Št 640. V Ljubljani, četrtek dne 7. decembra 1911. nrrmr-irr -fnfr—i n ih i r~ ir" r; r n n iimiiii r r *Hinini—w«■■■umilnnw Leto n. Fo—inu itevlka • vlntjiv t l** VHk in - Ml oh MMi ta — tb t atatoaj, * A II. 4» um: t gaMjii v HNl a 4ntivl|Mftfi m 4sa K 1*M; iHH K tK-> mIMm K , tetrtlatoK K K HI m lm—*w mUUtm K % TaMoa Mavtlta 808. t t Posamezna številka 6 vinarjev t Urednlitvo In upravnlitvo Je v Frančiškanski uHd t. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravni št«. Nefrankirana pisna se ne sprejemajo, rokopisi sc M rraiajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, »mri-nice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratne« oglašanja popust. Za odgovor Je priložiti namkou t Telefon Itevllka 303. i NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ***** Humbug. Kat. politično društvo za koroške Slovence je imelo v Celovcu svoj občni zbor, ki sta mu prisostvovala tudi klerikalna poslanca Demšar in dr. Jankovič, se udeležila debate in sta sploh nastopala kot zastopnika vseslovenske ljudske stranke, in sicer Demšar v imenu kranjske, dr. Jankovič pa v imenu štajerske njene orga nizacije. In prav je, da prihajajo poslanci iz Kranjske in Štajerske na Koroško, da spoznajo obupne razmere, v katerih živijo koroški Slovenci, ker samo na ta način bo mogoče uravnati svoje delovanje v korist koroškim Slovencem — ako jim namreč sploh želijo pomagati. In ravno o tem mi močno dvomimo in podkrepljujemo naš dvom z dejstvi. Na imenovanem zborovanju v Celovcu se je govorilo tudi o škandaloznih sodnih (•razmerah na Koroškem in se je sprejela proti tem razmeram ostra resolucija, za katero sta se zavzela tudi poslanca iz Kranjske in Štajerske, Demšar in dr. Jankovič. Sedaj pa poglejmo na osrednjo slovensko pokrajino, Kranjsko. Sodišča se vedno bolj germanizirajo in klerikalna stranka, ki po svojih zastopnikih v Celovcu protestira proti germanizaciji sodišč na Koroškem, ne smatra za potrebno, da bi se pečala z germanizacijo sodišč na Kranjskem. Ko je bil Elsner imenovan za predsednika deželnega sodišča v Ljubljani, ni bilo slišati iz klerikalnih vrst niti besedice protesta, klerikalci so molčali kot grob, ker jim je bilo najbrže vseeno, kdo je predsednik deželnega sodišča, Slovenec, ali pa zagrizen nemški nacijonalec; interesi njihove stranke pri tem niso tangirani in to klerikalcem zadostuje, skrb za slovenske na* rodne interese pa prepuščajo drugim .. . Sadovi Elsnerjevega imenovanja So se kmalu pokazali. Mož je prišel to mesto, na katerem bi se moral na&ajati Slovenec, samo zato, da bi germaniziral in res ni dolgo trpelo, je začel izdajati jezikovne fermane, Ki so razburili vso res narodno slovensko javnost — samo klerikalci so molčali kot grob, iz njihovih vrst se ni slišala besedica protesta, ko je pa napredni poslanec ar. Ravnihar vložil radi Elsnerjevih fermanov v državnem zboru interpelacijo in je justičnf minister dr. Hochenburger v svojem odgovoru razžalil in izzval ves slovenski narod, so se klerikalci — norčevali iz dr. Ravniharja in so bili z odgovorom dr. Hochenburgerja prav zadovoljni; seveda interesi njihove stranke niso bili pri tem čisto nič tangirani, boj za naše narodne pravice prepuščajo pa drugim. In ti klerikalci protestirajo proti germanizaciji koroških sodišči Ali ni humbug? Ne rečemo, da ni treba protesti-r>tl na koroških sodiščih, nasprotno smo že večkrat nastopili proti temu, da se slovenski poslanci premalo ali pa nič ne brigajo za koroške Slovence, ali kako moremo verovati, da sta poslanca Demšar in dr. Jankovič resno protestirala proti germanizaciji sodišč fia Koroškem, ko se pa stranka, ki sta jo zastopala v Celovcu, niti ne zmeni za germanizacijo sodišč na Kranjskem in se celo norčuje iz posl, dr. Ravniharja, ki je radi Elsnerjevih jezikovnih fermanov interpeliral justič-nega ministra ? Humbug, sam humbug uganja t. zv, vseslovenska ljudska stranka z našimi narodnimi zahtevami in prav grd humbug je bil. da sta šla poslanca Demšar in dr. Jankovič protestirat v Celovec, na Dunaju pa molčita, ker sta z razmerami na naših sodiščih popolnoma zadovoljna. Iz slovenskih krajev. Iz Zagorja ob Savi. Pri občinskih volitvah v Zagorju ob Savi dne 3. decembra t. 1. je zmagala narodno-napredna stranka v I. in II. razredu kljub velikemu terorizmu in agitaciji klerikalcev in socijalnih demokratov ter so bili izvoljeni za odbornike v I. razredu gg: Tomo Koprivc s 43 glasovi, Janko Levstik s 43 Dragotin s 43, Ferdo Poljšak s 43. Josip Zi-merman z 41, Alojzij Wake s 40, Fran Weinberger z 39 in Ivan Bajcar z 39 glasovi; za namestnike so izvoljeni gg.: Lavoslav Jerin, Anton Canj-ko, Matej Kovač in Lovro Turk. V drugem razredu so izvoljeni za odbornike gg: Martin Bukove s 65 glasovi, Fran Kozjak s 65, Fran Čebin s 64, Karel Flisek s 63, Slavoj Blažič s 63, Albert Učesanek z 62, Peter Pograjc z 62 in Anton Blaznik z 62 glasovi; za namestnike gg.: Jakob Bervar, Ivan Drnovšek iz Zagorja, Jože Lukan in Ivan Drnovšek iz Toplic. V tretjem razredu so zmagali so-cijalni demokratje, kateri so dobili 329 do 340 glasov, napredni števni kandidati so dobili brez vsake najmanjše agitacije 190 do 197 glasov, Značilno pri teh volitvah je bilo to, da so svobodomiselni socijalni demokrati podpirali klerikalce v I. in II razredu ter tako hoteli pomagati klerikalcem do zmage, kar so pa napredni volilci preprečili, za kar jim gre vsa čast, Iz Radovljice. Radovljiška podružnica slovenskega planinskega društva priredi dne 6. januarja 1912 na Bledu v zdraviškem domu velik planinski ples z vojaško godbo, na kar se tovariši planinci že v naprej opozarjajo, Iz Šoštanja. Za tukajšnje šolarje nameiavalo se je prirediti Miklavžev večer. Ker pa je pomen božičnice mnogo lepši in primernejši olroškim srcem, priredimo božičnico z otroško igrico in obdarovanjem revnih malčkov 17. t. m., dne 8. t m. ob 8. zvečer pa se vrši pri Rajšterju Miklavžev večer za odrasle z burko »Eno uro doktor" in Miklavževimu nastopom. Posebna vabila se k Miklavževem večeru ne bodo razposlala, zato tem potom vse povabimo, naj pridejo k nam po »dolge brezovke\ Iz Trsta. Dramatične predstave v okolici. »Izobraževalni odsek N. D. O." priredi na željo rodoljubov iz Sv. Marije Magdalene Spodnje v nedeljo dne 10. t. m. dramo v 4. dejanjih »Sin*, Spisal E. Gangl. Predstava se vrši v dvorani g. Antona Čiača po domače Miklavec, št. 92. Natančnejši vspored na letakih. Od Sv. Križa pri Trstu. Od pretečene nedelje imamo tu misijon. Počastili so nas s svojim pohodom očetje frančiškani. V torek je bila pridiga za dekleta. Ta dan so pestili uboge »pupe*. Rekli so, da morajo pristopiti k Marijini družbi, da naj jih bo sram, ker niso še v tej družbi. V petek — 8. decembra — da se morajo vpisati v to družbo, drugače, da ne pridejo več misijonarji v Sv. Križ . . . Dekleta — »pupe* — ali nimate nika-kega ponosa v sebi, da se pustite sramotiti od teh ljudi v domači vasi? Ali vas ni zadosti napadel domači župnik, da imate spodnja krila narejena iz Žakljev, ali vas ni napadel pred leti tako, da ste naredile »ščopero* ter niste hotele k procesiji, ko so nosili — mesto vas — možje lurško Mater božjo v procesiji ? Ste li na vse te napade pozabile? Če se pustite tako sramotiti, je to za vas dovolj Žalostno. Fantje, v četrtek vabijo vas k pridigi. Le pojte in poslušajte zvesto nauke, ako bodo ti vzeti iz evange lija in iz sv, pisma. Če se bo pa začelo .sram vas bodi* itd., fantje ne pustite se terorizirati in žiliti! Nikdo nima pravice vas Žaliti Tudi n! vaša dolžnost, da zasramovanje poslušate ... V mnogih krajih celo na Kranjskem, kakor se čita, zapustijo ljudje — mirno seveda — cerkev iri se od tam odstranijo, ako jih napadajo in žalijo. Možje in fantje, tudi vam ni treba na pragu najimenitm jšega kupčijskega mesta v Avstriji, v edini »temni točki* na Slovenskem vtakniti vse v žep; kajti bolj ko se boste kazali pbnižni in ovčje narave, bolj vas bodo napadali. Zatorej, možje in fantje — pamet in pogum 1 DNEVNE VESTL Neverjetno! PVoti justičnemu ministru dr. Hochenburgerju je nastopila vsa slovenska napredna javnost, ki Je smatrala njegov odgovor na interpe-acijo dr. Ravnikarja povodotn Elsner-eVih jezikovnih fermanov za provo-cacijo vsega slovenskega naroda. Sedaj pa »Slov. Narod* opravičuje vstop poslanca dr. Ravnikarja kot člana mlado-češkega kluba v vladno večino, torej v parlamentarno večino, ki bo podpirala vlado, katere član je tudi dr. Hochenburger. Kje je tu doslednost, kaj naj poreče občinstvo v bodoče na vse ogorčenje listov, ki tako kmalu in lahko I prenehajo biti ogorčeni in zagovarjajo .danes ono, kar so pobijali včeraj? Tako se ljudstvo politično ne vzgaja, temveč demoralizira in po našem mnenju narodno napredna stranka v tem oziru ne bi smela posnemati — klerikalcev, ki vedno naprej vpijejo in se delajo največje opozicionalce, potiem pa odjadrajo v vladne vode! Tako politiko smatrajo voditelji narodno-napredne stanke morda za dobro, ali motijo se, ker od take politike nikdar in nikjer ni bilo nič dobrega. Kaj je s Hochenburgerjem? Pred par dnevi je pisal »Slov. Narod*, da enotni češki klub ne bo paktiral z vlado, kar je imelo pomeniti, da bo predpogoj za vstop enotnega češkega kluba v vladno večino odstop justičnega ministra dr. Hochenburgerja. No, sedaj se enotni češki klub že nahaja v vladni večini, dr. Hochenburger je pa še vedno justični minister! Kaj to pomeni? Ne, koraka dr. Ravniharja ne razumemo in ga ne moremo odobravati. Brez laži »Slovenec* ne more živeti. Predvčerajšnjim je rekel, da bo tujce iz Bleda pregnalo »Jutro*, ker baje zahteva, da se gostom ne postreže v javnih lokalih v njihovem jeziku. Resnica je pa čisto drugačna: V preteklem poletju je »Jutro* ravno to zahtevalo, da se gostom postreže v njihovem jeziku, ker v hotelu »Petran* niso razumeli našega glavnega urednika, ki je govoril slovenski in še-le ko je ta z vso odločnostjo odklonil postrežbo nemške natakarice, je prišla slovenska natakarica. Z gostom naj se govori v jeziku, v katerem on zahteva postrežbo, ali nekateri blejski gostilničarji smatrajo za izzivanje, ako zahteva slovenski gost, da bi se — na slovenski zemlji — tudi njegov jezik spoštoval, ker tako daleč menda še nismo prišli, da bi se morali Slovenci v slovenskih letoviščih posluževati v gostilnah nemščine. »Slovenec* se pa postavlja na stališče nekaterih blejskih gostilničarjev, ki mislijo, da se morajo dati slovenski gosti žaliti in izzivati od zagrizenih nemških natakaric. S svojim Krakovom, ki so ga še nedavno tako silno forsirali, so klerikalci doživeli hudo blamažo, kajti niti klerikalna študentarija vkljub podporam neče v Krakov, in še cel6 Lenard j bo na svojo krakovsko docenturo moral čakati da ga bo vse bolelo. S Krakovom torej ne bo nič, kar je moral primati zdaj celo w Slovenec* — seveda prav sramežljivo, da bi se preveč ne poznalo. Napredno dijaštvo je že davno reklo, da Krakov za slovenske docenture ne pride v poštev ker je preveč nepraktičen, nemške univerze seveda še manj, ker bi se tam noben slovenski docent niti na mogel habilitirati, ostane torej za slovenski docenture, ki so nujen predpogoj za slovensko univerzo, edino praška češka univerza. Ko je pa slovensko napredno dijsštvo postavilo zahtevo po slovenskih stolicah v Pragi in pozvalo slovensko dijaštvo, naj se Koncentrira v Pragi, je „ Slovenec* prišel s svojim Krakovom in vehementno nastopil proti Pragi. Zdaj ko se je Krakov tako žalostno izjalovil, bo pač tudi »Slovenec* moral hočeš nočeš priznati, da gre edina pot do slovenske univerze skozi Prago. Volilni boj na Hrvaškem. Volilni boj na Hrvaškem je dosegel svoj vrhunec. Čimbolj se bližajo volitve; tem večja nasilja uganja ban Tomašič. Hrvatsko • srbska koalicija kandidira samostojno v 60 okrajih in je izbrala za svoje kandidate najbolj popularne osebe. Položaj je popolnoma nejasen; niti ena stranka si ni sigurna zmage, najmanj pa Tomašičeva stranka »Narodnega napredka*. Opozicijonalni listi se plenijo naprej prekinprek. PosebnO trpita »Hrv. Pokret* in »Srbobran*, ki sta konfiscirana skoro sleherni dan. Tomašič je za volilno asistenco že naprosil 20 stotnij 3. avstrijskega kora. Kakor je razvidno, bodo morali bržkone tudi naši vojaki na Hrvaško za časa volilnih dni. Tekla bo golovo kri, a kaj bo mar Tomašiču in njegovemu zapovedniku Hedervaryju. Zmaga mora biti, če ne častna, pa nečastna. Velikosrbska zarota v Bosni. Avstrija menda še ni doživela dovolj blamaž s svojim zagrebškim veleizdaj-niškim in Friedjungovim procesom na Dunaju. Gotovi krogi sedaj zopet stikajo za veleizdajami in sicer v Bosni in Hercegovini. Neki Juraj Ristič, odvetniški kandidat je, kakor poroča »Die Drau* opozoril bosensko vlado na dalekosežno zaroto, ki je delovala na ustanovitev »Velike Srbije*, kateri bi stal na čelu kak črnogorski princ. Vlada je že odredila obširno preiskavo in odredila v Prijedoru, Banjaluki in Dolnjem Vahofu več aretacij. Konec vseh koncev bo zopet strašna blamaža,'kar seveda gotove kroge ne bo nič ženi-ralo. Zborovanje dramatičnih društev In krožkov. V dneh 5. in 6. januarja 1912. se bo vršilo veliko slavlje 50. letnice ljubljanske narodne čitalnice, zibelke skoraj vseh ljubljanskih narodnih kulturnih društev ter ognjišča vsega našega narodnega preporoda tekom poslednjih 50 let. Tega slavlja se udeleži nedvomno večina tistih slovenskih narodnih društev, ki so bila ustanovljena po vzoru in inici-jativi ljubljanske čitalnice, iz katere je vzniklo tudi ljubljansko Dramatično društvo. Ljubljanska čitalnica je sama gojila dramatiko od 1. 1861.—1867. ter je bila po požaru deželnega gledališča od 1. 1887.—1892. zatočišče slovenskega gledališča. Docela po vzoru ljubljanske čitalnice goje ali so gojile čitalnice po vsej Sloveniji dramatično umetnost ali pa so bila iz čitalnic utanovljena dramatična društva, dramatični odseki, klubi in krožki, ki prireja danes gledališke predstave. V proslavo POletnice tega kulturnega delovanja se vrši dne 6. januarja 1912. skupno z bor ovarije vseh slovenskih dramatičnih društev, odsekov Čitalnic, bralnih in pevskih društev, ki goje slovenski dramatiko med Slovenci. — LISTEK. Nostradamus. »Mati!...« Ljubimec Marije de Croixmart je sin ea-rodejke! In tam, na drugi strani trga, je Marijin oče pravkar zarohnel: »Obvestite zapriseženega krvnika; naj Pride zažgat grmado na trgu Grfcve!« »Čakala sem te, sin,« izpregovori gospa z resnim glasom. »Odpusfite mi, draga mati,« odgovarja mladi mož. »Vem, da sem zaslužil očitanje. Že tri dni me ni bilo k vam; razumem, da se vaše sree upira teinu. Mesec dni je že, odkar bi bila morala zapustiti Pariz, in oče naju kliče preko daljav, ki leže med nami. Toda čez par dni, ljuba mamica, se odpraviva v Montpellier...« Gospa se ozre na sina z dolgim, motnim Pogledom. Beseda ji ne gre prav z jezika... »Ne čez par dni,« pravi naposled«. »Oditi morava takoj; jutri že. Ali še boljše, nocoj. Najboljše bi bilo, n? mestu!« Renold'je prebledel; streslo ga je od glave do nog. »Mati,« vzdihne, »samo še dva dni! Ali se »ama tako mudi? Oče je še močan. Stekleni-Čica, ki\ sem mu jo prinesel iz daljne Nemčije, mut bo (potrebna šele čez par- mesecev... Prosim vas, mati, ostaniva še dva dni! Če bi vedeli^ oh, če bi vedeli...« »Nekaj vem: da je bila hči Croixmartova Pred dvt)na urama tukaj!« »Hči Croixmartova!« zastoka Renold. »In vi ste jo sprejeli! Govorili ste z njo! Mati, kakšno strašno neprevidnost ste storili!« »Storila sem še več,« izpregovori gospa počasi, upiraje oči tjavendan, kakor da bi gledala nekaj skrivnostnega. »Govorila sem ji o njenem očetu. Povedala sem ji sklep, ki so ga storili razbojniki »Dvora Čudežev«. Prerokovala sem ji nadsodnikovo smrt. Priznala sem ji-naposled* da vidim dogodke bodočih dni... res, to je bila strašna neprevidnost .. . toda dekle se je v prvem hipu polastilo mojega srca... Nekaj me je sililo govoriti z njo, kakor da sem njena mati...« »Gorje!« »Da, gorje! Ko je odšla, mi je postalo jasno!« »Poslali so jo k vam, kajneda?« vpraša Renold zasoplo. »Kdo ve? Naj bo kakorkoli, dekle ima dokaz proti meni. Sin moj, ako se mi zgodi nesreča, spominjaj se, da me je umorila hči Croixmar-tova!« Gospa prime sina za roko, upre svoje oči v njegove in nadaljuje: »Ako me to dekle ovadi, ne imej miru, dokler se rii spokorila za svoj zločin; ne počivaj, dokler nista maščevana tvoj oče in tvoja mati!« »Prisegam * vam, mati!« odgovori Renold z jeklenim glasom. »Prisegel si, sin moj; spominjaj se, da vstajajo v tvoji rodovini mrtvi iz svojih grobov in govore z živimi. Spoiriinjaj se, da je ime, ki ga nosiš, znamenje nadnaravnega znanja...« »Molčite, mati!« vzklikne mladi mož. »Otf-praviva se! Vrnemse lahko pozneje, kadar boste vi na varnem! Na poti Beživa!« V tem trenutku pa se ogasi pod okni Hrtip ein rožljanje orožja^ Vrata se stresajo pOd zamolklimi udarci; preteč glas rohni: »V imenu kralja!« »Prepozno je!« pravi čarodejka; in obrnje- na proti strmečemu sinu, doda s svečanostjo, ki ima nekaj nadčloveškega v sebi: »Ne pozabi, da nosiš ime NOSTRADAMUS!« Vrata sobane se šiloma odpro. Pokažejo se stopnice, polne lokostrelcev in arkebuzifjev. Na čelu jim stopa mož, ves v jekih, kakor da se je namenil v bitko. S krvavim pogledom se ozre na čarodejko; nato mahne z roko iri zarohni : »Odvedite to žensko! Jaz, Gerfalt, gOšpOd de Croixmart, izjavljam vsem navzočim, da imam proti njej zadosten dokaz, da je čarovnica! Ovadila mi jo je mOja lastria hči!« »Angel je bil demon!« zamrmra gospa. »Po odredbah kralja, svojega najvišjega gospodarja,« nadaljuje baron de Croixmart, »razsodim in ukazujem, da bodi ta ženska se-žgna na trgu Grive, kakor je obljubljeno vsem satanovim zaveznikom!« »Ne pozabi prisege!« zakliče vedeževalka svojemu sinu. . »Zbogom1, oče in mati, zbdgom, življenje!« šepne Renold. »Zbogom ljubezen! Zbogom, oboževana Marija! Tebi nar bo posvečena moja poslednja misel J« In naglo kakor blisk potegrie težki meč, ki mu visi ob strarii1.' Izmed desetih stražnikov, ki so se zakadili proti čarodfejki, pade eden mrtev, drugi Zatuli od bolečine inodskoči; nazaj: Dvorana se pohtf; nastal je peklenski trušč- in krik. Oklepi rožljalo; sliši se rohnenje, prdcli-nljjruje in treškanje Udarcev. In sredi te brezoblične gneče se obrača besen človek, plamenečega obraža, ki^vaV in raztrgan; naskakuje, seka in se umika; strašno in mogočno ga je, videti ... To je I&ttbld, ki branl Svojb mater! Premoč napadalcev rifie čarbvtticti iz Sotie. Na stopnicah se borba nadaljuje; in čudo, nihče ne more prijžti Rehdrdal Nikomur še ne posreči, zadati mu sirirtni udarec! Deset trupel leži na tleh; Renold je krvav po prsih, krvav od nog do glave! Pretrgano hropenje niu uhaja iz grla... Tako dospe ta fantastični klopčič ljudi na trg; srditi boj se nadaljuje. Kroginkrog se zbira nepregledna množica ljudi. Živi hudourniki dero iž vseh ulic naokoli. Strašna skupina se pomika proti grmadi... V sredi koraka čarodejka; nje obličje je mirno in strašno ob-eneiri; okrog nje pa se bori Renold kakor tiger; Toda zdajci se spusti na vedeževalko pest vfcS Rkana v rdeči obleki — pest krvnikova!.... Preden se reva zave, stoji na grmadi, privezana h kolu! Zasveti se plamenica!... Dose-besferi krik se dvigne iz prsi dvajsetih tisoč ljudi; izmed tega krika pa se sliši drug glas, poln strašne, divje žalosti, nečloveški krik sina obsojenke: »Mati! Mati! Matif...« Ta hip se odpre okno v Croixmattovem hotelu; pri oknu se prikaže zlatolasa deklica, prepadlih oči, okamenelega obraza: Marija; hči Croixmartova, ki zre ta grozrii prizor, kakor angel obupa v brezdno pogubljenih. Gleda... posluša... In v tej zmešnjavi glasov razloči ona le eri glas: Rerioldov strašni krilt! In njen brezumi pogled se oprijemlje samb dveh obrazov... Oprijemlje se čarodejke, ki jb j^ ona izdala;1 tolažriice, privezane h kbltil sredi plamenov, ki jo ovijajo s škrlatnimi vrtinci ... Oprijemlje se okrvavljenega mladeniča, ki' ga rie bi' spoznalo nobeno človeško dkb, ona pa ga sppzna vendarle... Renblda! Zaročenca, ki iztega1 roke prbti grni&di! Lju-bihiba; ki' rjove v svojem nepopisnem' obupu: . »Mati! Mati! MahT« ____________________ (Dalje.) Vsako društvo (ali dramat. odsek) poda kratko in jedrnato sliko svojega dosedajnega delovanja in stavi svoje predloge glede praktičnega pospeševanja skupne kulturne naloge. Tako dobimo sliko obsega in višine slovenske dramatske umetnosti tekom mino* lega polstoletja. Dosedanje težke izkušnje naj bodo kažipot v lepšo bodočnost. Na to zborovanje opozarjamo 2e danes slavne odbore, načelnike in društva. Dne 5. in 5. januarja 1912. zvečer se vršita gledališki predstavi. Luddvlk Stricel, ml., dolgoletni in eden najmarljivejših članov Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva je včeraj ponoči za vedno zatisnil oko. Ludovik Stricel se je lansko zimo pri ognju v tovarni za lep prehladil in od takrat je imel v sebi kal bolezni; on je takorekoč žrtev človekoljubja, ki je prvi in glavni namen gasilstva. Ludovik Stricel je bil v Ljubljani znan kot desna roka svojemu očetu pri požarih, znan je bil pa tudi gasilstvu po deželi, zakaj Ludovik Stricel je bil eden naj marljivejših so-trudnikov .Slovenskega gasilca" in največ gasilskih orodišč po deželi se je postavilo po njegovih načrtih. Bodi mu lahka zemljica I Gasilci, ki se udeleže pogreba Ludovika Stricla, se zbirajo v petek ob 3. dopoldne v .Mestnem domu*. Samomor. 29 let stari mesar Franc Pristavec iz Koroške Bele je prišel v nedeljo dopoldne v gostilno Janeza Marklja v Otočah pri Radovljici in je izpil nekaj žgauja. Ko je bil sam v sobi se je s samokresom ustrelil v usta in je na mestu obležal mrtev. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Dobravo. Mlad potepuh. Nek 151etni kleparski vajenec iz Kozarij je približno pred enim mesecem ušel svojemu mojstru na Viču in se je od tega časa potepal po mestu. Medtem je ukradel nekje tudi delavsko knjižico, v kateri sta bila spravljena dva zastavna listka. V torek dopoldne je mladega potepuha ustavil na Dunajski cesti stražnik in ga je aretiral. Iz šale resno. Samski krojač Matija Treven in hlapec Janez Brenčič iz Rovt pri Logatcu sta te dni v neki gostilnici pila. Ko sta bila oba že prav dobre volje, sta se začela poizkušati, kdo je močnejši. Zato sta se podala na cesto in sta se začela metati. Najprej za šalo, kmalu pa za resno. Nazadnje je Brenčič vrgel Trevna ob tla. Treven je obležal z zlomljeno nogo, in so ga morali domu prenesti. Roparski napad ubeglega kaznjenca. Dne 1. decembra je 69 letno posestnico Marijo Gerličevo iz Doba napadel na cesti med Brdom in Št Vidom neki mož in jo je vrgel na tla ter ji vzel iz denarnice 204 K. Roparskega napada osumljen je dninar Franc Judež, ki je nedavno ušel iz kaznilnice ljubljanskega sodišča. Bil je že večkrat kaznovan, med tem enkrat zaradi javnega nasilstva. Zlobnost. V torek zvečer je vrgel nekdo v barako mitniškega paznika na Martinovi cesti kamen in je ubil z njim šipo. Kamen bi bil paznika samega skoro zadel. Paznik je zlikovca nekaj časa zasledoval, pa ga ni mogel do* hiteti. Tatvina 2lta. Lastniku mlina v Kranju, Vinku Majdiču, je bilo v zadnjem časa po malem ukradenih iz skladišča na kolodvoru 800 kg žita v vrednosti 200 K. Za praznike. Nedavno se je splazil po noči neznan zlikovec v neki kurnik na Poljanski cesti in je ukradel dve kokoši, ki ju je na licu mesta obglavil. Dolg čas je postalo v Evropi 21 letnemu dninarju Janezu Podlogarju iz Št. Janža na Dolenjskem in hotel se je izseliti v Ameriko, dasi še ni zadostil svoji vojaški dolžnosti. Policaj ga je v pondeljek aretiral na južnem kolodvoru, ravno, ko je hotel odpihati iz Ljubljane. Podlogarja, ki je imel pri sebi 518 K, so izročili deželnemu sodišču. Prihodnji kletarski tečaj se vrši v državni vzorni kleti v Rudolfovem v dneh 28. do 30. t. m. Kdor se ga želi udeležiti, zglasi naj se tako j pri c. k. vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem. Predavanje g. ravnatelja Perutza o južni Ameriki. Kakor smo že javili, bo g. ravnatelj Perutz danes dne 7. decembra popoldne ob polu 5 urivveliki dvorani .Mestnega doma* predaval o gospodarskem položaju v južnoameriških državah, zlasti v Braziliji, Chile in Uruguay. Pred in po predavanju bo g. predavatelj interesentom za kupčijske informacije na razpolago. G. Ravnatelj Perutz je izboren poznavalec gospodarskih razmer v južni Ameriki ter spreten predavalec. Želeti je, da se interesenti iz industrijalnih in trgovskih krogov predavanja udeleže v kar največjem številu. Ker pa predmet predavanja tudi ni brez splošne zanimivosti, je udeležba priporočljiva tudi za nekupčijske kroge. Vstopnine k predavanju ni nobene. Božičnica. Kakor že dolgo vrsto let, priredi Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem tudi letos, in sicer dne 17. decembra ob 4. uri popoldne, v Sokolski telovadnici v Narodnem domu božičnico na korist sirot umrlih tiskarjev. Na vzporedu je poleg običajnih točk tudi burka v dveh dejanjih .Trije tički*. Vstopnina za odrasle znaša 50 vinarjev, otroci v spremstvu odraslih so oproščeni. Z ozirom na dobrodelni namen se darila hvaležno sprejemajo. Akad. tehn. društvo .Tabor* v Gradcu naznanja, da se vrši njegov II. izr. občni zbor v soboto, 9. t. m., ob pol osmih zvečer v društvenih prostorih (SchOnaugasse 17/1). Slovanski gostje dobro došlil .Društvo vrtnarjev In prijateljev vrtov* vabi p. n. vrtnarje in prijatelje vrtov iz vseh slovenskih krajev naj blagovolijo poslati svoj naslov na društveno pisarno v Kranju. Društvo za raziskovanje kraških jam v .Novi Jami* v Postojni. Minulo nedeljo, dne 3. t. m. je posetilo več članov tega društva, med njimi gg. deželni predsednik baron Schwarz, gozdarski nadsvetnik Putick, stavbni svetnik Sbrizaj, muzealni ravnatelj prof. Mantuani in kot gost grof Consolatti iz Trienta .Novo Jamo* v Postojni. V spremstvu jamske komisije so si ogledali ta čarobno razsvetljeni stranski del, ki je največji biser Postojnske jame. Pri povratku so pozdravili goste .na plesišču* postojnski pevci. V hotel Lloyd-u se je nastanila za kratek čas, tu priljubljena, svetovno-znana, izprašana .fizijonomisti-n j a* Margiana, katero občinstvu prav toplo priporočamo. O. BERNATOVIC Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Naj-nlije cene, solidna postrežba. .Ideal* Drama .4 hudiči* nam predstavlja tragedijo dveh artistov iz cirkusa. Človeku se zdi, da ima pred seboj živo življenje. Posebno je treba omeniti krasno scenerijo, vratolomne vaje in nazadnje smrtni padec. — V torek .Moč ljubezni*. — Pripravlja se socijalna drama .Strahovi*. Književnost in umetnost. Iz pisarne slovenskega gleda Ilšča. Danes, v četrtek se igra drugič Thomova komedija .Morala* (za par-abonente), ki je pri premijeri izredno ugajala ter jo par-abonentje žele tudi videti. Thomove komedije igrajo zdaj tudi na c. kr. dvornem gledališču. — V petek popoldne ob 3. uri .Prodana nevesta", (za lože par); — zvečer drama »Fedora* (izven abonnenta za lože nepar). — V nedeljo popoldne ..Cigan baron*, zvečer prvič V. F. Jelenčeva .Vaška romantika* (za ne-par). SLOVANSKI SVET. Zemljepisna in statistična slika današnjega Slovanstva. Napisal Lubor Niederle. Poslovenil dr. J. A. Glo nar. Založila in izdala »Omladina*. V Ljubljani 1911. 306 strani. Z narodopisno karto Slovanstva. Prevodu češkega Niederlovega originala sta dodani dve izvirni slovenski razpravi: Dr. Dragotin Lončar: .Socijalna zgodovina Slovencev* in J. Mačkovšek: .Statistika Slovencev.* Cena broširanemu izvodu K 450. Knjiga, kakoršne so že dolgo pogrešali vsi izobraženi Slovani in ki je bila posebno nam Slovencem, tej najmanjši veji na velikem deblu Slovanstva tako potrebna, kakor voda popotniku v puščavi. Pisatelj, profesor češke univerze v Pragi, je češki izvirnik posvetil drju. KramSfu, povzročitelju slovanskega shoda v Pragi leta 1908. in ustanovitelju novoslovanskega gibanja, ki deluje na to, da se Slovani zbližujejo in spoznavajo med seboj. Vsaki slovanski narod naj spozna, kaj tlači njegove bratske narode, bratje naj si proti skupni nevarnosti pomagajo. In tukaj je dano Slovanom delo, ki je zvesto zrcalo, v katerem se lahko ogledajo do vseh podrobnosti. Dr. Lubor Niederle je znamenit strokovnjak, čigar zanesljivost je vzvišena nad vsak dvom; tu je priredil za najširše izobražene sloje popolnoma znanstveno delo, ki ga je v ruskem jeziku izdala ruska akademija v St. Peterburgu. Vsak izobraženec dobi popolnoma jasno sliko o tem, kaj je najnovejša znanost dognala o pradomovini Slovanov, o tem, kako so se preseljevali in naseljevali, o zgodovinskem razvoju posameznih narodov, o njinovi razprostranjenosti, o naraščanju, oziroma padanju njihovega števila in končno o njihovi kulturni stopnji. Eno je značilno, kar hočemo posebno poudariti. Slpvenci smo prvi in dozdaj edini slovanski narod, ki smo spoznali epohalnost tega znamenitega dela in ga prevedli na svoj jezik. Tn drugič: kdo je izdal delo? Naše slovensko dijaštvo na inicijativo onega dijaštva, ki študira v Pragi. Spet se vidi, kaj je našemu dijaštvu, in izobra-ženstvu Praga. Vsako rovanje proti Pragi je zločin na slovenskem narodu. Praga je izpodbuditeljica vsega dobrega in krepkega, kar se je pojavilo pri nas v novejši dobi: posebno v manjšinskem delu. In vidi se še nekaj: da priti- skamo mi mali Slovenci v kulturi takoj za Čehi; mi knjige nismo prevedli slepo, ampak smo jo obogatili zase in za druge. Dr. Dragotin Lončar, ta naš najvestnejši kulturni delavec je napisal kot dodatek .Soci-jalno zgodovino Slovencev*, ki je izšla tudi v posebni knjigi. Delo je tako temeljito in resno, kakor so le Lončarjeva dela, poučno za sedanje in bodoče rodove. Istotako potreben je bil tudi drugi dodatek J. Mačkovšeka, znanega manjšinskega delavca: .Statistika Slovencev*. Spoznavajmo slovanske brate, a spoznajmo predvsem sebe same, spoznajmo, da smo mi tista skala, ob katero buta nemška povodenj ki bi rada zalila vse .vom Belt bis zur Adria*, od Baltskega do Jadranskega morja. Drugi Slovani pa naj spoznajo, kako važna je naša slovenska, šibka, že tako oslabljena straža proti tistim tujcem, ki lahko postanejo tudi drugim tembolj nevarni, če se jim posreči, da ugonobe nas. Najmanjši slovanski narod smo za Lužiškimi Srbi, okroglo 1 'h milijona nas je. Vzela nas je najhujše najnovejša doba; leta 1841. nas je bilo še 6°/o avstrijskega prebivalstva, leta 1900. samo še 4 65o/0 Številke govore razločno in strašno I Na Koroškem in Štajerskem se umikamo proti jugu. Ne da bi se Slovenci prirodno ne razmnoževali, — zdrav narod smo še; pogubi nas pa lahko Izseljevanje! naši ljudje gredo za kruhom v Trst, v Gradec, na Nemško, v Ameriko. Tuja, nam sovražna plemena krepimo in oživljamo s svojo svežo krvjo; množimo sovražnikove vrste z lastnimi otroci na severu in jugu. Trst se boljša, v Trstu je narodna zavednost; najbolj pa moramo paziti na Gradec in ob zadnji uri zapreti ta slovenski grob s trdno narodno organizacijo, z neumornim delom v tem .najbolj nemškem* mestu, ki pije kakor nenasiten vampir slovensko kri; zabiti gornještajerski todelni bi že davno segnili v svojem idijotstvu, ko bi jim mi ne dovajali zdrave slovenske krvi. Vendar ne obupati 1 Ne poginemo, ako bomo delali; — v boju je življenje! To nam pravi tudi Niederle; ugodno je za nas to, da imamo eno deželo, Kranjsko v lastnih rokah, ojačiti pa moramo v ljudstvu povsod, kjer prebiva, narodno zavest, zvišati moramo še bolj njegovo izobrazbo, da bo moglo tekmovati s tujcem; kajti, ali v omejenosti poginemo, ali z izobrazbo zmagamo in ostanemo. Sicer naša splošna izobrazba, če jo merimo z znanjem branja in pisanja ni slaba. To pa seveda še ni vse! — Slovenci imamo med vsemi Slovani takoj za Čehi največji odstotek ljudi, ki znajo brati in pisati. Čehi presegajo celo Nemce. Brati in pisati je znalo Čehov leta 1900. blizu 95%, Nemcev blizu 92°/0, Slovencev blizu 69% (letos je gotovo 70 °/0), Poljakov 48%, Hrvatov in Srbov samo 25% in Rusinov le 22%. Res, zelo častno za naš mali narodi — A doseči moramo Čehel Vseh Slovanov šteje Niederle leta 1900. okrog 136lh milijona ljudi; Rusov 94 milijonov, Poljakov 17 '/2 milijonov, Lužiških Srbov 150.000, Čehov in Slovakov skoro 10 milijonov, Slovencev poldrugi milijon, Srbov in Hrvatov 8 ‘/2 milijona Bolgarov 5 milijonov. Zdaj, po desetih letih je gotovo vseh Slovanov že 156 milijonov. Knjiga,' ki je naravnost epohalna, bi ne smela manjkati pri nobenem izobražencu, pri nobeni šoli, posebno pedagogi na ljudskih in srednjih šolah jo morajo imeti in pridno uporabljati. Zelo lepa in poučna je pridejana barvasta narodopisna karta Slovanov. Vsakega inteligenta, posebno pa še šolnika naj bo sram, če knjige ne kupi. —n. Planski vestnik, št 10. prinaša sledeče stvari: Janko Mlakar: Jungfrau in še marsikaj. — Pavel Kunaver: Zeleniške Špice. — Dr. Henrik Tuma: Kaninska in Mangrtska skupina. — Slovstvo: .Še en pot slovenski pravniški izrazi.* — Društveni vestnik — V tekstu so 4 slike in 1 obris h Ku-naverjemu članku in kot priloga zemljevid Ložkega gorovja od dr. H. Tume. Goriška tiskarna A. Gabršček v Gorici je izdala dve novi knjigi in sicer: .Salonsko knjižnico* št. XIII. in .Svetovno knjižnico* št XI. .Salonska knjižnica" št. XIII. vsebuje dve jako mični povesti, in sicer: .Darija*, češki spisal Julij Zeyer in .Vest*, rusko spisal A. G Šeljev-Mihajlov. — Knjiga obsega 380 str. in stane broširana K 2’80, s poštnino 20 v več. — Cena vezani knjigi K 380. — .Svetovna knjižnica* št. XI. prinaša jako zanimiv roman francoskega pisatelja Edgarja Monteila .Velika vas*. — Kdor čita ta roman, se mu dozdeva, da se taki prizori odigravajo skoraj vsak dan v naši ožji domovini. — Knjiga obsega 380 str. in stane broširana K 2 40, s poštnino vred 20 v več. — Cena vezani knjigi K 340. Gasilski koledar za leto 1912. je ravnokar izšel. Izdal in založil ga je odbor .Zveze prostovoljnih gasilnih društev*, uredil zvezni tajnik g. Fran Trost. Ta koledar bi moral imeti vsak slovenski gasilec, ker je vsakemu potreben. Poleg koledarskega dela obsega koledar organizacijo kranjskega gasilstva v gasilske župe ali okrajne zveze, organizacijo slovanskega gasilstva vobče, opis odlikovanih gasilcev z ilustracijami in pravila .Zveze slovanskega gasilstva*. Cena elegantno vezanega koledarja je 50 v in se dobiva v knjigarni pri Gerberju. Čisti dohodek je namenjen ustanovitvi za ponesrečene gasilce oziroma njih vdove in sirote. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Poslanska zbornica. Interpelacija radi konfiskacije „Učlt. Tovariša. Dunaj, 6. decembra. V današnji seji poslanske zbornice se je pričelo prvo branje nekaterih manjCih vladnih predlog, med drugimi agramo-politične zadeve Dalmacije. Koncem seje je stavil češki narodni socijalec poslanec Stfibrny interpelacijo radi konfisci-ranih člankov .Učiteljskega Tovariša* o nadzorniku Maierju. Interpelacijo je podpisal tudi prof. dr. Masaryk. Dalje so bile vložene tudi tri interpelacije glede odstopa Hčtzendorfa. Najostrejša je interpelacija socijalnih demokratov, katero je vložil dr. Adler. Dr. Adler izjavlja v interpelaciji: »V Avstriji nastopa mala a že zelo vplivna frakcija, katera deluje na to, da bi se trozveza razbila in izzval med Italijo in Avstrijo konflikt Na čelu teh hujskačev stoji stoji prestolonaslednik Fran Ferdinand. Vpliv te frakcije se je pojavil že pri odstopu bivšega vojnega ministra Schčnaicha, ki je naravnost iz Belve-dera angažiral intrige proti Schčnaichu. Sence jutra. Ruski spisal M. Arcibašev. — Prevet Anton Melik. »Da...« je odgovorila z resnim, kratkim glasom Dora. »Kam?« je vprašal kornet začudeno. »V Peterburg!« mu je odgovoril Paša Afa-nazjev; nenadno, sam ni vedel zakaj, mu je postalo žal korneta. »To se pravi... A Lizavjeta Pavlovna?« je z istim začudenim tonom vprašal kornet, in v njegovem moškem glasu je nekaj zadrhtelo. »Vsi, vsi se odpeljemo!... je dejal Paša A-fanazjev. Kornet je umolknil in na njegovem čednem, brezizraznem obrazu se ni dalo razbrati niče- sar. je »Za kateri študij ste se odločili Vi?« vprašala Dora. »Za medicino, kajpada!« je z žarom odgovoril namesto Lize Paša Afanazjev. »Za medicino...« je odgovorila resno še Liza. ’ tu se sploh ne more izbirati!« je ognjevito pričel govoriti Paša Afanazjev in pri tem nad mero mladostno mahal z rokami. »Kaj, pa je pri sedanjih razmerah pedagoški študij? —»Neumnost! Učiti to, kar bi si človek želel, tega ne dovolijo, a vtepati v glavo abecedo.. hvala lepa! To je zdravnik vse kaj druzega! V njegov posel se da težko vmešavati. A kakšna sreča mora biti, če si rešil jednega samega človeka smrti in trpljenja!. . . Pogledaš, — življenje je že vsem pri kraju, in naenkrat... da, to je treba samo razumeti!... Velike, dobrodušne oči so se Paši vlažno zameglile od navdušenja. »Da, in vrhtega je to sedaj narodu naj- potrebnejše! In zdravnik se lažje izmed vseh ukvarja s propagando!« se je odzvala Dora nekoliko nosljajoče. Godba je prenehala nenadoma na visoki noti rezko in čisto zveneče troblje. Postalo je tiho. Zvezde so se bile neopaženo zablestele nad mestom, a na bulvaru se je stemnilo tako, da se že ni več razločilo obrazov. Na koncu bulvara, pod velikimi lipami, so se od časa do časa rdeče zasvetile cigarete in beli plašči častnikov. »Sploh je spregorovil Paša Afanazjev s tako globoko zvenečim glasom, kakor da odgovarja na svoje lastne misli, — vsako delo je pred vsem delo... Izpolni pošteno svojo dolžnost, pa bodeš koristil... Ne gre se za to, kaj si, temveč za to, da živiš sam svoje lastno, resnično življenje, ki jev njem borba in zmaga... Ah, kadar pomislim, da še dva, tri mesece, in jaz bodem daleč od vseh teh brezbarvnih, plitvih, zadovoljno-mirnih ljudij, od vseh teh malih razmer in interesov, — tedaj mi zamre v prsih nekaj od same radosti!« Kornet je izustil nekaj kakor neodločen, trepetajoč glas. ■ > ' »Kaj?« je strogo vprašala Liza. Kornet je molčal. v.i; 1 »Glavno je, — učiti se, učiti se in učiti se!« je z rezkim glasom kakor da šteje, in stresaje z glavo izpregovorila Dora. »V tem je sila, v tem je vse!... Nam je potreba samo izobraženih ljudij, — diletantov je dovolj ...Z golimi rokami se ne da ničesar napraviti v našem času!« »No, da!« se je odzval v temi glas Paše Afanazjeva. »In ne samo zato, da bi napravil nekaj karkoli,. temveč pred vsem za sebe samega, za svoje lastno življenje pred vsem. Treba je vedeti vse, da moremo razumeti vso krasoto in radost življenja!« »Razširiti si obzorje...« je rekel nenadoma kornet v nenaravno uverjenem tonu, iz katerega se je čulo nekaj plahega, usmiljenja vrednega. Vsi so nenadoma obmolknili, tako da je leglo nekaj nerodnega, morečega v tišino. Liza se je zopet ozrla na korneta, toda v temi ni opazila ničesar razen belo se odražajočega plašča. Paša Afanazjev se je zasmejal kratko in sovražno. V njem že ni bilo več sočutja do korneta, temveč objela ga je želja, da bi mu nasprotoval in ga ponižal. »Za korneta krščanske armade že popolnoma zadostuje!« je šepnil Dori. »N-da!« je rekla Dora in iz njenega glasu se je slišalo, da zadržuje zasmehujoč, škodoželjen nasmeh. In vsled tega, ker je izginilo čisto, prijazno razpoloženje in se umaknilo plitki škodoželjnosti in želji po nasprotovanju, je obenem postalo vsem pusto in nerodno, in ne veselo in Prosto kakor preje. »Cas je, da gremo domov,« je rekel Paša Afanazjev in zavzdihnil. Dora je zazdehala. »Da-a...« Spremili so Doro do vrat njenega doma in se vrnili nazaj vsi trije skupij. Medpotoma je Paša Afanazjev spraševal korneta, če je bral Nietzscheja in Marksa. Kornet je odgovoril, da je bral; toda v njegovem glasu je bila negotovost in ko ga je Paša Afanazjev škodoželjno spraševal, se li spominja tega ali onega mesta, je odgovarjal kornet z nekako izmučeno topim glasom, dihaje skozi nos: »Ne spominjam se, zares... Zdi se mi, da sem to «rezrl... Veste, tako malo časa imam prostega .« Liza ju je poslušala resno, in zdelo se ji je čudno, da je še pred nedavnim časom mislila na to, da vzame korneta. Zdaj je pomislila, da se to na noben način ne more več zgoditi, in postalo ji je žalostno, sama ni vedela zakaj. Paša Afanazjev se je poslovil pred svojim domom, a kornet je spremil Lizo še nekoliko korakov do vrat njenega dvora. Cula sta, kako je Paša Afanazjev stopal po lesenih stopnicah navzgor, ropotaje s konci čevljev, a nato, kako je zazvenčala kljuka. »Do svidenja, Nikolaj Nikolajevič!« je spregovorila Liza in iztegnila roko. Kornet je prijel njeno roko, a jo je takoj zopet izpustil. »Lizaveta Pavlovna,« je nenadoma izpre-govoril s tresočim se in za tako velikega, možatega Človeka neprimerno slabim glasom, »to je torej resnica, da vi odhajate?« Liza se je naenkrat neprijetno spomnila, kako jo je Paša Afanazjev med smehom uver-jal, da bo kornet tisti trenutek, ko mu bo ona povedala, da misli oditi, izvlekel iz žepa top in se »nepreklicno« ustrelil. »Odhajam ...« je odgovorila suho in skoro sovražno, kakor ni še nikoli govorila z nikomur. Kornet je molčal. Njegova leva noga, stisnjena v tesno oblečenih jahalnih hlačah, je silno trepetala in nekaj nerazumljivo težkega in brezupnega ga je tiščalo v prsih. »Tako...« je s trgajočim glasom odgovoril čez hip. »Zakaj?...« »študirat, to se razume...« je zmignila Liza z mehkima rimama in osorno pogledala nanj. »Kaj je to... neizogibno potrebno?« je vprašal kornet. . i. f (Dalje.) Proti temu morajo prebivalci Avstrije najenergičuejše protestirati. V Avstriji imamo že enega cesarja dovolj in prebivalci ne potrebujejo še drugega. Politika Belvedera je obsojanja vredna, ker naganja avstrijske prebivalce naravnost v klavnico.* Konfisdrani memoarl. Dunaj, 6. decembra. Danes so bili konfiscirani memoari bivše igralke Palmay, sedanja grofice Kinsky in sicer radi mesta, kjer opisuje svoje Tazmerje s pokojnim nadvojvodom Otonom. Protestni shod proti nasllstvom ' bana Tomašiča. Dunaj, 6. decembra. Danes se je vršil na Dunaju v hotelu »Zur Post“ velik protestni shod proti brutalnim Gasilstvom hrvaškega bana Tomašiča. Shoda so se udeležili skori vsi slovanski poslanci in socijalni demokrati, Otvoril ga je dalmatinski poslanec dr. Smodlaka, ki je takoj podal besedo generalnemu govorniku dr. Dušanu Popoviču,* ki je v vznešenih besedah £iisal sedanje političke razmere na Hrvaškem in jih slikal s posameznimi primeri kakor: dr. Hinkovič, dr. Lor-kovič i. dr. Koncem shoda je prof. Masaryk prebral resolucijo, v kateri najenergičnejše protestira proti banovemu postopanju napram opozicijo-tialmm elementom. Ministrski svet. Dunaj, 6. decembra. Danes se je pršila seja ministrskega sveta, na ka-l”10 sklenjeno, da se predloži delegacijam proračunski provizorij za mesece. Višina kreditov bo dolo-na na podlagi lanskoletnega skup-« v Pr°r.a^una- Pri seji so bili na* ,z9. . lu(ii strokovni referenti, to pa aai tega, ker vlada zahteva, naj se feierati kolikor mogoče hitro izdelajo. Italijansko-turška vojna. Italija in Rusija. Rim, 6. decembra. Italijanski zunanji minister di San Giuliano je poslal ruski vladi posebno noto, v kateri povdarja svoje veselje, da’ je Ru-sija v dardanelskem vprašanju zabela Italiji prijazno stališče. Radi *ega obljublja in garantira ruski vladi, da bo Italija takoj ko prične z akcijo Pred Dardanelami in v Arhipelu strogo varovala ruske trgovske interese. Z akcijo pred Dardanelami prične Ita-' ‘ja že prihodnji teden, da bo boj hi-*«!ie končan. Rusija in Turčija. decembra. Ruski velikem V 9®r‘8radu, Čarikov je pri Tu!a - v®zlrJu odločno zahteval, da in .ia °.^strani mine v Dardanelah nncrff-*pr .‘Je.:.kolikor mogoče hitro uatlij0- Ker je veliki vezir odšeMn 0£fklonil, je Čarikov nai Tnr«i» pri odhodu zagrozil, «aj Turčija potem sama nosi odm’ yomost za eventualni nadaljni kofak * * * devolucija na Kitajskem. — pr|nc. T«gent pobegnil in se odpovedal vladi. London, 6. decembra. Kitajski Princ-regent se je odpovedal vladi in Pobegnil. Zastopniki 24 provinc so * sešli v Pekingu in izjavili, da Janove vojaško viado. Za prestolno esto so si izbrali Nanking. ! Razne vesti. * Boj z medvedom. Na lovišču yofa Julija Keglevicha je prišlo te Qni do težavnega boja z nekim med-Vedom. Medved je nenadoma napadel •Jadžupana Bronaya. Grof Viktor Sze-T?enyi in posestnik Reviczka sta prištela Bronayju takoj na pomoč. Ko je medved zapazil nevarno situacijo, I® pustil svojo prvotno žrtev in z vso 3ilo naskočil posestnika Reviczko. Na-to je Bronay izstrelil dva strela, nakar 8e je medved vrgel na grofa Szeche-nyja. Bronayu se je šele v zadnjem »enotku posrečilo medveda usmrtiti. vsi trije lovci so bili nevarno ranjeni, j- V vasi Tribanj v Dalmaciji so •ovci ustrelili rjavega medveda, izred-ne velikosti. Težak je bil 200 kg. „ c\*oparska tolpa. V KOnigshofu ui*. en* s0 aretirall roparsko tolpo p j r® Člani so bili tudi gimnazijci. • aretirancih je policija zaplenila “roj morilnega in vlomilnega orodja. * Sin neke vdove v Bukareštu "e Je zaljubil v hčerko bogatega trgovca, ki je pa snubca odklonil. Radi n a i Pr‘^a mat‘ užaljenega snubca pred kratkim v trgovino in frgovcu zagrozila, da umori njegovo hčerko in nato še samo sebe. Zgrabila je za Krožnik, ga vrgla na tla in se zaklela, •aa mora biti uničena ravno tako tudi sreča trgovčeva. Nato je odšla iz tr-govine. Trgovec ji je sledil in oddal «anjo štiri strele. Vdova je obležala “a mestu mrtva. * Velik požar. V Novem Jerseyju v Ameriki je izbruhnil požar, ki je zavzel v kratkem velikanske dimenzije. Jekleni trust ima velikansko škodo. V požaru je poginilo tudi nad 300 konj in mnogo ljudij. * Tragedija v rodbini Holz-knecht, Zdravstveno stanje Roberta Holzknechta se je znatno zboljšalo. Zdravniki upajo, da ga ohranijo pri življenju. * Afera Tomašič — Matavšek. Bivši lekarnar Matavšek, ki je kakor znano napadel na cesti hrvaškega bana Tomašiča, je bil; v torek pred zagrebškim sodiščem obsojen na tri leta težke ječe. * Kuga na ladiji. Na jadernici »Antoinette", ki se je vračala iz otoka Java na Francosko, je zbruhnila kuga. Ko je prišel neki zdravnik na krov ladije, je bilo že 10 mornarjev mrtvih in 10 nevarno bolnih. Le dva mornarja sta bila še zdrava. Dno ladije je bilo prekinprek pokrito s podganami. * Neumna šala. V neki odlični gostilni v New Yorku so si dovolili neki gospodje silno neumno šalo, katera je zahtevala eno žrtev. Ko so precej pijani odšli, so pustili na mizi steklenico z napisom: Pelinkovec. V resnici pa je bil v steklenici navaden strup. Neka gospa z imenom Tristam je kmalu po odhodu gospodov napravila požirek iz steklenice in se takoj zgrudila mrtva na tla. Policija je aretirala šest oseb, med njimi tudi policijskega lajtnanta Carthega. * Predrzen vlom. V torek ponoči so neznani vlomilci vlomili v stanovanje bivšega praškega podžupana dr. Friča. Ko se je radi šuma gospa zbudila in pričela klicati na pomoč, so jo vlomilci zakrili z odejo in davili, Ko je prišel dr. Frič svoji soprogi na pomoč, so vlomilci dvakrat nanj ustrelili, ne da bi ga zadeli in nato pobegnili. _ * Mačka požrla otroka. V neki vasi blizu Brna na Moravskem je zapazila neka kmetica, kako gloda pod streho mačka neko sumljivo stvan Odšla je takoj na lice mesta in videla pred seboj otroško truplo. Policija je konstatirala, da je dekla, ki te bila uslužbena pri kmetici, dne 26. novembra t. 1. porodila, otroka takoj umorila in odnesla pod streho, da bi ga požrla mačka. * Ljubezen preko groba Iz Solno-grada poročajo, da je dne 21. t. m. umrla tamkaj gospa Eltzabeta Huber; drugi dan se je pa njen soprog ustrelil iz žalosti in je vsem najemnikom svoje hiše ostavil legate. V pismu, ki so ga našli, je rekel, da ne more živeti brez svoje žene. * Jetika na Angleškem. Angleška vlada je zapovedala da se mora odslej najprej naznaniti vsak slučaj pljučne jetike oblastnijam, kakor velja to že za kolero, kugo in druge nalezljive bolezni. * Razprodaja dragocenosti bivšega sultana Abdul Hamida je pričela minoli ponedeljek v Parizu. V soboto prej so bili razstavljeni dragoceni predmeti, a naval radovednega ljudstva je bila naravnost ogromen. Okolu 50000 ljudi je defiliralo pred tozadevnimi omarami, ki so bile previdjene z debelimi šipami, za katerimi so se bliščali dragulji. Bila je množica biserov, smaragdov fantastičnih velikosti, uhanov, diademov, prstanov, broš, turških zaflrov, briljantov i. t. d. Dragulji so bili položeni na svilo in postavljeni tako, da se jih je moglo presoditi kako izgledajo, ko se jih nosi. Mednarodno občinstvo se je zelo zanimalo za to razstavo. Kakor znano, se sku-piček prodanih draguljov porabi za turško floto. Laitnlk, glavni in odgovorni urednik Milam Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Mali oglasi Beseda i Tin. NajmanjU znesek 60 Tla. Pismenim vprašanjem Je priložiti mamko 80 Tla. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inscrenti v mamkah. Zaključek malih oglasov ob S. ari «repxotl Buvmjtice oednr«^ Klavirje dvome tvrdke B9-seadorfer, Czapka, HOizl A Navir-Breaik LjakUaaa. nik ia Kranjsko ■ ia tabki. ] edini zaatop-> v velikanski »aaiogi in isbtfi. Ne dajte m varati po navidesao ee&em, vsiljivem »pofetna", osebi to, ker nadiaa vsakomur, da si po kolikor mogoče najnižji ceni aH na čudovito majhne obroke ________________ brez vsakega rartatja nabavi prvovrsten instrument c resnično ‘ Preigrani klavirji SODE #o*h» ohranjene, stare ia Mve, velike in male, prodaja IVAlf sodar /aMtamuCeata na RtxMN»re lefez.*. v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom raznovrstne skrivljenje hrbtinice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka tedja Itd. |e v Gosposki ulici štev. 8, pritlično. Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 4. do 5. ure popoldan istotam. kakor: ovratnice, mufi, klobuki, čepice za dame, gospode in otroke, otročje garniture, vse v naj večji izberi po zelo ugodnih cenah v modni trgovini P. MAGDIČ, LJUBLJANA nasproti glavne pošte. Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela J. ZAMLJEN čevljarski mojster V LJUBLJANI Sodnijska ulica št. 3-- Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske in telov. čevlje. v Ljubljani, Židovska ulica št. 7 priporoča svojo veliko zalogo najbojših pušk in samokresov najnovejšega zistema, kakor tudi municijo in vse druge lovske priprave po najnižjih cenah. Zaloga potrebščin za ribji lov. Popravila se izvršujejo točno. ——— CenornUd na zahtevanje zastonj ia počtntae prosta. 11 2000 komadov modernih dolgih raglanov z izbitimi modernimi barvanimi ovratniki in reverji, ki veljajo drugače 30—40 K za reklamno ceno brez konkurence od K 10-— naprej. ■ Od najnižje do najfinejše izvršitve. . . Trgovec ali obrtnik mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik, ki noče biti skrit samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele, bo inseriral v,Jutru‘ ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem. Ljubljana, Mestni trg 5 Ustanovljena leta 1881. Največja zavarovalnica avatro-ogralce države Ustanovljena leta 1831. C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu. Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje ia n doto v vari mogočih sestavah. — Tekom leta 1910. zavarovalo se je 19.215 oseb za kapital nad 155 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 101* milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 392 milijonov kron. Proda se zaradi družinskih razmer dobro Idoča v prometnem kraju. P 613 Natančneje v »Prvi anončni pisarni", Frančiškanska ulica 8. Zavaruj« poriopj« la požarni« lkod«n f Zavaruj« proti tatvini, »ta*"!* la Skoda ctnjaje takoj ta »aikulaatn^* Uliva aajholjll tata*. kod« postaji Dovoljuj« k Mtatfl« dotaflui Mata*' oodL©xrLe5£e čx3£*> «5 T^togrsufijgL. Preostala izvode romana ^ fond'na* K 800.000. Id je vzbujdt tolikb zanimanja, ko je izhajal v »Jutru*, prodaja ujJrav-riištvo »Jutra* mesto po' prvotni ceni (1 K) po 60 vin. izvod. Zunanji naročniki naj pošljejo znesek v naprej in pridenejo 10 v za znamko, ita nifrtčflfrbrer d&ijrjar se«rte:dzfra. ei»vni dobitek K 300.000’ Glavni dobitek K 120.000; Glivni dobitek K 50.000*