tudi ostal prazen. Bil je izborno kurjen in ventillran, taiko razsvetljen, strogo čist, da se je kar svetil. Tudi na neizrečenem kraju je bilo vse čisto, voda je iunkcijonirala in v škat ljici ie bilo dovolj primernega, rujavega, točno zoženega papirja, pa ga nI — nikdo ukradel. Pač pa smo morali v Passauu zopet zamenjati denar. En dinar je 40, reci štirideset milijard Mk — (milijard, nc morda milijonov), — piši 40.000, 000.000. Zato sem pa svetlo gledal, ko sem plačal vozni listek od Passaua v Berlin. Prod 8. tedni sem se še tod vozil najceneje na svetu, vso noč ln dobro za nekaj manj ko sto dinarjev. Sedaj pa sem moral dati za isto vožnjo 4 bilijone Mk ali 1000 Din. Kakor je bila ta vožnja pred osmimi tedni horendno poceni, tako je sedaj horendno draga. Železnica računa z zlato valuto X multl-plikator, ki jc danes — 1 bilijon. To jc običajna prometna računska cdlnica! Ta ogromna «c!fra» mi izprva sploh ni šla v glavo. V praksi namreč izgleda uprav čudno, preden se navadiš na računanje med našo valuto in tolikimi ničlami. Kmalu pa zapaziš, da te končno s tolikim! ničlami ln z zlato bazo neusmiljeno lupijo, češejo, brljejo, strlžejo ln gu-JIJo, da te postane kar strah. V Berlin Je vlak sicer pridrvel še vedno pravočasno. Zdi se, da jim je ta točnost prešla v meso In kri ln da se je bodo nrav tako težko odvadili, kakor... drugod šlendrijana, netočnosti lu črne] kafe. Toda na postajah lil več onega vrveža, kl ie vladal še pred osmimi tedni. Vse je prazno, tnalo jc potnikov, malo vozil, malo sprehajalcev. Izumrlo. Ista slika tudi v mostu samem. Najbolj dolgo-časeu je pa bil dan 20. t, m., «:Busstag->, po pomenu sličen našim »vernim dušam». Berlin je bil ta dan uprav zapuščen, vso zaprto, ptisto, prazno in čemerno. Kdor je bil ua ulici, za toga s! lahko prisegel, da je tujec ali valutni verižnik ali oboje. Teh valutnlkov jc pa povsod dovolj in neprestano te nagovarjajo. Ko jc bil oficl-jelni kurz za dolar 4 bilijone, so t! oni ponujali že 6, ker so pričakovali, da bo marka šc bolj padla. Posebno aktivni so ti kavallrjl v sloviti pasaž! med Fricdricli-strasse in Unter den Linden. Tu kar organizirano love tujce ln jih vodijo v zakotne lokale, kjer jim siccr v redu mcnjaio tuio -valuto, zato pa jih poskušajo obrna-žltl pr! cehi. To lupljenje in guljenjc splošno opažaš pri vsakem koraku, Vsega je dovolj, stane pa v zlat! valuti 200—300% več kot v mirnem času. N. pr. razglednica 40 do 100 milijard, cigara ena 200 do 1500 milijard, tramvaj 150 milijard. Jedilni listi so vsi v zlat! valuti. Juha stane 50 pi do 1 Mk, pečenka 1.50 do 3 Mk, košček kruha 6 pr, čaj 1 Mk, multtpllkator pa je 1 Mk r— 1 bilijon v papirju. Srednje dobro kosilo te stane na ta način za 1 osebo 150 Din, navadna hotelska soba 10 do 20 zlatih mark (500 Din)i Tudi v prodajalnah so cene v zlatih markah, 3 do 5 krat v-lšie kakor pred voino. Navadni strapacnl čevlji 30 do 50 zlatih Mk. boljši 100 zlatih Mk! Navadna slabša obleka 150 zlatih Mk! Premog 4 zlato marke za q (pred vojno 80 ps), surovo železo za Industrijske svrhe kg cO pi, pred vojno 09 pf. Kdor no ve, kakšna le ekonomska struktura velike industrijsko države, ne more presoditi kako usodna je ta resnična draginja, ki jc vso kaj drugega kot pri nas. Kakor som žc prej omenil, so tudi železnice prešle k zlati valuti. Za progo 500 kilometrov, torej kakor od Ljubljano do Beograda, plačaš v I. razredu brzovlaka v našem denarju 1500 Din (pri nas 800 dinarjev). Po zadnjem našem zvišanju smo mi bili glede draginje t;a železnic! na tretjem mestu v Evropi. (Pred nami Cehi In Lahi). Sedaj so nas Nemci daleko prekosili, toda le gledo I. in II. razreda, glede III. razreda pa smo še le sedaj Izenačeni z Nemčijo. Dokaz, kako nesocialno In nesmoireno sc gospodari v naši železniški upravi. Takšna primera se ti kar sama vsiljuje, velja pa le glede železnic. V vseh drugih cenah so oni sedaj lia slabšem, ln ne malo. V ilustracijo naj navedem še: Vstopnica za kino po rangu od 5 nild do 2 bilijona. Srednji rang stane I bilijon Mk, torej v številki toliko, -kolikor bi bila pred vojno (v zlatu) stala celokupna Netnčiia z vsemi hišami in pohištvom, mostovi, tvornicaml. železnicami, lukaml. Industri- jami. gozdi, z vsemi Tudam! nad in podi zemljo, tzkratka z vsem razven gole zemljo, zraka in vode. Danes pa jc milijard kakor bacilov. Ena škatlja vžigalic stana 200 milijard, enu sama vžigalica iz škatlic pa osem milijard. Vsakodnevne uoviuo te stanejo po broju 100 do 300 milijard, ilustrirani list «Reigeu^ 1 bilijon 100 milijard, stari »SiiiipUzissinius« 400 milijard. Te cene ti šume po ušesih, ko greš, da si oglodaš notranjost trgovin. Blago je v boljših trgovinah prvovrstno, toda eksot-bitantno drago. Nemčija je danes najdražja dežela v Evropi lu Borlin v njo) najdražje mesto. Luksusnl predmeti, doslej več let poskrili, so zopet prišli liu dan in se ponujajo, ker jim sedanjo cene prijajo. Toda nikdo ne kupi ničesar, razven obogatellh izjem. Prosjakov obeli spolov in vseli starosti sedaj povsod mrgoli, nagovore le lia žclezuici, v restavraciji, v kavarni, na ulic!, v nočnih lokalih, pred gledališči, prod prodajalnami, na trgu, celo v cerkvi. Vidi se jim, da so iz nekoč tako zvanih srednjih in višjih slojev, da so inteligenca... Pri odhodu sem videl še staro vojaško "Gulasch-kanonc^ (vojno kuhinjo). Pripeljala se je po sredi ulice, sc ustavila, In tlst! hip se je zbralo okrog nje na stotine, morda čcn tisoč prerivajočih sc !n vpijočih gladnlh; vsak io v svojo skodelico zastonj dobi! do vrha nalito črno juho, — njegov zaju-trek, obed iu večerja za danes, Kaj ba Jutri, io vc useda! *jel dedBčhio, ki mu gre i: prazgodovina. Zaceliti se morajo rane, ki ffli eutimo vslod zasužnjen osti Gorice. Tr-t ta in tužne Istre iu dalmatinskega otočja. Prodreti moramo do Egejskega in Jonskega morja. Dovršiti to oporoko, je naša najvišja dolžnost. — Po tjficijelnem delu be je razvila animirana, res demokratična zabava. Društvo »Soča* je proslavilo narod-tii praznik s predavanjem g. M a jce-n a o zgodovinskem razvoju proglasit-narodnega ujedinjenja. Prodavatelj ja razvil silno težavno delo Jugoslovanskega odbora, ki si jo v svetovni vojni pod predsedstvom dr. Trumbiča nadel nalogo intenzivno propagando med a« ta n to aa njedinjenje vseh ju-t oslovensklh, dotlej še razkropljenih 1 ratov. Dr. M ar uši 8 je pojasni! takratni teiavnl položaj pogajajoSih se pooblaščencev in naslajal, da smo odprodaji »dragocenegas (danes poplavljenega) sveta. Skoro vsi ti malkontentni pa so se zbrali pod sicer ozko streho radikalske partije v Kranju. Na seji ee je ugotovilo, da je našel re-Tizor občinsko gospodarstvo v najlepšem redu. To priznanje se je v oflcljelnem revizijskem poročilu pokrajinske uprave spremenilo najbrže pod vplivom višjih protektorjev kranjskega mesta v 12 strani dolge .-dobrohotno nasvete. O teh nasvetih se je vršila podrobna, jako zanimiva in mestoma zelo zabavna debata, ob dokajšnji udeležbi zadevo pazno mo-trečega ohčlnstva. Debata je pokazala, da je bilo občinsko gospodarstvo celo mno-r/o vzorneje in skrbneje, kakor če bi se gospodarilo strogo po lepih besedah dobrohotnih nasvetov. Številčno se je ugotovilo, da so znašale investicije za nepremičnine, izdatno več, kakor izkupiček od-prodanih realitet, h katerim prišteva revizijsko poročilo tudi Izkupiček za posekan lesi Revizijsko poročilo v nasprotju U temu dbmneva, da so mestni uslužbenci prejemali svoje plačo iz , katereea je sedanja delovna večina io tolikih letih brezplodnega hrosenenia na mah pridobil« ra zelo nizko eeno. Ti novi rotovž je najzuameultujša historična stavba mesln Kranja. Občinski odbor ho-io to znamenito stavbo renovlratl v starem sijaju, kar je pa trn r peti mal konteatom, ki si menda žele nazaj v staro mestno hišo, ko/) uradni prostori so bili škandalozno neliigijenični in veliko premajhni in neodgova rja joči sedanjemu Uitreuiu raiivoju mesta Kranja. lusprirator, ki je dal najbite smer stilu revizijskega poročila med drugimi tudi ni mogel preboleti izgube drevoreda »Zvezde*, katerega del je večina občinskega odbora, zvesta si kulturnih nalog z odobrenjem pokrajinske uprave prodala zadrugi »Narodni dom». Mesto nekaj zanemarjenih kostanjev se dviga danes v »Zvezdi* drugi ponos kranjskega meščanstva, to Je monumeutalna stavba prepotrebaega Narodnega doma. Poročilo nadalje konstatira, da še ni plačana kupnina stavbišča »Narodnega doma> in ukazuje takojšnjo izterjatev kupnine. Tej zahtevi ee je ugodilo takoj pri seji, kar je ganilo lojalnega nasprotnika »Narodnega doma> tako, ds je predlagal. naj mesto ta prejeti denar kupi deleža »Narodnega doma*. Ta predlog je bil e ploskanjem in velikim navdušenjem sprejet. Nemalo začudenje je vzbudilo revizijsko poročilo z načinom, kako aasvetuje luill štedenje pri novem parku, ki ga je eklenil napraviti mestni odbor soglasno pri slavnostni seji o priliki rojstva našega prestolonaslednika ter ga imenovati po njem. Z začudenjem se je povpraševalo, odkod pride v revizijsko poročilo izraz n Jih toliko, da jim je manjkalo le šo 3000 komadov delnic do nndpolovlEnp večine. V tem trenutku na !e dala Ljubljanska kreditna banka kot llnanclisitl zavod pivovarne Laško t do- plsom na Celjsko posojilnico od 20. septembra t. L ofldelno Iniciativo za tuzljo t pivovarno Union. Po njenem predlogu bi naj dosegli dulničarji pivovarne Laško za dve tvoji delnici eno delnico pivovarne Union. Večina delničarjev te jo pa odločila, uvažujoi zgoraj navedene momento, prodati tvoje delnice proti gotovini in je to tudi Morila t tem, da jih je prodala direktna Kreditnemu zavodu v Ljubljani, kateremu je že poprej prodala med drugimi tudi Jadranska banka okoli 2000 komadov delnic In s katerim ie sporazumno le dolgo prej delovula Ljubljanska kreditna banka na fuzijo teh podjetij. Znano ml je tudi. da je Kredit ni zavod po sklenjeni kupčiji z delnicami ponudi! Ljubljanski kreditni banki polovico kupljenih delnic, kar pa je le u odklonila. Ob prevzemu delniške pivovarne Laško to preg'edali njene obrate pivovar-tki »trokjvt jaki gg. prof pivovartke akademije n* Dunaju Jalovec, ravnatelj Newiklovsky in ravnatelj Ernst. Vsi so se izrazili zelo pohvalno o vaeh napravah, o vzornemu redu, organizaciji kupčije in ro dali t tem vodstvu edino les merodajno izpričevalo ln zadoščenje. Nova uprava namerava vzdrževati obrat v Laškem v polnem obsegu in tudi ob-držati nastavljene« r svoji službi, opustila, oziroma združila pa bo zaloge v krajih, kjer olistojita dosedaj Delniška in Union«ka zaloga ter bo s tem prište-dila milijone letno na režijah. To je čista resnica, zakaj je prešla delniška pivovarna Laško v druge roke in naj javnoet ve, da to ee gg. Ro-blck. dr. Karlovšek in podpisani t težkimi srci odločili za ta korak, ker so delovali pri podjetju t ljubeznijo do stvari in so zaradi tega prenašali leta in lota Javnosti nepoznane skrbi. Jože Smertnlk. Tržna poročila Novosadslta blagovna borza (3. t. m.) Pšenica: baška, 79 — 80 kg, 2 odst., 4 vagoni 325 — 330; 79 — 80 kg, duplikat kasa, 2 odst., 4 vagoni 330; banatska, 79 — 80 kg, duplikat kasa, 2 odst.. Zen-ta, 3 vagoni 325. Turščica: baška, stara, duplikat kasa, I vagon 235; baška, za april, 12 vagonov 200 — 210; deceinber-januar, duplikat kasa, 2 vagona 2U7.5; tnarc-aprll, duplikat kasa, 10 vagonov 247.5. Hiol: bdi, baškl. 1 vagon 550; baškl dupllkat kasa, 4.5 vagona 445.5. Moka: baza »0», 1 vagon 52U: «0* s, 1 vagon 525; »0. ss, 1 vagon 525; «6», 1 vagon 320; v7», 1 vagon 290. Tendenca žl-vahntjša. Dcograjska blagovna borza (3. t. m.) zaradi pomanjkanja zanimanja ni poslovala. = Načrt nove carinske tarife. Iz Beograda poročajo: Komisija, sestavljena iz dr. Milana Todoroviča, Milivoja Savi-ča, Vas« Dimitrijeviča, dr. Konrada šmida in Vujdiča, je izdelala nnčit nove carinske tarife. Načrt je izdelan na temelju zaščite domače Industrije, obrti in poljedelstva. = Strogo nadzorstvo nad poslovanjem hanlt. Iz Beograda poročajo, da je finančni ministor dogovorno z Narodno banko poostril nadzorstvo nad poslovanjem posameznih denarnih zavodov in industrijskih podjetij. S pregledovanjem bank so prične v najkrajšem času. = Položaj na žitnih trgih. Na glav-ne.iših svetovnih tržiščih je bila pro.Mi teden tendenca nestalna. Na ameriških tržiščih cone stalno valujojo. Zadnje vesti govore o oslnbljenju cen. Tudi v Angliji so ccne slabe. V Rumunij! imajo mlini velikansko lanske zaloge moko in je trenutno baje okrog 7000 vagonov pripravljenih za izvoz. Ravno tako namerava, kakor poroča časopisje, Rumu-nija v kratkem vreči na svotovni trg preko 50.000 vagonov etare pšenice, lln-munska moka in pšenica sta mnogo pori našimi conami. UŠvrščonje cen na naših tržiščih v orošlom tednu ie gotovo sa- mo začasno fa to «arn tržišče, deloma pa tudi zaradi povečan«, ga povpiiUevanja pred botičuunl pra-oiki. = Nova Industrija v Sloveniji. Začet kom prihodnjega leta prične t Celju obratovati nova tvornica, kakršne de sedaj Se ni / naš', državi. Tamkajšnja »Cinkarna* d. d. ravnokar dovršuje v"f. liko t»omi -o »PociiiKarno*, kl ee b, bavila s pocirkovanjem železnih pip;, veoh dimenzij. Tvornica bo mogla po. cinkovati tudi ostale železne produkt«, kakor cevi, |H>sode In železne žioe. Tw niča je urejena najmodorneje io hvy pravico u|>orab« raznih prvovrstnih lr.:.-zemskib patentov. Njend produkti bodo zato prvovrstni in bo mogla tvornica u-to tudi glede kvalitete vzdržati Inozeta-sko konkurenoo. Kapaciteta je predrl-dena na 500 do 600 vagonov pocltikon. noga blaga na leto, s čemer bo krita po. troba cele države. Izredno zanimiv po jav je, da je v sedanji tplošni gospodar ski krizi, ko »o industrijska podjetja prisiljena, da svojo produkcijo ustavi!« ali znatno reducirajo, eploh še mogt ,. ustanovit! n«vo tvornico večjega ttile f tem te bo zusaijšala aH morda celo pc polnoma prenehala potreba naročevanj, [Kjcinkovanoga blaga iz inozemstva, ka-t» nedvomno mnogo pripomoglo h konf nemu saniranju naših gospodarskih ra:-mer. = Stanje ozimnih posevkev v naši dr lavi je po podatkih ministrstva ta polje-delstvo in voJe povsod zelo ugodne. = Oslješk* tvornica sladkorja je u> izredni glavni skupščini sklenila povišanje delniške glavnice od H n» 22 milijonov Din. = Prisilna poravnav« UJedlnJene ban ke v Beogradu. Beograjsko trgovsko so dišče poziva vse upnike Beogradske uje dinjsne banke, da prijavijo svo.'e terjat-ve najdalj« do dne 14. decembra liljft Narok je določen oa 18. decembra ob f1 url dopoldne. = Fuzlja treh zagrebških benk. It Za greba poročijo, da je sklenjena fuzija Banke za trgjvinu, obrt l Industrijo, Cer tralne bank« ln Centralne oskomp a mjenjačne banke pod Imenom Centralna banka za trgovinu, obrt l liidustriju. s= Poljedelski kongres v Beograda. V sredo te je otvoril v Beogradu kongr*. zastopnikov poljedelstva jz cele državc-kateremu to prisostvovali tudi delega: tvornice in strokovnjaki raznih poljede'. ekih panog. Na kongresu te je razpravljalo o količini potrebnega umetnega gnojila in o merah, ki jih je podvzeti, 4i se naše puljedelttvo izboljša. = Povišanje obrestne mere v Cešktv slovaški. Bančni urad češkoslovaške^* finančnega ministrstva j» povišal od novembra obrestno mero za 1 od si., tak-da znaša pri eskomptu 5.5 odsU, a y. lombardu 7.5 do 8 odst. To In ono X Vonj cvetic. Kadar Izgovarjame beseda »cvetica*, tedaj Instinktivno mislimo tudi na dlven ln prijeten vonj, ka-terega razširja ta stvor narave. Toda ir statističnih podatkov nekega slavnem botanika Izhaja, da le na svetu najmar.: baš onih vrst cvetic, kl Imajo prijete;: vonj. V mislih Imamo evropsko floro Danes se goli v Evropi okolu 6600 vrst cvetic. Od vseh teh vrst je le 420 takih cvetic, ki Imajo prileten vonj. 2300 drugih vrst sploh nima nobenega vonja, 388t: vrst cvetic pa Ima neprijeten vonj. Cvetice, kl Imajo prijeten vonj, so po bani večinoma bele ali žolte nato slede rdeča, rmetia, modra in vljoletna barva. Cvetlcc z neprijetnim vonjem so večinoma rumene ali zelene barve. X Nov poklic. Težko Je naStetl vso profesije, kl jih danes opravljajo ljudje Sila In stiska pa pripravita človeka često do tega, da se loti tudi takih' del, ki so navadno neobičajna in kl po navad', ne zahtevajo velikega telesnega napore. Najnovejša ameriška profesija, dasi milo čudna, kl pa vendar donaša lahko mnogo dohodkov je profesionalno igranje biljarda. Povsem naravno ie, da piei njačl Amerika vsemu, kar je originalne In čudaško. Mi pa mislimo, da se profesionalni biljardist udomačuje v Ameriki samo vsled nezaposlenosti ali pa vsled obilice prostega časa. X Nove silnčne pege. Ze nckal mesecev opazujejo znameniti astronom! v zvezdami Grcemvich nove čudne izpre membe na solnčni obli Na njegovi povT. šini se namreč pojavljajo črne pege, k! rastejo od dne do dne, tako, da Jih bo pc mnenju strokovnjakov čez nekal let lahke mogoče opazovati tudi s prostim očesom Jasno je, da se na solneu odigravali važne Izpretncmbc, katerih si danes še « moremo razložiti. Astronome čaka težk: naloga, da ugotovijo te čudne Izprememl* v Izvoru naše luči. X Strela v Kavkazu. Kavkaškl pra hivalci imajo posebne vrste respekt pre< nevihto. Ce ubije koga strela, pravijo, 4 ga jc Bog počastil kot svojega Izvoljeni-' in Je poslal preroka Elijo po nJega. 0 takih prilikah dvignejo huronsko vpitji plešejo In skačejo okoli mrtveca. Od vse strani prihitijo sosedi, da povellčulejo t božjo milost. Ko preneha nevihta, pre oblečejo mrtvcca, ga položijo na oder isto lego, kot so-ga našli ln nadaljuje! ceremon.jelno vpitje. Najbližji sorodni! morajo biti ravnotako veseli In dobre v< Ije, kot drugI mrtvecu popo'noma tu ljudje, kajti kdor bl se obnašal žalostm bi se pregrešil nad prerokom Elijo, kf bi mu pozneje škodovalo v nebeškem kr; llestvu. Dopisi VKMARJE. V zadnji Številk! «OrJn nekdo upravičeno žigosa Mutjana, ftga, prevzetnega kmeta iz iimarlj pri Jjabljaul. Vb! oC.tkl eo točni, 1« piema-lo pojasnjeni. Zakaj ta ultra naprednjak ,vojo lastne organizacijo ubija ln uni-goje? 8aino tate, ker bo6» v*,'povsodi odloievatl sam, ker misli, da mora rav-n® on in njegova volja vladati te z vse. Zato troSl uied ljudi naprednega miilje-ajs in med napredne o,^nn.ciaije seme tudora. Izkulanl ljudje, kl poznajo Mat-pina in njegova absolutistična t-treoilje-oja, ki poznajo pa Se kaj veS, ti ljudje, t) jim je organizacija in napredna n.i-tol vafi pr) srcu kot sto Porantov, ti ljudje d« puste tega vsemogoSneia do veljave, zato njegovo negativno nnpred-bo udejstvovanje. Zadnje Base ic kakor t»sen zaletava v napredno Sentcidsko uSiteljstvo, ker ae mu noJa in ne raore slepo pokoriti, lo mu neprestano j reti f per&ekucljami in ovadbami na vi.^jo {olike oblasti. Edino krajnega Šolskega sveta, pred^dutva se je polastil, za-50 ho?« t">ej tu uveljaviti vso svojo avtoriteto cad oeilolinim učiteljstvom. šolske oblasti naj mu 'nkrat za vselej pokažejo vrata, ksdar bo prlSel s ova-ijuitvom proti uSlteljstvu, ki, bodi pokalno omenje.o, t najlcpJI složnosti t; prijateljstvu de'' je ua polju Šolske in isventoluke prosvete. Ta gospod pa je p celem obsegu prevzel manire prega-cjir.Ja prosluiega Zabrela in prav oifi bi <9 ne bal in sramoval preganjati Zirov-uilsa. Se bi t» te sluJhoval v St. Vidu ia Je H mn brezpogojno ne pariral. VISNJAGORA-. K dopisu iz Škofljice e elektrarni v Zagradeu dodamo Se nn-ficdnjo slik >: Pazumljivo Je pa« mnogo bolj zaradi oddaljenosti same ln vpriCo ris Izredno neugodnega vremena, ako v skofljlci nn funkcionira napeljava, da?! Di «e v desetih dneh pri resnem trudu dalo marsikaj pop. a viti. A kaj poeCe dopisnik — piltožilclj — v Škofljici, ako mu tazodeneura, da p>1 nas, na sedeta centrala slavna elektrarna razmere niso nifi bolj&e. te ▼ normalnih faaih smo bili odvisni od milosti posameznih uslužbencev, kdaj se nam odpre tok, kakor da bi bil le-ta zastonj, s. aa drago za-rafiunam, po deset krone od kilovature. In zdaj — v žitni — gori par ur — pa ugaja in se vžiga, da zgubi človek vid, kakor da bi se kdo nalaS.3 igral, ako sploh kdaj gori seveda. A pri načelniku zadruge samumu, Ul je zvezan po drugih žicah — gori vse brezhibno. — Da, da «riba pri glavi di5i». Cas j«, da delničarji, ki so žrtvovali novce, sami napravijo red in zaposlijo ljudi, Ui so za delo pri napravi, a nf »a klerikalne druStvene svrhe plačani. Kako pride obrtidk, oziroma tovarna do tega, da mu morajo stroji počivati, ker ni pravočasne strokovne odpomoči. Kdo mu povrne stroi-ke; on mora plačevati, delavci, ti p.i mu ne morejo delati, ker ni — toka? Vso do gotove meje. ZAGORJE. V proslavo petletnico cja-dinjenja je priredila Orjuna v n-ezi s nar. druStvi ▼ Sokolakem doruu slav-nost g krasno alegorijo, ki je prenočevala borce n naJ spas. Nato jc v jedrnatih besedah tajnik Orjune orisal tisočletno mukepolno borbo, ki )» koniah po Golgoti albanskih gora in Kajma-b-čalanu z zmago. Opozoril nas j« pa ta-<11 na plevel, ki sL-Sa ni zavrates način zruilti sadove osvobodilnih lejov. Gdč. Tauferjevs nam je v srce tejnjači (lektamaclji predstavila polo?jtj rajih brezpravnih bratov onkraj prov. w <>,'<•, ter kriviee, ki se gode Sloveucem t Ko-rotanu in nas spominjala na tužni glas Oosposvetskih zvonov. Za krasno de-klamacijo Oregorčičeve pesmi v »IV; tl-nični noči» smo zaklicali z njo vred zasužnjenim bratom: »Vstani, tiorni nnind moj, dozdaj v prah teptan, ptpolni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajanja dan». Dva srčkana malčka StepiSnik — Hivst ln Blažičeva — 8lovenka it« v ognjeviti deklamacijl bodrila na slogo. Hvala In čast gdč. Piestorjevi za sprani In trodapotnl aranima. Ko je rsjHlo pevffco društvo tri kitice državnih niraan, > bila »lavnost končana. KRŠKO. Zasledoval sem po časopisju, če se bo kdo oglasil napram odloku, kl ga je izdal okrajni iolski svet v Brežicah na vse krajne Šolske svete, županstva in okr, zastopa pol. okraja brežiškega o zgornji Soli, ki »e glasi: Z dopisom od 11. nov., St. RM8 naznanja okrajni Šolski svet v Kriketu, da se je z ozirom na v)lno naraščajočo stroSke za uuSčan-sko Solo v Krfkem (vsled nujnih popravil kažj letos primanjkljaja nad i.0.000 Din) in na dejstvo, da je večina učen-cev na tej Soli iz brežiškega okraja (lansko loto je obiskovalo meščansko Solo v KrSkem le 51 učencev iz krSkeja, a 74 učencev iz brežiškega okraja) - v zadnji seji sklenilo, obrniti ne na brežiSki okraj za primemo podporo. Okrajni šol. svet KrSki izjavlja, da bo — ako ne dobi podpor« — zahteval, da se upelje iol-"ina »a učence Izven krikega okraja. Za Šolnino se gre, da se krijejo uanSča-joči »troSki krike meJč. Sols. Kolikor iri je znano prav gotovo noben kraj. Sol-svet ln občinski zastop iz kmetov, razen videmskega in rajbenburSkega ne bodo niti odgovorili, kajti tu je konservatizem predpotopen. Brežiški okr. zastop ]>a tudi ne bo Sole v Krškem podprl, ker vzdržuje lastno meščansko Solo. Šolnina je potem takem neizogibna. Ravno tako I o tudi vpeljana Šolnina za one učence, ki iz krikega okraja zaradi bližnosti posojajo meščansko Solo v Brežicah. Kdo bo ti pet? Revni sloji, ki že itak t velikimi žrtvami omogočujejo poset te ali one Šole. Njim je veliko na tem, kaj bo lz njihovih otrok. In zdaj naj jim pa naprtijo Se Šolnino na pleča. Za par kionic tu ne gre, gotovo bo Slo z» precejšnje svote. Zdaj pa ubogi starii: obleka, stanovanje, potrebna učila in vrhutega Se Šolnina. Ali ne boS ubogi oče Se poprej pomislil, pred-no boS prestopil prag ravnatelje ve pisarne, ko boS mislil vpisati svojega otroka » meščansko Solo, če bi ga ne bilo bolje poslati v rovte koze pasti Vidite gospo- to; tn JB d sta raJrrana, ker se povsod braui revežu do izobrazbe. Ce hočete imeti razuuinež« okoli sebe, jih ne smete pozabiti izobraževati gospodarsko, |K>-litiftno ln kulturno, aii pa narobe. Upamo da kriki okrajni zastop umeva to in rt-hutega tudi ni eden najrevnejših. «ola je ie od nekdaj na dobrem glasu In je ponos Posavja. To v razinotrivanjet KRŠKO. TukajSnja osnovna Sola je dne 1. decembra proslavila pctletnico naSega ujedinjenja v Šolski telovadnici na prav slovesen način. Učenka 5. razreda je imela slavnostni nagovor, nakar so se vrstile deklamacije, pevske točke ln govori učencev vseh razredov v sploS-no zadovoljstvo navzočega občinstva. Slavnostl so prisostvovali člani krajnega tn okr. Sol. sveta ln zastopniki uradov na čelu jim gg. vladni svetnik ln mestni župan ter mnogo občinstva. Prireditev je imela prav svečano lice. BREŽICE. Narodni praznik »mo proslavili z največjimi svečanostmi. Mesto je bilo v zastavah, okna okraSena, trgovine zaprte. Zvečer je priredilo učiteljstvo meščanske Sole v dvorani Narodnega doma, ki je bila do kotička napolnjena, veličastno proslavo. Mladi pevski zbor učencev meščanske Sole pod vodstvom g. Zivkota je krasno zapel pesmi «Bole pravde«, «Po vodi plava>, «Gor čez tzaro« in »PriSla je miSki». Deklamacije «Na praznik ujedinjenja, Hvalisavi majmun, TržaSklm bratom, NaSa zemlja, res Izbrane is pripravne za narodno proslavo so bile sijajno prednaSane. Ploskanja kar ni bilo konec. Samospev s sprem Ijevanjem glasovirja adA. Andrejčičeve nam daje upanje ln željo, da bomo imeli Se večkrat čast in priliko poslušati njeno umetnost Tudi pravljica v 4 dejanjih , popravi po lastnem okusu in obenem podrafi. Kojm glava boli, je srečen, vsaj ve, da ima glavo. Seveda velja to za tiste, ki občutijo instinktivno potrebo, kje jim je glava. Revon Belokranjec si pa ISče poSter In skromen zaslužek za preživljanje i «nereklamntm», čisto jdravim vinom, * žalibog, zaman! Akoravno mu je znani nekoliko kemija, vendar noče žvepla, g!a vobol Ima pa le zaradi — polteno«'.* svoje. v.jjoi pru, kupit« naJo«n«J« pri tw Drulbl ILIRIJA, Ljubljana, Kralta Patra trg S. - Tal. S90. 3ozorl Pozor! da le edino po najvUjih cenah plačujem stare obleke, čevlje in pohištvo. Kupim tudi stare vojaške obleka 6176 Dopisnica zadostuje, pridem na dom. Martin Dramč Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29. Iščemo v nahnp za gozdno želszniro Pismene pmindl« s navedbo dotttn« ln o*n* pod „Tlr"' os Alom.i Cump««y Ljubi sna, Ki>ngre«ni lrg 3 Qp. a. SUM 25% popusta za Miklavža in božič dobi *W9 kSor naroči od 24. novembra do 24. decembra 11 Kblrko mladinskih knjig, kl obsto|i Iz 7 lepo vezanih, večinoma slikanih knjig. Miltintfo, Zgodba Kraljeviča Marka. b. Svrli, V deželi Cirlmurcev. fr. M liimki, Toloval MaU|. Slik« Povest s slikami. .... — Povest s slikami. JaraOradmk, Kalamandarlja, — Za mladino. O.ke Jora Grtuimk PlSJni oblaki. — Za mladino. lo. Sorli, Bob la Ted>. dva neugnanoa. — 8 slikami. J. Wo*eluttc,o, Pravljica — 8 itikami. Namesto 134 Oin, velja v tel dobi cela zbirka w se denar poftlje naprej, le 100 Oin • poštnino 108 Din. ■ > KaroMla sprejema: tiskovna zadruga v Ljubljani PreSernova ulica, nasproti glavne poŠte. Novo delikatesno trgovino otvori isi ettt črjiilrt Zveze V hiši Ur&ullnskega samostana na Kongresnim trgu b ponedBlicU dne 3. decembra 1.1. Dnevno sveži mesni Izdelki lastne tovarne. Za cenjeno naklonjenost se priporočamo p. n. občinstvu. «ie« v Tržiču je ozdravel ter zdravi zopet vedno. sin men Kupimo oele partije mann-takturnega blaga, tudi od gg trgovcev iz dežele, proti takoj i-njema plačilu in prevzetju. Ponudbe pod Partijo" na upravništvo Jutra". 16189 ms Stv .....^"PREJEMA ALOMA COMPANV ANONCNA m REKLAMNA DRUŽBA Z O. Z. CENTRALA »OORUŽNICA LJUBLJANA BEOGRAD Za Miklavža! Obdarite najprimerneje svoje draga • pri-snaoo najboljšimi izdelki tvrdke Drago Schwab Ljubljana, Dvorni trg 3. Oglejte si največjo zalogo vsskovrstnlh oblek za gospode in dečke, zimnikov, kožuhov, rsglanov, ulstrov, dežnih p sičev, usnjenih suknjičev itd. Lastni IzdsIItll ® Znižane cene! is« Prvovrstno angleško in čelko sukno v nadrobni prodaji. Sv. Miklavž kupi po znižanih cenali j ramo perilo, zimski j potrebščine ter kravat« pri tvrdki «isi ign. Žsrgf „ ... * i „. „Pri nizK teni" Naročajte „ Jutro" I jsv. Petra testa 3. To-r*r- JSRdSSUS" na papirnato rob« Z,V gr«b, Kova caata 79. Ofiriramo pesadlno sa koledarja, duavnoblo* k«; slovensko, hr-vat' sko ni v oirtllol no br«s> konkurenčnih tvurničkih ee-uah. 6178 Perilo! Modni In Športni predmeti! Imam v zalogi vseh vrst čreva po najnižjih cenah. — Prvo domače podietje v Ljubljani. — 1'riporočam se vsem mesarjem in gostilničarjem. Blllfi Franc Zupan.črevar, Mestna blavaica. Na|lep6'3 za je tspi> «108 a Zasebno učilišče urfl 0 ^ Ljubl/ana Rimska cesta št. 17/1 f&Iem za dobro i lo>lo ie vel.auo industrijo. Rofli-ktira se le ua take, ki r.ijp» tskoj s 6Q.:Q0 do 100 000 dinarlev. Pi«mvue pouudlie pod ,,8ta ler-•ko" na ALOMA COMfANV, Ljul.ljaus. 6UU3 Katere (poleg '«like izbere vsakovrstnih Ivnbonov) se dobe od IO Din naproj v veliki izueri b slaSCiliami MM Žldpvaka ulica 3. Najboljša ljutomerska vina letnik 1921, 1922 in 1923 !m.*» v zalogi Uvro Peiovar. Ivanjkovci. Ažurira Ioni lasier-Curoe Dvorni trg l Zimske suknje priporoča po zelo ugodnih cenah Oblačilna industrija A. Kune Lj"ublj'ana, Gosposka cesta St. 7. Kupi ae Gospodje, ki imajo daljšo prakso v izdelavi finih kož, dobe prednost, ker želimo svoje podjetje razširiti v glavnem na to stroko. Izčrpliive ponudbe s priporočili o dosedanjem delovanju, kakor tudi izpričevala, katera se povrnejo, se naj oddajo pod naslovom „Tovarna finih kož" na upravo „Jutra". Oblastno dovoljena razprodaja. Vsled popolne opustitve damske konfekcije razprodajam pod lastno cen© zadnje novosti, kakor: plaSče, Jope, obiske, kostume, kožuhovlno in pletenino. FRAN LUKIČ, Pred škofijo St. 19- Ugodna prilika za nakup Runih in božičnih daril! •ar Ljubljani v bližini centruma Pismene ponndbe z navedbo cene pod „Vlla" na Aloma Company, Ljubljana modna trgovina v Prešernovi ulici naznanja cenjenemu občinstvu, da prodaja, dokler traja stara zaloga, rasno zimsko modno blaoo po globoko zniž&nib cenah. Posebno priporoča: moško in žensko triko-perilo, pletene jopice, nogavice, čepico, rokavice, žepne robce, kravate, moške in žensko srajce, razno švicarsko vezenino Ud. Na drobno. Na debelo» •tanelo • *r*«vn!m davkom m (n$ar«la »rod do BO betedl Din b'—, vitka n«d«t1n<9 h Med« 80 pw »od. — •• vedno naprej (lahko tudi v namkahi. Na vpraianla odqo»ar(a uprava le, ak« |e vpra4an|a priložena tnarnka ca odgo»or ter mtnlpulaoljoka prlato|blna (I Din). Pouk in konverzacijo v srbohrvaStint ifičo gospodična. Cenjene ponudbo pod ,.Konverzac1Ja" na upravo ..Jutra". 15886 I Službo korespondentke ] i v urada ali tvrdki za dopoldanske ali večerno uro bi prevzela gospodična a vl?jo Izobrazbo, vešča slovenftčlne, srbohrvnSčlne, italijanščine tn francoščine. Pouudbo na upr. ..Jutra" rod t,Naobra«ba". 16200 Legons de franqais (prat!que. th&orle) on deml-piace, comrae daiue dc com-lisgnl« (parle aueal 1'nlle-rnand) voudrait avoir čtran-gčre 2idov«ka steza 4/III, Msdame Scrgo de 13—2 heu-reu. 16210 (<&olb ie priporoča na dom. Gre tudi j J" preJiulo Kreditne b»rj)0"1!) Ds deželo. Ponudbe na upr. j ,.Jutra" pod Slfro ..Izurjena Šivilja". 16117 Knjigovodja Mlanelat. želi sedanj, mesto premenitl k Indue.rijskemu podjetju, trgovini uii zadrugi Ponudbe prosi pod ..KnjiKO-,-odja 1UU0G" na upravnistvo ,,Jutra". 16094 Polsladko seno j v odprtih vagonih . ponjavo dobavi vsako množino najcenejše Bor. Sbil, Kočevje. Tel. St. 4. 15585 Stanovanje in hrano iSČ. boljla gospodična pri boljBl obitelji; .ko mogoče s souporabo glalovlrja. Naslov pova uprava „Jutra". 16230 Krojač r državni službi. i£če pe-fctranskega zaslužka. Pismene ponudbe pod Slfro ..Krojač" un. upravo ...Tutrc". 16079 Skladiščnik popolnoma tzvežban lesni ma-nipulant, i B č e zamenjavo službe. Nastopi takoj, v me-t-f.u ali ua deželi. — Ponudbe pod ,,Skladiščnik" na podružnico ..Jutra" v Celju. 16060 Nepremočljive ,,Waterproof" dežne plaftče, gumi-peleriue za dame, prevlečene s svilo In usnjene liuknjiče priporoča Drago Schwabt Ljubljana, Dvorni tTg 3. 244 Pisalna miza jo po selo ugodni ceni naprodaj pri tvrdkl Jos. Eberle. Mestni trs 17. 16105 Oskrbnik fnt.eligent z večletno prakso \ vseh panogah gospodarstva, rinhro verziran, samostojna t io* 2eli premenitl mesto. J'revzame event. tudi drugo hlično službo. Cenj. ponudbe pod ,.Stalna, eksistenca" na podružnico Jutra" v Mariboru. 16062 Klavir posebno pripraven za učenje se poceni proda za 2100 Din Velika atenska ura v popolnem teku za 600 Din. —■ P. Flls, krojač, Domžale St. 86. 16096 Med trčan za potice v Škafih po 85 K 1 fc|7 posoda vračunana. Finejfll med cena po dogovoru. A. Maček, Vrhnika 15658 Stanovanje suho, čedno, soba, kuhinja ln prifkllne, zamenjam za večje — rouudbe pod ,,Zamenjava" na upravo ..Jutra". 16197 Lepo proseno kašo nudim po nl?ki ceni ▼ vsaki množini. Ljudevit Sire, Kranj 16073 8 velikih sodov 14—35 hI, vinsko sesalko ln 17 m cevi, vse v dobrem stanju. prodam. Cena po dogovoru. — VpraSanja je poslati pod šifro ,,Sodi" na upravo ..Jutra". 16022 Usnjarski delovodja V, dalJSo prakso, želi premeriti službo. Gre tudi kot ,,Zu-richter". Ponudbe Jo poslati ra upravo ..Jutra" pod fiifro ,,Delovodja CO". 1jU60 Uradnica fVe službo za popoldansko »:r«\ — Cenjene ponudbe na upravo ,.Jutra' pod „Urad- r;ica". 16123 Kot hotelska sobarica Iščem 'Tiesta Dobra izpričevala. Naslov pove uprava „ Jutra". 10221 Seno sladko, 1 vagon, proda posestnik blizu Juž. železnice. Ponudbo pod ,,Seno St. 31". 16170 Plctllni stroj št. 12, se prod*. Ponudbe na podružnico ..Jutra" v Celju pod Slfro ..Pletllnl Btroj". 16071 Nova zimska suknja t fotelji, Btoll, 1 zofa. razne obleko lu modrocl. VpraSiiM Stara pot 1. 1. oadstr., vrata 3, vsak popoldan. 1573S Raznovrstnega fižola prodam vočjo množino. -Naalov povo uprava „Jutra' 16178 Posestvo veliko, pToko +0 oralov, ee proda. Solnčna lega, novo zidano poslopje t vsem Inventarjem, 8 Rtov živine, 10 evlnj, vse seno ln elamo 20 praznih sodov, 7 sodov jabolčnika In nanelano zim. sko žito. za l milijon dinar jev. Jako pripravna za živi norejo. R. Nemee, Sv. Pri mufi, poŠta Mula. 16015 T^oda se: t pisalni stroj. 2 automoblla. "1 enovprežnl voz. 1 konjska oprava, več miz Itd. Naslov pore podružnica ,,Jutra" v Mariboru. 15940 Lesni manipuiant t večletno prelepo Ecl! mestn. — Prevzamem ti dl poslovanju parnih žag aH ekladl&fa. -— Pouudbo pa upravo „Jutra" pod ..Ivoanl'. 1620S Dobra moč t rlvelr.tno prakso, vežča vseh pisarniških del, želi mejtn kontoristinje v I.iubljanl ali l.le no Gorcrjskem. Ponudbe ;č pc?.lfiti na upravo ,,Jutra" pod „T)obra nof:". 16161 Aparat za niviliranje dobro ohranjen, so ceno proda — Naalov pove uprava ,, Jutra". 16221 Puška Trgovska hiša r lepem premotnem kraju Slovenije z lokalom, 4 skladišči, 5 sobami za stanovanje, kopalno sobo, povsod elektr, luč, kakor gospodarsko po-Blopje o konjskim ln krav rkiui hlevom, svinjskimi hlevi, veliki sadovnjak ln vrt za zelenjavo, vse v najbolj. Sem stanju, deloma novo zl-dnno, porabno tudi za veliko ekBportno trgovino, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Naslov pove uprava „,lutra". 16031 Gospodična kl se Jo v nedeljo ijutr.j peljala v Kranj. Iz Kranja ob 10. p poŠto v Cerklje; naj blagovoli poslati svoj naslov na upravo , Jutra" pod llfro Ljubljančan". 16227 Rabljen klavir s. takoj proda po Izredno nizki oenl. Poizvedbe: Kantina Kajhenburg. 16191 Sobo Mlad ptiček pa le precej velik, soliden po duBI In perju, srtkan, p», lal, Se brei ptlčlce. Zgodnji zimski vlgred mu Jo objel gnezdeče na deželi, eover-vzhod od Ljubljane. Obdala ga Je tem potom želja sezna* niti se s rnačajno. resno mlado ptičlco, kl bi enako želela » prijetnim doplsovanjom kratkočasiti ee t puatl zimi. Kar pa tudi nI Izključeno, da bi te pozneje napravilo skupno gnezdo ua deželi, ki ne bo ravno veliko, pač pa čedno tn pripravno za pridni par. Katera primerna ptlčl<-a bi Imela enako željo In veeeljo do nrljetne prlhodnjostl, naj takoj pl.e In naznani vroi natančni naslov na upravnistvo ,,Jutra" pod Slfro ,.Mladost ptičev". 10154 Gramofon dobro obranim, kupim. — ppodajetoc naj »poroči ceno koliko plotč Ima gramofon. naravnost kupcu, katerega natlov Je pri upravi .Jutra". 16152 Opremljeno sobo Ker smo mlade vesele. bi fant. rad. Imelo! Oglasite u v.l, kl Vam po dekletih arce hrepeni! — DoplM na upravo „Jutra" pod fllfro „Muca". „Maca". 16165 Mlad orožnik želi znanja z Inteligentno, : čez 22 let Btaro gospodično svrho korespondence ln poznejše Senltve. — Ponudbe t ISče samec za takoj Ponudbe sliko, kl se zamenja aH vrne pod „1000" na upravnistvo pod ..Orožnik na upravo .Jutra". 16196 „Jutra". Mlsa Na stanovanje in hrano ee eprejm. boljSn gospodična Dopisovati si želita radi dolgega zimskega črm ali dijakinja. — Naalov pove 1 dva gospoda z dvema mladl-uprava ,,Jutra". 16195 ma gospodičnama, v starosti 18—20 let. če mogoče poslati slike, kl ae ua zahtevo vrnejo. Cenjene dopiso na upravo ..Jutra" pod .Jillba ln Joža" 16160 Stanovanje 2 ali 3 Bob e prltlkllnaml. ISče mtrua uradniška stranka v mestu ali na periferiji. Plača meaetno do 4000 kron. Posredovalec dobi nagrado. Ponudbe pod ..Mlrno zatišje" na upravo „Jutra", 16214 Stanovanje cista zračna opremljena soba. so da brezplačno za nekoliko mesecev Inteligentnemu gospodu, ki bi mi za poldrugi meeec posodil 40.000 kron. Pod pogoj! bi se po C mesecih stanovanje nJemu odstopilo — od lepe eobu lu kuhinje. Dopise na upravo Jutra" pod Sltro ..Centrum-posojllo". 18223 J. GOREČ Palača Ljubljanske kreditne banke Ljubljana Ljubljana Ef ..................................■'^^■'''■'■"''''"MlllllllIMl^iMUUlIllM"?! BI gSHMaBŽa6MWBMMi iml^sMaffli SŽmKčMaaaBaaaigaa Bffi Za slabotne otroke j Emulzija ribjega olja. Vsaki teden sveža. Mnogo učinkovitejša kot navadno ribje olje. Izdeluje: Lekarna Kamor. Ljubljana, Miklošičeva cesta. tPrl glavnem kolodvoru.) 15524 Stirivrstna harmonika dobro ohranjena, tvrdke ..Zechner", .e prod*. Polzve sc na Poljanski cesti St. 37 (gostilna). 16238 sobna pasta Vas mor. popolnoma zadovoljiti. 15893 Podjetje Punčko 10 mesecev staro, oddam vsled slabih razmer sa svojo NasloT pove uprava ..Jutra", 16056 Vrhniški pecilni prašek Z vrhniškim pecilnim praškom pečene močnato Jedi so bolJS. kot s kvasom pečene, ker ne provzročajo napenjanja. Zato so posebno priporočajo za bolnike, ker ao jako lahko prebavljive. Vrhniški peollnl praSek Izdeluje lekarna na Vrhniki ln se direktno od tam tudi naroča vsaks, količina. 15939 Mehke ovratnike z s. gospodo Siva po zelo nizki ceni gospa. — lata popravijo staro perilo. ~ Na' lev pove uprava ,,Jutra". 16143 za nakladanje, prekladanje In razkladanje »el. vozov sem ustanovil. Izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela s lastnimi močmi ln preskrb-Ijujcm tudi aa prevoz potrebne vozov« s prlprego. — Priporočam se za naročila Vid Cepin, Vldovdanaka cesta 16. Gostilna „.Meze". 16232 ^/{odni afjlja H Sarc o . Angltik* bi francosK* totteti r.« Posestvo Pozor, gospicel Prodajam do 8. t. m. vse klobuke pod tvornleko ceno, 13 oralov, najbolj primerno ndl aodnljsko prlmorane lz- z,i živinorejo, so pu ugodni Fciitve Iva Sller, Kongresni ceni proda. Naslov pove potre: St. 0. Cez opoldan odprto, dmžntca ,,Jutra" v Mariboru 162051 16060 Poštena rodbina prosi v sili za posojilo Dlll 3000. Povrne z obrestmi. — Cenj. ponudbe pod ,,Pomoč" na upravo „Jutra". 16236 Kapitalisti Družabnika, ozlr, družabnko ISče novo se snujoče trgovsko podjetje v LJubljani. Ugodna prilika za ossbo katere e< hočejo osamosvojiti. Sodelovanje se želi vendar nI pogoj, strokovno znanja nepotrebno. Ponudbo pod , Hcntabel" na upravo ..Jutra". 16098 Poročiti želi gospoda do 45 let mlada, živahna gospodična. Kdor hoče srečen zakon, naj poSljo dopise na upr. ,,Jutra" pod šifro ,,Blagodu8na". 18233 kupujte ge za mladino Znanja želi rodi čimprejšnje ženitve tr-;:ovoc z lastno trgovsko hlžo v mestu, star 83 let, pošten, srednje postave, boljSih etar-Scv s dežele, z enako gospodično primernih let, s nekaj premoženja »II n samostojnim kakršnimkoli podjetjem. — Lo resne ponudbo g sliko, kl se častno vrne, pod „SrečnO življenje 1924" lia podružnico „Jutra" v Mariboru. 16168 Znanja želi 50.000 Din kdo mi posodi, vzamem pod Jako ugodnimi poeoil v trgovino nieSancga blaga, dobro, . . ____ pošteno učeni-o od 11-16 let, J trgovino no deželi. Le resne event tudi učenca za učno' ponudbe s ellko, ltl ae rod dobo 1—2 let. Hrana In sta-1 častjo vrne, se prosi ppd Slfro novanje v lilSI. Naslov nove, ..Poslovodja na podružnico r svrho poročllve 36 let star poslovodja s gospodično ne. oinadežovane preteklosti, 20 do 32 let Btaro, s kapitalom 30.000 do 50.000 Diu, ker bi takoj provzel dobro vpeljano uprava ..Jutra' n 161B31 „Jutra" v Mariboru. 16186 Milčinski, Zgodbe kraljeviča Marlift. Dastrlrano. Vezano Din 18—, s pošto Din 1050. Milčinski, Tolovaj Mataj. 8 slikami. Vezano Din 26-—, broš. Din 20 —, po pošli Din 180 vofi. Šorli, Čirimnrci. S slikami. Vez. Din 28-—, broS. Din 20'—, po pošti Din 1-50. Sorli, Bob in Tedi. S slikami. Vo«. Din 18-—, broS. Din 12 —, po poŠti Din 1*25 veS. Vaštetova, Pravljice. 8 slikamL Vez. Din 22-—, po pošti Din 1'25 več. Cika Jova-Gradnik, Kalamandarija. OtroSke pesmi. Vozano Din 12 —, po pošti Din 1— več. Cika Jova-Gradnik, Pisani oblaki. OtroSki pesmi. Vezano Din 14*—, po pošti Din l1— več. Razne slikanice, ilustrirane pravljice za majhne otroke. Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova ulica, nasproti slavne poŠto. DomaČe \rssfi JOK V VATIKANU. , pila im nato oa&lnlk br. Vrtin tn gejen- | ka Iiei. - „.», b ... . . , ■ „, Narfov« nafaj naročnikov. Pri vo-|Mu odobrnvtuia te.u telovadni na-SpaMU kralj Alfonz je preti nedav- kern številu naročnikov ima mk | etopli naravnosl očarala pa je živa .liku. «jm vdi»ku italijanske prvak« kralja. Ust težavo radi naslovov. N.okaj se jih Sokol Moste je s tem večerom vnovič do-MuseolIMja in Plja XI. Obisk Je ime! epa« pn prepisovanju nekaj pr! tis- kolal, da napreduje kljub vsem oviram io posebno politično važnost in je vzbu- krnju, največ pogrešil pa nastane | kljub lelUoeam. v katore je zašel vsled tudi izven Ita Je dokaj zanimanja, vsled tega, ker naročniki svojih mu , nakupa BVOie.ga doma „, selu. Zasluži Klerikalno - nacljonallstične smuri v »lovov z razločljivo pisavo ne napiše-1 vsestranske podpore! Italiji h) Španiji so mane iz starejšo jo. Prihodnji mesec začne naža, npra-' -gotlovine. To pot se zopet poskuša va polagoma na uovo tiskati naslove ustvariti nekakšna »antanta* med, vseh naročnikov. Zato prosimo, d.t klerikalizmom in fašistovsfco - generalskim nacijonalhmoni. Primo de R i ve- nam cenjeni narottniki, ki vidijo, da njihov naslov v kateremkoli pogledu J prjZ'n^s""Akadf mila je prav ^ ja in Musfloliru sta diktatorja vsak ni točen, sporoča po dopisnici, kako )a j,(j ohj,,k or\ tlrnni vojega kralja in oba imata višji »že-!se glasi njihov naslov pravilno. Polog :r*n». I imena in priimka naj tam vsakdo Sit Proslava narodnega praznik« na Ble-iln. Sokolsko društvo na Blodil ja priredilo v soboto v Zdraviliškem domu slavnostno akademijo v proslavo državnega dobro uspe-naprednega občinstva mnogoštevilen. Slavnostno akademijo Ja otvonl podslaroeta blejskega Branko nagovoru državnega ujedl-lenja ln pomen obletnice za naš narod, trebno je tudi, da nam cenjeni narot-j p0 predavanju je tamburaški zbor Sokola , „ rtlki sporoče Ko svoj poklic. Od kogar Mlgral naše državne himne. Sledile eo jami španskega dvora, ki jo v vse] ue bomo dobili agoraj naprošene;. > ! „„v,iie t0fke, w 60 jih prav dobro izva-fcvropi priznano najstrožji.' Ko sta : popravka, mu bomo l!»i pošiljali ood ; j„u ž,,lv,n Xon)Bi Bdf. vera Bohinčova, vladarja vstopila v dvorano Konzisto- dosedanjim naslovom in mi ne borno p, , kl so urejeni za umetno vezenje, krpanje perila ln mašenje nogavic. Za božič tn novo leto Imajo kupci šo izredno ugodnost 10 odst. popust«. — Oglede si stroje, preduo so odločile za nakup. Opozarjamo ua današnji oglas. ivora, nespremenjene še izza rc-iie r inčna dobe, so se pomešale z unifor- ,.b»ede! na svojem tronu. Visoki gm ■o so po obiSaiu trikrat npognil! svoja ':olena ln poljubni nastavljeni šoln in orstan. Kralj ja bil e k s t r e m -t o bled iu tudi p a p e i j e k a ■sal ras 1»urjenje. Kralj je nato irrekel govor, ki ja bil ena sama h!ru v.a za čednost! »Svete stollce* ln apologija vojagke slave, kateri M Jo Španija stekla v ; i> r a m h i vere. Kralj jo končal z ugotovitvijo, da o«tat)o Španija pape-Nil na veke svesta. Nato je tonov* pokleknil ln papež je predgovomika Klnjen objel hi stisnR. Vso veliko ipan»ke dame so plakale. Oblečene pa ro bile v bele starinsko mn-ntilje, La-tndl kraljica . . .> Francoska revija pova na drugem mestu, da so ofieijelne izdaje govorov t'i ra lje vepra in papeževega) izdali pojdejo v nekoliko spremenjeni redakeiii. -ajii španski Alfonz XIII. je ponudil •■apežu armado sa novo križarsko voj-i,o v »obrambo vere« . . .1 Verjamejo, da bi kleriknllzem danes rad Širil ■toJ »nauk* zopet t ognjem in me čemi Ob takSnih opi«lh so spomnim starih 'asov, ko so tudi pri turškem sultanu ■'i avstri>skeni cesarju piakali ginjeno-sti. Hvala Bogu, da smo Jugoslovani in da smemo biti gotovi, da našemu kralju ne bo nikdar treba, da bi «el:s-mno bled* zagotavljal papeža, da & bomo z vojaško močjo podpirali, in ia gfnjeni dostojanstvenik no bo na-sepa kralja nikdar no v resnici ne simbolično »objel in stisnil*. Zato pa »Slovenec* n! niti s beaodl- omeni! prvega decembra. M. A. C * Kralj ua pota skozi Ljubljano. 5 tfnočnjim oritontekspresom, kateremu fc!l priklopi jen dvomi salonski voz, «J u t r ii». • Zahvala vdove Stritarjeve. Prejeli fctuo: Ra U bj izrekla svojo srčno za hvalo vsem, ki so v življenju ln ob smrti mojemu nepozabnemu možu stali ob strani tako a dejansko pomoSjo kot s tolažilnimi besedami, u roka mi je oslabela ui ne znuire vež tolikega tlela. Iskrena moja zalivala pa gre ne samo posameznikom, ampak vsemu dobremu slovenskemu narodu. Zahvala aa to, da je izpolnil mojemu možu ?adnjo vročo željo s tem, da je mogel uživati v miru, sreSi in zadovoljnostl ta/lnje dni svojega življenja v svoji ljubljeni domovini. Zahvala vsem ne-o te vil nim prijateljem in ča^tilccni. UfltoMski orkester pa Je pod vodstvom nad učitelju g. RajVo Gradnika znlgral nekaj komadov. Bil je prav lep večer, ki « pokazal, da so nnSl Blejri pravi domoljubi iu patrijotični ljudje. Po akademiji so je vršila prosta zabavs, ki jo bila prav animirana. Rešimo sokolski Tabor! • Norice iz Kranja. Danes, 4. t m, je v gostilni g. Mavrlla Mayerja zaupni sestanek krajevne organizacije JDS. Začetek ob pol 9. zvečer. 1'olnoštevllna udeležba dolžnost. — Sokol Je priredil v proslavo petletnice ujedinjenja dve kraeuo , uspeli akademiji. V soboto aa Je vršila prod vsi m od njega tako ljubljeni pro i akademija članov, članic in dijakov. Brat Peharc je v krasnem govoru pojasnil pomen naše svobode, upravičeno okrcal raz- stolniei Ljubljani, za vbe neprecenljive dobrote, ki »o mu bita hkr.zlne v življenju in ob smrti. Zalivala njegovim častilcem in prijateljem v Rogaški Slatini, ki so mu sladili življ.mje tn run stali na strani, ko je na veke za tisnil oči. Srčna, iskrena zahvala vsakemu posamezniku in vsem! — Terezija Stritar. * »Preporod® prenehal. Beograjski dnevnik »Pre[>orod», bl ga jo v zadnjem Času finansirala pTUpa industrijalcev, jo sinoči prenehal i'ha Jati. * Zakon o državnem prometnem osebja. Zbirka zakonov XIII. snopič. 1T)28. Založila Tiskovua zadruga v Ljubljani. Cena s poštnino vred 10.7d Din Tiskovna zadruga je polog službena pragmatike za državne nameščence izdata pravkar tudi službeno pragmaliko za ^Icznlčarje kot XIII. snopič Zbirke zakonov. * Mariborski obdtnskl svet ima danes, v torek ob 19. na^.sljevauje svoj" 12. redne seja. * Smrtna ko^a. V nedeljo zvečer je umrl v mariborski bolnici nndpoštar Lnm-bert Gevbi* s PrcgorKkegji. Umrli je radi je vozil skozi T.jnbljano kralj Alo- nojiora v službi pred par leti podlegel za-ksander, ki so nahaja na potu v Pariz, i vratni bolezni Moral je namreč sam " " " "" "" opravljati dolgo časa ua pragerskl pošti vse ogromne posle, H jih vršijo pO njegovem odl odu tri moči. Proj pa poštna direkcija kljub neštevilnlm poročilom in urgencam umrlega ni hotela poslati pomožne moti. V nedeljo Je GerbIČ končal svoja mukopoluo življenje ln zapustil v največji bedi ženo fn dva otroka, ki obiskujeta šolo v Mariboru. Se Prag^rslio je prSel Geirbič po f>revratu kot primorski begunec, ki je izeubil na begu vse imetja ln tnko j posveti) ves svoj prosti čaf delu v sokolskem oddelku aa Prnjrersk^iD, kateri mu ja poveril »udi mesto elaioste. S svojo soprogo ie priredil umrli e sokolsko deco celo vrsto krasnih mladinskih predstav z igrami tn peljem na Pregersk-m in okoiišjlh, posebno na Spodnji ln Zgornji Polsknn. Najsi ečnrjšega sa čutil vedno med deco, kl Jo .-e učil nastopov. Se v težki bolezni to ja hotel pripravljali za bodočo rirlredltm., Icl pa trt fjjl nt več doživel. Kot čiowk bil prftva z'^ a duše, zlat soprog iu nnilioljšl or-*. NokaJ časa ja vodil tudi I.ju-lslco kujif i'i'0 na Pra- . a kolodvoru &d biB predstavniki oblasti. 4 2ens!-o refo!-tnaa KiuinazPa v tjubljanL Kakor znano, hotela ve-Sna občinskega sveta ii. 1.. decemlirom ukiniti 6. in 7. razred reformne Jienrke gimnazije. Ker je -okra i:tiska ttprava priznala pritožbi zoper sklep občinskega sveta odložilno moč. ostaneta oine-ajena rarreda še nadnlje. Po sinoij-njem Izstopu komunistov lz koaliciji: Mi je računati z izprenienibo mestne uprava. Zato uparno, da o«tane ženska reformna gimnazija, v LjubUani vsaj do konča Šolskega leta neispreme-tljena. * Za napredno kulturno delo! Za>.'.-tiji čas živahno naprodi;te napredno inltnrno delo, ki ga orgnrizirntn «7.ve- knltnrnib dru^tevs. in »tajništvo JPS». K temu delu so pozvani tudi tonžje. ki se r.očelo Izlasratl v polili^ (iera življen'u, pa-* pa "imajo nabrane fiuKevne zaklade in izkustva, katere pdeliti lindstvu bi bilo ze!o koristno. 4ato pozivi iamo vse one, ki jim je l9 vrete delo simpatično, da se brez 'ormalitet prijavijo »Zvezi kulturnih 'iruštevi ali pa tainištvu .1T)S v Ljubljani, Narodni dom 1. Označijo naj t.adl teme, o kolih žele predavati, dne-vs in ure, ki ifh bi imeli v to -vrho na razpolaco. V )>oštev pridejo predvsem nedelje in sobote! Prireditelji poravnajo predavateljem potna stroške is plača io za življenski potrrsek dolo-iiene dijete. * 0' llc 1'nbliansVemu prebivelstvti. Zadnji htidi deževni dnevi so povzro-filli veliko poplavo ns Barju, ki Jn pridelala že itak revnim Barianom oblin škode na r>oli«kih pridelkih, živini b poslopiih. Prebivalstvo Baria je da- oropano nai"otrebne'?ih Wvil. kitr-kar Je toliko občutneie, kor je Siediehojno občevanie in dovoz sko raj IzVlmCen in mecoč le s čolni. Mestna občina ljubljanska je sa prvo potreba preskrbela Baruine s nnlpotreb-!>*j4im. kar bo pa zadostovalo komaj sa dva dni. Potem pn bodo Banani izročeni velikemu pomanjkanju. Mestna '»bčina anellra zato na plemenita srca Ijnhllnnr.fcecra prebivalstva, ki je v »akih prilikah vedno rado potrel-me i'fldniralo, da tudi sedaj priskoči na pomni!. Vsak dar le dohrndniM. Mest- ma?i«itrat bo dal po mestnih orsa Cft pobirati od hl«e do hiše s posebni dlralce naprednih vrst ter vspodbujal k elogl. 1'evskl zbor Narodne čitalnice je zapel »Božje pravde*, nakar so sledile telovadne točke. Posebno bo ugajali simbolični nastopi Članic ln članov. V ue-dsljo dopoldne se je vršila akademija naraščaja, ki ni nič zaostajala za prvo. Oba nastopa sla dokazala, da se društveni funkcionarji v resnici trudijo, da vzgoje naše malčke v edino pravem sokolskem duhu. • 'Zagoneten mrlič. V petek popoldne so našli na Bledu pri Zaki človeško truplo, ki jo bilo že napol strohnelo Truplo je ležalo le nekaj metrov od glavne ceste In vendar ga dolgo časa nI nihče opazil. Zdravniška komisija Je ugotovila, da jo truplo ležalo na prostem že na manj 8 do 10 meseccv. Neznanec Je Imel s kroglo prevrtano lobanjo. Poleg trupla so našli tudi samokres, kl nI Imel nobenega naboja več. Gre očividno za samomor. Značilno je, da so našli pri samomorilcu šo listnico, v kateri je imel 1600 dinarjev. Mož je bil sotovo tujec, ker na Bledu In v okolici niso ta čna požrešni! nobenega človeka. Orožniške poizvedbe se nadaljujejo, vendar je malo upanja, da bo mogoče ugotoviti identiteto mrliča- • Katastrofa r Velikem Bečkereku. V Velikem Bečkereku so v soboto zjutraj električne žarnice ob 4. zjutraj zasijale nenadoma v največ i moČL Nekdo je namreč nalašč pretrgal dovodno žiro za motorno moč ln jo zvezal z žico za razsvetljavo. Gradnik Milan Vargič, trgovec Julij Bmšič in kočijaš Andrej Giudjln, ki so mislili, da so čez noč pomoloma pustili žarnice goreti in so jih boleli ugasniti, so ostali na mestu mrtvi, več kol dvajset oseb ja bilo pa težko poškodovanih. Medtem je nastala cela vrsta tako zvanih kratkih stikov in na več krajih so izbruhnili požari. Takoj jo bilo poklicano vojaštvo, ki je zasedlo električno centralo In ustavijo vse stroje in tako Je meslo bilo rešeno splošne katastrofe. • Rop o dravskih gozdovih. Pred nekaj dnovi 6e je Ivan Turltuš, župan v Majš-pe.rgu, peljal g kolesom skozi dravske gozdove med Ptujem iu Majspcrgom. V sredi pota sta nenadoma skočila pred nje- Iz tajništva JDS Vse gospode, ki so se po naprednih gospodarskih organizacijah JDS v Ljubljani prijavili za posot politične šole, vabimo, da se udeleže 'rvega sestanka v pondeljek, dne 10. decembra ob 6. zvečer v tajništvu JDS, Narodni dom I. nadstropje. Dogovorili »e bomo o dnevih tn urah predavanj. Krajevne organizacije JDS lz ljubljanske okolice in kamniškega okraja opozarjamo na okrožnice, v kojih bih razpirali za ta dva okoliša ponovno politično šolo. ki se bo vršila od 2. do 0. januarja 1024. Ker je število udeležencev za to teJaje omejeno, prosimo točnih odgovorov, kar se nt prejozno došlo ce bomo mogli ozirati. Ostal! kraji pridejo postopno na vrsto. IZTERJEVANJE DAVKOV V LJUBLJANL Prejeli smo: Na željo G remija trgovcev v Ljubljani ee je trgovska in obrtniška zbornica obrnila glede izteijanja davkov na finančno didepactjo v Ljubljani in dobila te dni od delegacijo eledeti odgovor: Čast mi je naslov obvestiti, da jo tukajšnji davčni urad opozori! !e ekoro vse davkoplačevalca r.a njihovo zaostanke. Z vročanjeui opominjavalnlh postnih položnic, od katerih bo plačevati izvršilne pristojbine, bo pa pričel i 10. decembrom t. 1, ker ja ministrstvo financ Izdalo strog nalog, vse dospele davke t(o v tekočom letu IztirjatL Edir.a možnost za davkoplačevalce Jo toraj t«, da pravočasno prosijo za slstl-ranje eksekucija in obroke. I!e..ujoJ te prošnje bo delogacija po možnosti uva-ževala tudi sedanjo denarno krizo; ne more pa pri tem iti tako daleč, du bi se nič no ozirala tudi na nič manj težki položaj države same, oj katere sc j vedno vsč zahteva. Zbornica mi bo torej uvažovanjo utemeljenih prošenj le olajšala, ako opozori evoje interesente, da naj ee oglasa le v slučaju resnične potrebe. gerskem s sinom. Politično ja b'l zve-' so-l«a izza grmovja dva neznanca in ga usta mtšljenik demokratske stranko. Pogreb! vila z besedami: »Uetiar ali smrti* Eden neumornega rodoljuba so ho \t?'I rb 14.1 je držal v roki odprt noi, drugi pa dolg na Pobrečkem pokopališču \ Mariboru, i kolač Turkuš jima je izročil listnico s katerega so udeleži tudi deputacija m; ri-1 30'"'l dinarji, nakar sta roparja zbežala borskega Sokola. — V visoki starorl 85. v notran ost gozda. lat ja umrl v nedeljo v Ljubljani r >oko. j * Jjepni ta(<,vi v vlaku Zadnje čase ee leni deželnosodni svetnik p. AloJvIJ J-.niM«,; redno več čuje o tatvinah na osebnih odličen sodnik, kl ja bi' vsled svojo ! vlakih med Mariborom in Zagrebom. V beaiivo«ti splošno priljubljen. Pokojnik i noči ua 2. t. m. je bil okraden Ivan je bil odločen narodnjak I o za-remajo Strnnd iz Uherskega Broda v Moravl. njegovi sinovi odlična v Javnem 1 Prafri^nn žepar mu je prereza! suknjo In življenju. Porrre.b bo dane* ob dveh po- ] pobral iz nolranlesa žepa balezno knjt-poldnei — V Rajhcnbiirgn Je umrla v so-' >,ico z raznimi dokumenti in večjo vsoto boto v starosti 78 let velei,iosev!laica go-; denarja. spa Neža Ka-jan, roj Dvornll:, vzoron i * liragoron prstan, vreden čez 120.000 mati in narodna žena. Pogreb so jo vršil krou, je odnesla svoji gospodinji v LJu-včeraj. V Mali Mlšllnfl jo nn;rl te dni tn- toirieru, njena s'-ržkinja Julijana Kandler valld p. Ivan K ra'nikar. Podlep >1 ja za- in nato pobetmlla. vratni bolezni, katero ti ja nakopal v! • Nev r n Lavaiir. Pred nekai dnevi eo svetovni vojni. — V Nišu v Srbiji je umrl le pripel jal v Novi Sad neki Mariborčan, vojaški Živlnozdravnlk g. .Adalbert Vefaj. Najel si je v hotelu «obo in se Izdal za Pokojnik .ie šele pred 9 meseci z odličnim godbenika ln popravljalea raznih godbe-nspeliom dovršil svoje študije- — V celj- nih instrumentov. Oebil Je kmalu dovolj g Vi bolnici je umrla 80. novembra gospo- posla in imel kmalu kot tak pristop tudi dična Anica, lOlena I čerka edinka upoko- v boljše hiše. Nastonal Je zelo elegantno jenepa i>oI. stražnika Prodana. Blag Jim In kmalu rnzpledel ljubavna mreža, v ka-spomin! tere eo ee vjele stare In mlade Novosad- * Proslavo niedlnVnia t Mottah pri čanlto. Svoje ljubavna odnosu te pa Je znat Liubl |ani ie priredil kakor vsako leto lu-, temeljito izkoristiti in Js več poppft ogo-dl letos Sokol. Lepo urejena sokolska j ljufnl tekom časa za velike vsoto. Navse-dvorana na Se'u Je bila polna postov Ve-1 zadnja, ko mu je jelo ž« roreti pod noRn-čer je otvorll br. Po'-orc 7 lepim naeovo- ml, je izginil In gn sedaj zasleduje porom. v katerem le ooornrjul na Irpllenje liclja ZAGREBŠKA SENZACIJA. Obtoženca na mestu zločina. V zagrebškem procesu Paskljevlč-Tbl-erry ni nastopila v zadnjih dneh nobena bistvena izprememba. V petek predpoldne so se podali na lice mesta kjer se le Iz vršil zločin člani senata, zapisnikarji, dr žavnl pravdnik, zagovorniki obeh obtožencev, psillilatrl, policijski organi, ki so našli žrtve in prvi preiskali mesto zločina, obtoženca Paskllevlč in Thierry, no-vlnaril In ena priča, mož, kl le našel mrtvega Kanajeta. Tej četici so se seveda pridružili tudi številni drugI radovedneži. Dospevii na mesto, kjer se Je zločin izvršil, ie Paskljevlč opisal kako je umoril Jellčiča. Ostal le v glavnem pri svojih Josedanjih navedbah tn Je samo v eni točk! izpovedal drugače, kakor stoj! v zapisniku. Nato Je pripovedoval priča Cin-drlč, kako ]e našel Kanalctovo truplo. Policijski organi, kl so izsledJI zločin, so konstatirall, di se ie teren zločina radi vremenskih Izprememb znižal za 1 m. Redarstveni organi so Izpopolnili tvoje podatke v toliko, da le moral ubijalec tihotapca Jellčiča ustreliti frtev od spredaj, ne pa cd zada), kakor trdi obtoženec. Paskilevič pa je prišel pri teh ugotovitvah v delna protislovja. Policijski organi so nato parkrat ustrelili, da so dokazali kako in kam padalo krogle, če se strelja od raznih strani. Po [ teh poskusih se je ugotovilo, da s>o Pa-skijevičeve navedbe o besu Thlerryla za Kanaietom nemogoče. Paskijevič namreč trdi, da Je Thierry bežal za Katiajetom po vzhodni obal! potoka v Prekrlžju, kar pa je nemogoče, ker dokazujelo madež; krvi, kateri so se našli po zločinu, da se !e umor Izvršil tla zapadni strani. Razprava se je včeraj ves dan nadaljevala ter bomo o nji zopet poročali v prihodnji prilogi. DomaČe borze 3. decembra: ZAGREB. Ka tržišču » efekti javi* dalo danos mrtvilo. Nakujiovalt so s« nekateri papirji po nespremenjenih tečs jih. Od bančnih papirjev so posebno po zernost vzbujalo delnice Ljubljanske kreditne banke, ker »e Js izvedelo, da se dve skupini pogajata za večino v zavodu, pri čemer so ena skn« pina upira nameravani razdelitvi nov* omisije z utemeljitvijo, d,» .ia ra delničarja krivična. Danes ea ja prodalo mno go delnic, toda od teh io majhna količina na borzi, kjer jo prodajui afekt r* radi pristojbin in borznih provizij slabši. Prodajalo sa je med l'!u ln 2B0 Din po velikosti paketa. Ponudba ja bila ze lo živahna, ker ae jr. raznesla vest, ds prida mod obema skupinama do poravnave, kl bi tečaj delnio takoj potisni1! na nivo prejšnjega tedna. Od mbitminlh papirjev to je nekoliko živahnejše povpraševalo po delnicah Slavonije in ba-čerane OMjek. Ostali papirji eo bili pii lično brez zanimanja. — Na t ril j devizami eo bili spočetka visoki v čaji, ki so proti koncu sestanka popustili. Blaga je bilo dovolj. Promot je bil priličan. Poslovalo so Je največ v devizah nn Prago ln Lor.don ter n< koliko v devizah na Dunaj in Svleo. Kotirala so devize: Amsterdam S370 — 8830, Dunaj 0.125 — 0.126, Budimpešta 0.4« do 0.47, Bukarešta 11 _ 46, Italija i/ plačilo 883.5 — UStt, ček 3?3 - SPI, Ko-penhagen 0 — 13.V), London izplačilo 3S5 — 887, ček 884.5 — 8S5.G, Vcocvor'.. čel; 88 - 88.75. Parlj 475 — JfiO, Pr; ga 358.5 — 259.5, Švica 1533.6—1557.5. ček 1550 — 1554; valute: dolar 87 do 87.5, madžarske krone 0 — 0.30, napo-leondori 815 — 825, leji 49 — 0, Urs 880 — 0; efekti: Eskouiptna ll35 du 168. Kreditna Zagreb 151 — 152, Hipotekama 97 — 100, Juposlavcneko l"' do 142, Ljubljanska kreditna 2.'0 — 2C5 Pra štadiona OSO — P90. Kksploaiaoij.1 215 — 220, Drava 680 — 67o. i.orajii' 1-15 — 1C0, Sečeram Osijnk lit .< --5450 Narodna šumska 142.5 — 145, Nih.v-(Našička) 192.5 — 105, Gutmann 167< do 1700, Slavonija 210 _ žit;, Tibovlj-830 — 870, Union 1000 — 1050, Zagov-eka šumska 210 — 28.7, 7 % inveeticii sko 51 — 52. BEOGRAD. Tendenca nestalna. Blara dovolj. Narodna banka 'a moral.), noko liko intervenirati le Ženevi, Na! ti a! •o devize; Am.-terdam 23®) — S39T-. Dunaj 0.1249 — 0.1SBt, Bukarelta 145' do 44.75, Ženeva 17'J — 1547.5, 1/jndo' 884.25 - 384.75, Milan 8&-1.25 — HS3.7.' Newyork 88.15 - 88.25, Pari: 476—478, Praga 257.5 — 258.5, Sofija 66 — 68: valnt,e: levi povpraševanja 65, tej! 1" do 48.5, francoski franki 475 — 477 afekti: Narodn* banka 1030 — 4100. Vreme Vremensko poročilo: Po vssj sredui Evropi nejasno vreme z zmernimi padavinami. Temperatura se drži v splošne:? nad ničlo. Napoved za 4. t m.: Nejasno deloma dež, na hribih tnrg. Temperatt; ra nekaj nad ničlo. Lastnik In izdajatelj Komore!) «Jutra», OdEovorn! urednik P r. B r o s o v I č. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubljani Poslario.* Na tehniški srednji šoli te moral v-slfr: nevzdržnih stenovanjskih razmer g. int arh. prof. Rado Kregar prenehati s prt-davanjl. S tem so najbolj prizadeti učenci IV/, letnika, ki so tik pred maturo Izgubili svojega predavatelja (z arhitekture, ki ga imajo že od prvega letnika. Istotako je prizadet tudi III/,. ki se nahra pred šestmesečno prakso. Podpisan! stariši prizadetih u£enc-\' zahtevamo, da se Ing. arh. prof. Kit -garju nakaže nlemu primerno stanovan;-ter apeliramo ca g. dvornega svetniV i Mama, naj stori zato vse potrebne korake, da se ta zadeva po štiriletnem met kanla vendar enkrat uredi. Nerazumljivo je, da imajo vsi advokai: in trgovci udobna stanovanja, dočim mora profesor štiri leta čakali na dodelite Stariži prizadetih učence'. • Za vsebino uredništvo nI odgovoru'.'. Sokolsko društvo Pragersko naznanja vsem bratskim društvom tužno vest, da je preminul dne 2. t. m- naS velezaslužni brat in podstarosta poštni upravnik« po dolgi mučni bolezni. Pogreb ss vrši v sredo, 5. t, ni. ob 14. popoldne ia mariborske bolnice na pobreško pokopališč. Prajjersko, dne 3. decembra 192:'. Sokol Pragersko K1 nahlmlnlm! polarni v katere naj n«5ih Primorcev In Korošcev In na zlo- • Panes zvečer v bolelo fttruklju v se darovi v naturi aH denarju vpisuje- činsko počelie onih Hudi, ki pri nas dob- LJubljani pristne ieirne in riž«na kloba-jo. Pole« fepa bo mestna' blaealna , Heno svobodo zlorebllalo v škoda z-su|. se, pristna rortu<"'ska in crvovrdua etn-IDreiemala darove v denarju. 1 nlenlh bratov ln tudi sebe samega. Nssto-1 ra vina letnika 1621. K ./-o-u « Pripravljena sem.» Teč« deklica. «Na uslugo som vam, gospodična * Ves ta čas jo stal Norliert pri mizi fn se ni ganil. Ko ga Grievl ob odlitv du z nasmehom pozdravi, ji z nežnim glasom roee: ♦Zelo čudna stvar to, ali! Pustil bom jieriskop tu, kakor je. in tudi mikro-tclefoni v bas6nu nuj ostanejo pripravljeni! Tako va? bom videl tu na mizi, dokler ne izginete v Lampa-s u.» t Prav imaš.» meni tj&vendan Gri-fvl. Tn odide z Malto. t Zagonetka jo postajala vznemirjajoča. S\'j pa je bilo tudi prav ros neum- ljivo,\ da posadka in potniki ne dajo riika!aya glasu od sebe! Povsem naravno Iti bilo, da bi si skušal vsaj Bav-mond »le Ciserat ogledati kraj, kamor je lajinst-vcua sila zavlekla njegovo podmornico. Pa nič! Vsa vratca na ladji so zaprta, žarometi mirujejo, Ltov je prazen, živo duše nikjer . . . Vso jo tiho. Tj a m p a s j« mrtev, kakor svinčena krsta, ki ne skriva v sebi drugega kakor smrt . . . Kaj se je neki pripetilo Ireni Ciso-ratovi, malemu Henriju Prillantu, miss EIlen» Mattoln. Lili, poveljniku, drugemu častniku, upravitelju. Štirim mojstrotfi* osemnajstim mornarjem in kurjačem? . . . Kaj so je zgodilo vsem, da nihče ne prižge žarometa,! da nikdo co odgrne lin in ne odpre ^rate? , . . So-li vsi mrtvi? ... In Če so mrtvi, kdo jih je usmrtil? . . . Morda pa »o samo zaspali? . . . Kakšen plin jili j« uspaval, kaka pijača? . . . Kakšno razburjenje jim je za strlo duha z omedlevico? . . . Prav res. rnlsterij jiostaja vznemirjajoč! . . . Sentimentalna in radovedna Grbyl, in pohlepni iu strastni Malta, kl jima begajo fe misli po možganih, ?o pridno žurita z delom, da bi čimprej prišla zagouetki do dna,. Pokriti 7. velikimi kovinskimi čeladami, ki se hermetlčno prilegajo plečom, ramenom in prsim, začno plezati Crisvl, Malta in deset pomorščakov po vrvonlli lestvicah, ki sta jih Malta 'n Crisvl že prej uporabljala, na podmornico. Štirje izmed njih so opremljeni * velikimi recipijenti ln oboroženi s dolgimi sulicami. Eden izmed njih, ki jih vodi, nosi v roki varilno cev i dolgim ustnikom. Četa se napoti naravnost k poveljniškemu stolpiču in ga obkoli. Malta da znamenje: iz varilnika planu dolg strnjen žarek modrega plamena, in pomorščak pa nameri na jeklena vrata, ki zapirajo vhod v stolp: jeklo se začne topiti ln žareče kaplji-padajo na tla . . . Malta migne z roko in varOnik preneha delovati. Drug možak nastopi s sekiro in začne obdelovati vrata, kl so kmalu udajo. Z drugim! vrati se ponovi isto. Nato začno plinonoeoi spuščati plin v stolpič. Pet minut... Drug za drugim stopajo potem Štirje plinonoeoi po stopnicah navzdol v spodnje prostore podmornice. Pred njimi hodi oni z varilnikom, za njimi pa Malta in Gri«yl in ostali pomorščaki, oboroženi z raznimi orodji. Oborožen ni Tiihčo. Slednja dva nosita jermenasto vrvi, na katero bi položili ranjence, i.nesvežčenco in mrtvece . . . Toda čim dlje prodira četa v podmornico, tem večji postaja nemir Gri-sylo ln Malte. Na njunih obrazih, ki sta K prva kazala le radovednost m nestrpnost, (t> začne pojavljati razočaranje, potom strah in nazadnje tesnobnost, kakor jo vzbuja misterij, ki ga ni mogoče doumeti . . . Kajti Grisyll in Malti in tudi oetalim možem ae začne porajati mi«el, kl dobiva vedno bolj določne oblike, ln se končno strne v gotovost: podmornica Lam pas jo zapuščena, nobenega človeka nl na njej, ne moškega, ne ženske, ne otroka, sploh nikakega živega bitja; tndi onih malih živali ne — mačk, belih miši, morskih prašičkov —-ki jih imajo mornarji tako radi pri sebi, in kl jim izborno služijo kot prvi ozna-njovalcl nevarnega ozračja . . . Nič! Nobenega človeka, nikakega živega bitja!... Potniki, posadka, kje so? ... Ni jih, izginili ao! Nikogar, prav nikogar! Ve« Lam p as Je prazen, zapuščen! In ko sta Grisvl tn Malta prepričani, popolnoma prepričani, da ni nikogar na ladji, ko vidita, da je to, čeaar nikakor ne moreta razumeti, resnica, ne-ovrgljlva resnica, začutita oba, da se Jima začne tresti telo od groze, in leden p6t jima stopi na Celo .,. a Smrt slraErnesta Bernna Ko se je to jutro v lJamiltonu zbudil v svoji lepi, udobni vladni palači Njegovega Veličanstva britanskega guverner bermudski, sir Ernest Bernd, mu je zadovoljstvo in vo3eljo šinilo čez lice. Ze en teden je bil sir Ernest deležen velike časti in odkrito veselje ga je navdajalo: najboljši prijatelj njegovega očeta, veliki ameriški učenjak Lytham .lamerson je prišel v spremstvu svoje dražestne hčerke Jopsie k njemu na obisk, da bi pri tem študiral fauno irt floro bermudskih otokov in otočičev. Ce hočemo biti resnicoljubni, no smemo zamolčatl, da je bila prebrisana Jepsie tista, ki je svojega očeta prepričala, kako potrebno je žuritl se s študijem bermudskega rastlinstva in živalstva. t Sir Ernest Bernd ml piSe,» mn je dejala, «da boB naSel tam najrodkejSe in skoro nepoznane vzorce...» Jopsie je namreč ljubila sira Emesta Bernda, s katerim se je spoznala Se na Angleškem malo prej, predno Je bil mladi Anglež imenovan za bermudske-pa guvernerja; in sir Ernest Bernd, ki si je želel lepe karijere v kolonijah, je toliko časa prosil ln hodil v avdljenco, da je bilo njegovi prošnji ustreženo: dobil je mesto guvernerja na Bermu-dih, na otočju, ki je kolikor toliko blizu New-Yorka, kjer je običajno živel I.ytham Jamerson s svojo hčerko. In mlada zaljubljenca sta pr-rabila ves svoj prosti čas, da sta si pisala dolga pisma, ki jih je Jepaie ve-lno izkazala očetu in mu jih po svoje raz!agala, tako da se jo učenjak končno dal pregovoriti, da pojde na 15 innude študiiat ondomo fatino in floro (m sta, naj fj tiho pripomnimo, že vel kot dovolj po, znani iu raziskani). Tako potegne včasih ljubezen ufoi nost za nos. Lytham Jamerson in njegova hčerki Jepsie sta torej prišla na Bermui-kjer sta seveda bila gosta guverner, jeva. In sir Ernest Bernd si jo Izmišljal in organiziral izlote, ki eo nudili njemu ln Jepsie dovolj užitka in srečnega ve. aelja, pa so obenem napram učenjaku ohraiiili videz znanstvenih ekspedieit Na najskrajnejši severozahodni točki otočja, več milj oddaljen od skupino najsevernejših otokov, leži neznaten izgubljen otočič, o katerem jo dejal sij Ernest Bernd, da je bolj Intereeanten ko vsi drugi. In bil je v rosnioi zelo zanimiv oto. čič, čujmo, iz katerih vzrokov: če bi lz Hamiltona hotel dospeti tja, bi navadni motorni čoln ne služil baS dobro, torej bi moral vzeti že guvernerjevo privatno jahto; ta jahta pa je prevelika, da bi mogla pristati tik ob obrežju, spričo neštetih kleči, ki ogrožajo varno usidranje, zato jo bilo treba spustiti čoln v morje, na katerem pa je imel prostora le Jamerson in dva mornarja; in tako se je dalo doseči, da sta ostala mias Jopsie in sir Ernest sama na krovu jahto, če seveda ne Štejemo ladij, sitega moStva. Lythaai Jamerson prav res nl bil ne. prijeten oče. Toda pred oficijelno za-roko je prizadetim vedno ljubše in flirt sploh drugače ni mogoč, kakor če m> potrebne priče niso prisotne. 17. maja torej, v jutro, se je vkrca', sir Emest Bernd s svojima povabljen, cema na jahto B1 u e. (Dalje prihodnjih. Generalna Izdelavo novih In prodelavanje starih karoserij, lakiranje ln tapecirani« Izvršuje strokovno In po solidnih cenah JUGO-AVTO, uit, LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 33. Samo dni! Parilo za gospode, kravate, naramnice, rokavloe, nogavica Itd. prodaja z 10-20% popustom MM Nil. K LJubljana, Mestni trg 10. Novol 6166 Novo! em Za večstransko ustnim ter pismenim potom izražena sočutja porodom bridke itgube mojega ljubljenega soproga FRANCA SITARJA zastopnika pivovarne „Oiiss", potporučolka v rezervi itrekam rsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kl so kljub tako slabemu VTe-menu prihiteli od Mita in od d&lel, di ga spremijo ua njegovi zadnji poti, n&jiskre-ntjio zahvalo. Posebno pa se zahvaljujem g. dr. Breskrarjn za njegovo požrtvovalno zdravniško pomoč ta Časa bolezni, gg častnikom, godbi Dravske diriziiske oblasti ter ostalemu vojaStvu za iastno spremstvo pri pogrebu, zastopstvu požarne brambe ter njegovim tovarišem bivžega bosanskega peS-pnlka št 2, nadal o ravnateljstvu pivovarne , kakor tudi uradniStvn ter reom darovalcem krasnih vencev in Šopkov. V LJubljani, S. docetnbra 1988. Darilo za sv. Miklavža i * Stampilije za našo deci se dobijo r petih različnih garniturah; | 11. a) Vojaki. 2. b) Vojaki. 3. Narodn« ! nože. 4. Športniki. 5. Telovadci. Cena za eno garnituro 50 Din. A. Černe, graveur, Ljubljana. Miklavževa, božična ln novoletna d a p i 1 a c? nabavite po ugodnib <:»uab edino lo pri tvrdk: Celje, Gosposka ulica K Velika izhera zlatnine ircbmino, Cbina-srebra iu ur raznih slovitih zuamk — B preciznim tekom — Lastna popravijalnica Poročni prstani » l po men tekom 4 ur li Potrti od neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem nad vse tužno vest, da je umrl danes ob 3. uri v 84. letu starosti, naš predobri soprog, oče in stari oče, gospod dožeinosodni svetnik v pokoja. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek dne 4. decembra ob 14. nri iz hiše žalosti v Grad&ški ulici štev. 18 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2. decembra 1925. Adelc. Jecčlfi, roj. An dol šok, soproga; dr. Alojzij JonSIS, lož. MIlan Je no) 6, Inž. Franoe Jenčlč, Ar. Salvi Jenčtč, sinovi; iftllan, Franoe, Hubert, vnuki; Toa in Marjeta, vnukinji. Namesto posebnega naznanila. «1M *. '-v«.-}% ■> >t*» %, v. f . -v, v £•: Žalujoča soproga Kristina. Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nam je preminula danes dne 1. decembra 1823. ob V,S. »ri popoldne v 78. Jetu svoje starosti, providena s svetotajstvi za umirajoče, po daljši mučni bolezni naša predraga, nepozabna, predobra mama, odnosno stara mama, prastara mama, tašča, teta, gospa veJeposestnica. Pogreb nepozabne pokojnice se Je vršil v ponedeljek dno 3. decembra 1.1. ob 10. uri dopoldne na domače pokopališče. Rajhonburg, dne 1. decembra 1923. KIPI Žalujoče rodbine: Ril [p, Unschuid, Runej, M, Orožen.