POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXV, ŠTEVILKA 21, 6. JUNIJ 2003, GENA 269,00 SIT 0SREQNJA Dr. BOJAN LESKOVŠEK Kar se dogaja pri nas z antibiotiki, je en velik nekontroliran preizkus nad ljudmi ISSN 0351-8140 Namesto, da bi ocenjevali uspehe sanacije Macesniko-vega plazu, se pogovarjamo o reševanju v primeru sprožitve D D / IIJNT kJFH HiP^ J m ^ . Zgomjcsavinjska zadruga Moziije z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Moziije Iwtray.IViTCnrte i A 3. i'STis'.'r?. "i 11 Akcijska prodaja v vseh živilskih poslovalnicah 349,00 SIT Oslič file panirat, 400 g 139,00 SIT I Majoneza Thorny, 630 g 589,00 SIT 559,00 SIT ni, 250 g Kava Loka, 250 g, mleta 71,00 SIT 279,00 SIT Sladoled Grajski vrt, 500 g Čokolada Figaro, lešnik, 100 g 499,00 SIT Nektar marelica liter 119,00 SIT Belo vino Chardonnay, 1 liter 337,00 SIT in še 34 izdelkov po zelo ugodnih cenah! SLIK0PLESKARSTV0 IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD Herman Albin Soseska 12, 3312 Prebold Tel.: 03/705-30-52 Faks: 03/705-30-51 GSM: 041/626-116 albin.herman@siol.net pe BARVE. LAKI, ČISTILA trgovina Hmeljarska 15. PREBOLD Tel.: 03/572-45-54 Ankon Bogomir s.p. zastopstvo tujih firm Za Ljubnico 53 3333 Ljubno 041 668 274 AM.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O,O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18.00 vsaka prva in tretja sobota v mesecu 8.00 -12. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO PODROČJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNE OPREME Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil in delovnih strojev na motorni pogon, A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke, odslej izvaja tudi PREGLEDE DELOVNE OPREME v smislu zahtev Zakona o varnosti in zdravju pri delu s pooblastilom (dovoljenjem za delo) Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS o izvajanju pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav ter strojev (delovne opreme) ter tako razširila poslovanje še na področje varnosti in zdravja pri delu. PREGLEDE IN PREIZKUSE DELOVNE OPREME lahko naročite pri družbi A.M. Miklavc, tehnični pregledi, Nizka 21, Rečica ob Savinji, TAKOJ! Pokličite tel.03/838-80-91, 041 643-538 e-pošta : a.m.miklavc@email.si NAJ VAM NE BO ŽAL ČASA IN DENARJA ZA VAŠO IN VARNOST VAŠIH DELAVCEV TER VAŠEGA PREMOŽENJA! Tretja stran SS^N.ia ^raJiZKICA Ljubljanske mlekarne, ki odkupijo več kot 60 odstotkov slovenskega mleka, v sredo le-tega niso sprejele, za kar so nanizale vrsto razlogov. Dejstvo je, da se je slovensko mlekarstvo na vseh ravneh znašlo na spolzkih tleh, kar se bo odločneje pokazalo v naslednjih tednih in mesecih. Intenziviranje proizvodnje mleka in z njimi povezane investicije kmetov se zdijo povsem nelogične v luči pričakovanj, ki niso od danes, da se bodo razmere na mlečnem trgu ob vstopu v EU zaostrile. Slovenija, katere trg je veliko premajhen, da bi konzumiral doma pridelano mleko, izvozi od 30 do 40 odstotkov mleka, pri tem pa je veliko pripomogla država z izvoznimi spodbudami, s katerimi je domačo pridelavo branila pred konkurenčnimi pritiski. Odslej naj bi se po napovedih kmetijskega ministra Franca Buta, stvari nekoliko spremenile... Za našo dolino, v koterije mlečna proizvodnja izjemno pomemben virdohodka in preživljanja kmetov, takšen razvoj dogodkov ne obeta kaj dobrega. In spet se bomo spraševali, kdo je odgovoren za nastalo situacijo, da bi kdo odgovarjal zanjo, je že nekoliko manj verjetno. Drsenja in spodrsljaji pa niso značilni le v kmetijski panogi, čisto konkretno in zares še vedno polzi gmota imenovana Macesnikov plaz nad Solča- vo, ki že desetletje grozi prebivalcem pod njo. Vsem prerekanjem okrog njegove sanacije in vloženim sredslvom navkljub, posegi niso zadržali drsenja in prišli smo tako daleč, da se že pripravljamo na reakcije v primeru črnega scenarija. Tako so v Solčavi, kjer sta se prejšnji petek sestala štaba civilne zaščite za Zahodno Štajersko in občine Solčava, podpisali občinski in državni načrt zaščite in reševanja v primeru sprožitve plazu. Medtem so se v nazorski iverni tovarni Glin Tip Brest sprožili postopki za postavitev nove proizvodne linije in sicer za pridobivanje lesnih peletov, paličic iz žagovine in lesnih odpadkov, ki naj bi kot v tujini priljubljeno kurivo z visoko energijsko vrednostjo nadomeščali kurilno olje in zemeljski plin. Za podjetje gotovo dobrodošla visoka naložba Istrabenzove družbe Energetski sistemi in cerkniškega Brest Pohišlva pa očitno ne prepriča ekologov, ki bi se raje koto novi proizvodnji pogovarjali o konkretni ekološki sanaciji obstoječe. V četrtek se bo na Ljubnem na štiridnevnem shodu zbrala številčna zasedba predstavnikov mednarodne splavarske zveze. Nedvomno pomemben dogodek z vidika priložnosti za promocijo doline in turizma v njej. Po nenehnih pogovorih o pomembnosti povezovanja in sodelovanja med občinami in posameznimi turističnimi ponudniki bo zares zanimivo spremljati, kako se ideje uporabljajo v praksi. IZ VSEBINE: (21 Aktualno: Vlomilcem so ljubi vikendi....4 Solčava: Reševanje v primeru sprožitve Macesnikovega plazu...........5 Glin Tip Brest: Novo obdobje lesne industrije v Nazarjah... Intervju: Dr. Bojan Leskovšek, zdravnik.....8 Teden gozdov: Voda je prijateljica in sovražnica.12 Ljudje in dogodki: Rekordi Perhačevih..............16 Črna kronika: Znanci so ga napadli............22 Na naslovnici: Otvoritev naravoslovno-kulturne poti Samostanski hrib v Nazarjah ISSN 0351-8140, leto XXXV, št 21,6. junij 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne ^odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje.__________________________________________________________________________________________________________________________________^ VSE POGOSTEJŠI VLOMI TUDI V NAŠI DOLINI Vlomilcem so ljubi vikendi Na našem območju je bilo letos zaznanih 10 odstotkov več kaznivih dejanj kot lani v istem časovnem obdobju. Od tega je bilo največ kaznivih dejanj zoper premoženje, in sicer kar za 30 odstotkov več kot lani. Najbolj zaskrbljujoče je povečano število vlomov, vlomilcem so vabljivi predvsem vikendi. Letos je bilo izvršenih že 54 vlomov ter 54 drugih tatvin. Po besedah Simona Gorazd Trbovška, pomočnika komandiija Policijske postaje Mozirje, je bilo največ kaznivih dejanj v aprilu: "Takrat smo evidentirali okoli 25 takšnih dejanj, od tega 15 vlomov. V aprilu smo jih raziskali polovico, kar je nad povprečjem regije, kjer se povprečno razišče 35 odstotkov vseh vlomov." Največkratje bilo vlomljeno v gostinske lokale in trgovine, sledijo stanovanjske hiše in vikendi. "Vzadnjem času so za vlomilce privlačni predvsem vikendi, verjetno zato, ker so slabše zavarovani, marsikje nimajo niti senzorske svetilke. Zanimivo je tudi to, da se je letos največkrat vlomilo s silo telesa, torej z brcami, tolčenjem, vlomilci niso kaj preveč skrbeli za neopaznost." In katere stvari tako privabljajo tatove, da se odločajo za vlome? V gostinskih lokalih si postrežejo s cigaretami in pijačo, vstanovanjih iščejo predvsem zlatnino, denar in vrednejše predmete, v vikendih pa predvsem električno orodje. Kot pravi Trbovšek, iščejo striktno predmete, ki jih lahko zlahka vnovčijo, v zadn- jem času predvsem denar in zlatnino, ker ju je najtežje izslediti: "Storilci na našem območju so predvsem priložnostni tatovi, svojih podvigov ponavadi ne načrtujejo vnaprej, ampak se za tatvino odločijo takrat, ko vidijo priložnost. Priložnostnega tatu se sicer da hitro odvrniti od njegove namere, včasih so dovolj že senzorske luči, predvsem pa stvari ne puščamo nezavarovane na dvorišču." V aprilu je bila na področju od Ljubnega do Rečice izvedena večja serija vlomov, ljudje so bili zaskrbljeni, saj so se ti vlomi izvedli v zelo kratkem času, izgledalo pa je tudi, da gre za organiziran kriminal. »Vlome so opravili domačini z našega območja, gre za enega mladoletnega fanta in dva polnoletna, njihova starost se giblje nekje do 25 let, vsi trije pa so naši stari znanci, saj imamo z njimi težave že od njihove rane mladosti. Mladoletnik prihaja iz neurejenih družinskih razmer, ostala dva pa sta nezaposlena. Ti fantje so iskali cigarete, pijačo in vrednejše predmete, že vnaprej pa so imeli zagotovljene kupce za nakradeno blago. Prav tako so se zavedali možnosti hišne preiskave, saj so nakradeno blago takoj poskrili in ga v naslednjih dneh tudi prodali naprej. Te vlome smo uspešno zaključili, sedaj pa imamo velike težave z vlomi v vikende po vsem širšem območju od Mozirja do Logarske doline«, pravi Trbovšek in doda, da so ljudje žal premalo previdni, saj je marsikje še vedno v navadi, da se vhodna vrata ne zaklepajo. Ker se bliža čas dopustov za delavne ljudi in čas povečane aktivnosti za tatove, je dobro vedeti, kako vlomilcem vsaj otežiti njihovo delo. Alarm je zagotovo najzanesljivejša oblika varovanja objekta, prav je tudi, če ne razglašamo preveč, da se odpravljamo na dopust, vseeno pa je dobrodošel sosed, ki občasno preveri okolico vašega doma in sprazni poln poštni nabiralnik. Policija svetuje, da se vrednejše orodje zaklepa v garaže, tudi na vikendih naj bo dvorišče pospravljeno in naj ne nudi skušnjave potencialnim tatovom. Tatiana Golob Naša anketa Anica Rifelj, Mozirje: Imam kar nekaj izkušenj z vlomi. V dvanajstih letih, od kar imam bife, sem imela kar štirikrat vlomljeno. Prvi in zadnji vlom nista pojasnjena, medtem koje policija za drugi in tretji uspešno našla vlomilca. Ažal za svoje dejanje materialno ni odgovarjal. Še več, ko so me poklicali na policijsko postajo v Mozirje in mi izročili ukradene predmete, je med njimi bil tudi menjalni denar, ki pa ga je policija zadržala kot dokaz preiskovalnemu sodniku. Do danes nisem dobila tega denarja nazaj. Zdi se mi, daje naša zakonodaja tista, ki pušča vlomilcem, da počnejo kar želijo, saj ni nikakršnih posledic ali sankcij. Tiste vlomilce, ki jih dobijo, bi morali zaposliti, da povrnejo škodo, saj zapor takim ne pomaga pri prevzgoji. Sedaj se bojim, zvečer imam neprijeten občutek, zjutraj pa vedno vse preverim, da ni kaj razbito ali ukradeno. Danijel Majcen, Ljubno: Vlomi in tatvine so glede na socialne razmere današnjega časa nujno zlo. Tudi sam imam neprijetno izkušnjo, saj so mi iz delavnice odtujili motorno žago. Če pa bi policija tako čuvala na vlomilce, kot lovi pijance, ne bi bilo vlomov. Martin Sem, Ljubno: Res je preveč kriminala in tatvin. Sam se ne počutim ogroženega, sem pa prepričan, da policija premalo naredi, da bi storilce prijela. Ivanka Bezovnak, Ljubno: Če bi bili ljudje zaposleni, ne bi prihajalo do tatvin. Tako pa, ko ti nimajo denarja, je najlažje priti do dobrine s krajo. Država naj bolj poskrbi za brezposelne, potem bi bilo tega manj, tako pa ni nobenega nadzora, mladina je prepuščena sama sebi. Včasih smo lahko imeli odklenjena stanovanja, sedaj pa tudi zaklenjena niso varna. Stanislav Rakun, Ljubno: Z vlomi in tatvinami se ukvarjajo predvsem mladi, ki se mi zdi, da na tak način poskušajo izraziti tudi svoje mnenje o družbi, v kateri živimo. Sam sem imel neprijetno izkušnjo s tatovi na potovanju v tujini, pa tudi doma, a se ne pocunrn ogroženega. Dragica Orešnik, Ljubno: Vlomi se dogajajo zato, ker ljudje nimajo denarja inje kraja najlažji način, da pridejo do dobrin za preživetje. Marsikomu pa se ne ljubi delati in zato nisem imela nobene Radmiije: ijo iz mesta na vas, tako je tudi z vlomi. Danes so vlomilci že zelo izkušeni in zato je policija pri odkrivanju storilcev pogosto neuspešna. Marija Sukalo, foto: Franjo Atelšek ® POTRJENA OBČINSKI IN DRŽAVNI NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA ZA PRIMER SPROŽITVE MACESNIKOVEGA PLAZU NAD SOLČAVO Psihološka bomba Macesnikov plaz nad Solčavo je bil v preteklih letih predmet številnih razprav in dokazovanj domačinov o nestrokovnem pristopu k sanaciji plazu, ki se vleče že celo desetletje, ter na nasprotni strani strokovnjakov, ki trdijo, da bodo s sedanjim načinom sanacije, ki jo izvaja celjsko podjetje PUV, plaz dokončno umirili in ustavili. Številni strokovnjaki in politiki, ki so se v zadnjih letih sprehodili po plazišču, domačinov niso prepričali, tako da je bilo treba spore reševati celo po sodni poti. Na ministrstvu za okolje in prostor sicer zagotavljajo, da se 2,3 kilometra dolg plaz, v katerem se giblje 2,5 milijona kubičnih metrov zemljišča, ne more preprosto utrgati in pokopati same Solčave, vendar so bile podobne obljube dane tudi za plaz v Logu pod Mangrtom, ki je pokopal pod sabo dobršen del vasi in zahteval tudi človeške žrtve. Čeprav se sanacijska dela izvajajo, mesečne meritve kažejo, da plaz napreduje, tako daje čelo plazu oddaljeno od prvih kmetij samo še tristo metrov. Na skupni seji občinskega in pokrajinskega štaba Civilne zaščite, na kateri so predstavili in potrdili občinski in državni načrt zaščite in reševanja za primer sprožitve Macesnikovega plazu, je Janko Franetič s celjske izpostave Uprave za zaščito in reševanje RS postregel s povsem konkretnimi, vse prej kot optimističnimi podatki. Kljub sanaciji in odvodnjavanju plaz še naprej drsi s povprečno hitrostjo 30 centimetrov na dan. Ob takšni dinamiki bodo prve hiše ogrožene že prihodnje leto. Po nekoliko bolj optimistični napovedi naj bi bile prve hiše ogrožene leta 2005, najbolj opti- Ivan Eržen, poveljnik štaba Civilne zaščite za Zahodno Štajersko, in solčavski župan Vojteh Klemenšek sta podpisala načrt zaščite in reševanja za primer sprožitve plazu (foto: EMS) Franc Podbrežnik, poveljnik štaba za Civilno zaščito Občine Solčava: "Macesnikov plaz ostaja še naprej velika mora za domačine in namesto da bi ocenjevali uspehe sanacije, se je treba pogovarjati o reševanju izpod plazu." mistična napoved pa predvideva, da bo čelo plaza doseglo kmetije v šestih letih. Franetič opozarja, da gre za strokovne ocene, vendar meritve kažejo, da je hitrost gibanja plazu manjša, kar je v tem obdobju posledica manjše količine padavin. Pri pripravi načrta zaščite in reševanja je bila upoštevana najbolj črnogleda možnost, kar pomeni, da plaz zdrsne do Solčave. V tem primeru bi bilo neposredno ogroženih 29 družin, zemeljska gmota bi zajezila Savinjo, kar bi povzročilo poplavljanje zgornjega dela Solčave, prekinjena bi bila oskrba z zdravo pitno vodo in pretrgane cestne povezave. "Ne želimo biti pesimisti, vendar je očitno, da kljub ogromni vsoti denarja, ki ga je država že namenila za sanacijo, ne daje oprijemljivih zagotovil, da bo plaz ustavljen do leta 2005, kot je zapisano v programu ministrstva za okolje in prostor." Peter Krivec je v imenu domačinov ponovil že skoraj pregovorne besede, da se izvajalci sanacije gornjega dela plazu, v katerem je glavna količina vode, še dotaknili niso. Če so navedbe domačinov točne, potem je dvom v uspešnost sanacije upravičen in razmišljanje o preselitvi ljudi ob močnejšem plazenju realno in potrebno. "Macesnikov plaz ostaja še naprej velika mora za domačine in namesto da bi ocenjevali uspehe sanacije, seje treba zaradi togosti državnih organov pogovarjati o reševanju izpod plazu," je bil kratek in konkreten Franc Podbrežnik, poveljnik štaba za Civilno zaščito občine Solčava. Savinjčan LJUBENSKI FLOSARJI BODO OD 12. DO 15. JUNIJA GOSTITELJI GENERALNE SKUPŠČINE MEDNARODNE SPLAVARSKE ZVEZE Gostoljubnost na preizkušnji Potomci nekdanjih ljubenskih flosarjev so se že pred leti uveljavili v mednarodnem splavarskem združenju, saj so predstavniki iz različnih držav redni gostje tudi na vsakoletni tradicionalni prireditvi Flosarski bal. Potem ko jim je mednarodna splavarska zveza zaupala organizacijo generalne skupščine, na kateri bo sodelovalo preko sto udeležencev iz več kot desetih evropskih držav, je postalo jasno, da bo dogodek edinstvena priložnostza temeljito turistično predstavitev ne samo Ljubnega, ampak celotne Zgornje Savinjske doline. Na Ljubnem se namreč krepko zavedajo, daje treba v štirih dneh, kolikor bo trajala skupščina, goste tako navdušiti, da se bodo vračali v te kraje tudi še pozneje. V izredno zgoščenem in bo- gatem programu bo gotovo osrednji dogodek generalna skupščina v celjskem Narodnem domu, kjer bo udeležence nagovoril prometni minister Jakob Presečnik, ki je odgovoren tudi za promet na vodi. Skupščina bo tudi priložnost za srečanje županov splavarskih mest, ki bodo podpisali pismo o nameri o ustanovitvi mednarodne zveze splavarskih krajev. Kot rečeno, bo pretežni del dogajanja namenjen prav predstavitvi krajev Zgornje Savinjske doline z vsemi etnološkimi, narodopisnimi in naravnimi znamenitostmi, kijih dolina premore. In kot se za pravoverne potomce splavarjev spodobi, bodo domači flosarji organizirali za vse udeležence splavarjenje po reki Savinji. Savinjčan ® ISTRABENZ ENERGETSKI SISTEMI BO SKUPAJ Z DRUŽBO BREST POHIŠTVO V NAZARJAH INVESTIRALA V IZGRADNJO LINIJE ZA PROIZVODNJO LESNIH PELETOV Novo obdobje lesne industrije v Nazarjah? Istarbenz Energetski sistemi in Brest Pohištvo, ki je lastnik nazorske firme Glin TIP Brest bosta na lokaciji nazorskega podjetja investirala v izrabo biomase, za kar bosta namenili 1,6 milijona evrov za izgradnjo linije za proizvodnjo lesnih peletov. Sočasno z aktivnostmi za proizvodnjo peletov nameravata skupaj z družbo Glin Grif izvesti vse potrebno za uvedbo projekta soproizvodnje toplote in električne energije. Svež kapital bo nazorski firmi, katere glavna dejavnost je proizvodnja ivernih plošč, omogočil temeljito obnovo proizvodnih procesov, kar naj bi bistveno vplivalo na zmanjšanje obremenitve naravnega okolja. Do konca septembra letos načrtujejo postavitev linije za razvrščanje, obdelavo in predelavo lesne mase, ki bo razbremenila obstoječe deponije za lesne ostanke in omogočila, da se del teh uporabi za izdelovanje peletov. V Nazarjah naj bi po zagotovilih direktorjev Istrabenza energetski sistemi in Brest Pohištva dr. Roberta Goloba in Antona Smrdelja proizvodnja peletov stekla do konca letošnjega leta, v prvi fazi pa naj bi jih izdelali 20 ton letno, v glavnem za avstrijsko in italijansko tržišče. Znano je, da firma Glin Tip Brest vzadnjih letih ni poslovala briljantno, z dodatno proizvodnjo želijo zagotoviti dolgoročno razvojno perspektivo, čeprav v tej fazi dodatnega zaposlovanja ne načrtujejo. Direktorja napovedujeta tudi menjavo sušilnika za iverje, kar naj bi predstavljalo posodobitev tehnološkega postopka sušenja lesnega granulata z indirektnim sušenjem na vročo vodo. S tem se bodo po mnenju Goloba in Smrdelja odprle na tej lokaciji možnosti za soproizvodnjo toplote in električne energije. Ob vseh odprtih ekoloških problemih je za lokalno skupnost in župana Ivana Purnata pomembno predvsem dvoje: ali investicija ohranja delovna mesta in v kolikšni meri prispeva k bolj čistemu okolju. V ta namen izvaja pooblaščena firma Erico iz Velenja meritve onesnaženosti kraja in ker na občini želijo vedeti, ali bo ekološka sanacija dejansko speljana, bodo podobne meritve ob letu ponovili. Prav gotovo pa gre po Purnatovem mnenju za novo obdobje lesne industrije v Nazarjah, torej naj bi si vsi prizadeti še naprej prizadevali v strpnem dia- Projekt proizvodnje lesnih peletov so predstavili (z leve): Robert Golob, Anton Smrdelj in Ivan Purnat (foto: Franci Kotnik) logu reševati pereča okoljska vprašanja, ki upravičeno zaposlujejo občane združene v zgornje-savinjsko ekološko društvo. V kolikor gre verjeti izjavi Roberta Goloba, da v Nazarje ne prihajajo kovati dobička na račun ekologije, potem bodo morali lastniki nazorske firme, ki so se obvezali prevzeti sanacijo industrijskega procesa, krepko zavihati rokave. V nasprotnem bo razmišljanje ljudi iz ekološkega društva, da je potrebno prvo zagotoviti sanacijo in potem razmišljati o proizvodnji peletov in iverk, še kako na mestu. Savinjčan AMBICIOZNI NAČRTI VELENJSKEGA TRGOVCA Ero stavi na jugovzhodne trge V okviru vsakoletnih majskih prijaznih nakupov oziroma Elinih dnevov, je tudi letos podjetje priredilo srečanje za poslovne partnerje, na katerem so predstavili novosti v poslovanju in smele razvojne cilje ter poskrbeli za izobraževalno in kulturno pester družaben dan. Tradicionalno dobro obiskano srečanje s poslovnimi partnerji so vzpodbuda vodstvu Ere (foto: Helena Kotnik) Za ključne strateške dejavnosti Skupine Era so postavili živilsko maloprodajo, trgovine Adut, Cash & Carry prodajalne ter veleprodajo živil in neživil. V sklopu lastnih blagovnih znamk Good, Agrina in Adut beležijo 39 odstotno rast prodaje. Pred kratkim so prenovili tudi celostno podobo, s katero želijo postati še bolj prepoznavni. Nadaljevali so z izgradnjo regijskih nakupovalnih centrov in posodobitvijo prodajnih mest. Gvido Omladič, predsednik uprave Ere d.d. iz Velenja, je prepričan, da bodo rast poslovanja v prihodnje zagotovile tudi naložbe doma in v tujini, za katere so v letu 2002 porabili več kot dve milijardi tolarjev, letošnje naložbe pa planirajo v višini dveh do treh milijard. Z izgradnjo nakupovalnih centrov v Sloveniji in državah jugovzhodne Evrope ter povezavami s strateškimi, interesnimi in kapitalskimi partnerji namerava Era svoj tržni delež v Sloveniji in na novih trgih še povečati. Na jugovzhodnih trgih naj bi v treh ali štirih letih tako ustvarili 30 odstotkov pro- meta v strukturi prodaje. O krepitvi prisotnosti in položaja v državah bivše Jugoslavije, kjer že imajo svoje družbe, je podrobneje spregovoril Peter Tršan, direktor razvoja. O povezavi s hrvaško družbo Tornado Bakin smo že pisali, nov trgovski center v Samoboru, ki ga bodo začeli graditi v najkrajšem času, naj bi odprli še letos. V Črni Gori, kjer nastopajo kot največji tuji trgovec, načrtujejo gradnjo vrste nakupovalnih centrov. V Makedoniji pa se po prevzemu Skopskega sejma pred dvema letoma lotevajo izjemnega projekta Nova Era, za katerega bodo k sodelovanju povabili tudi druga slovenska in tuja podjetja. Vesna Petkovšek OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Izredna seja za podražitev Svetniki so na četrtkovi seji sprejeli zahtevo direktorja firme Engo Tonija Riflja za spremembo tarifnega sistema toplotne energije in uskladitev cen s tarifnim sistemom. Uskladitev cen pomeni približno 35 odstotno podražitev oskrbe s toplotno energijo, za predlog direktorja Riflja pa so po triurni razpravi glasovali svetniki Stanko Ogradi, Marko Potočnik, Janez Rihter, Ivan Ugovšek, Rafko Kerznar in Dani Terbovšek. Obstoječ tarifni sistem, ki je bi deležen zadnje spremembe marca 2001, menda ne omogoča vodenja učinkovite cenovne politike, karje razvidno tudi iz bilance uspeha za preteklo leto, v katerem je Engo pridelal za okroglih deset milijonov izgube. Bilanca stanja izkazuje 268 milijonov dolgoročnih in 217 milijonov kratkoročnih kreditov, karje za obstoj firme nevarna cokla, ob dejstvu, da svetnike likvidnostno stanje Enga, ki med ostalim zajema neporavnane obveznosti do dobaviteljev in prevoznikov lesnih sekancev sploh ni zanimalo. Izraženo v konkretnih številkah so svetniki dvignili ceno variabilnega dela s dosedanjih 7 tolarjev za kilovatno uro na 8,5 tolarjev, za fiksni del pa bodo porabniki toplotne energije v Gornjem Gradu namesto dosedanjih 1.882,88 SIT/kW plačevali letno 3.770 SIT/kW. Kljub podražitvi naj bi bilo, po zagotovitvah Tonija Riflja, gornjegrajsko ogrevanje še vedno cenejše od kurilnega olja, z novim tarifnim sistemom naj bi bil zagotovljen tudi transparenten in razdelan sistem zaračunavanja stroškov toplote posameznim tarifnim skupinam in karje bislveno, omogoča poslovanje firme Engo tudi v prihodnosti. Savinjčan Svetniki so sprejeli zahtevo direktorja firme Engo Tonija Riflja za podražitev oskrbe s toplotno energijo (foto: EMS) ŠIRITEV UPRAVNIH POOBLASTIL NA LJUBENSKEM KRAJEVNEM URADU Trgovina z večjo ponudbo Znano je, da bi morala, glede na število opravljenih storitev, večina krajevnih uradov v Zgornji Savinjski dolini zapreti vrata, saj po ekonomskih merilih nikakor ne upravičujejo obstoja. Po lanskem povečanem obsegu dela zaradi zamenjave osebnih izkaznic in potnih listov ter evidentiranju podpor referendumskim pobudam in kandidatom za volitve, je letos evidentiran precejšen upad storitev. Petdesetletna tradicija in približevanje upravnih storitev občanom ter dosežen standard, ki je rezultat dobrega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, so argumenti, ki govorijo proti zapiranju krajevnih uradov. Zaradi tega so v mozirski upravni enoti pripravili spisek upravnih postopkov in dejanj, ki bi jih bilo možno v prihodnosti prenesti na krajevne urade. Predpogoj za širitev je seveda v prvi vrsti ustrezno opremljen prostor, potrebna računalniška podpora in usposobljenost zaposlenih. Dva pogoja sta na krajevnem uradu Ljubno že izpolnjena, manjka še ustrezna pisarniška oprema, ki jo bo po zagotovilih županje Anke Rakun kupila občina Ljubno, dodatna usposobljenost delavke pa bo naloga in strošek mozirske upravne enote. Načelnik UE Mozirje Vinko Poličnik je prepričan, da bi s širitvijo pooblastil krajevni urad postal nekakšna informacijska pisarna, kjer bi stranke lahko vložile vloge za večino upravnih postopkov iz pristojnosti upravne enote, dobile informacijo o trenutnem stanju postopka, se dogovorile za sprejem pri referentu, ki zadevo rešuje, in podobno. "Z opravljeno analizo smo ugotovili, da ljubenski krajevni urad v tem trenutku izvaja 42 vrst postopkov in dejanj, s širitvijo pooblastil pa bi se delokrog razširil še na 106 postopkov, zlasti za vložitev vlog in dajanje informacij ter najmanj za 6 postopkov, ki bi se lahko na krajevnem uradu izvedli v celoti. V nadaljevanju obstaja tudi možnost sprejema nekaterih vlog za druge državne organe (npr. za hišno številko, potrdilo o katastrskem dohodku), ko bo za to dana ustrezna zakonska podlaga," pojasnjuje Poličnik. Brez dvoma drži, da so ljudje krajevnih uradov navajeni in če vzorčni projekt, kot si ga zamišljata občina Ljubno in UE Mozirje, ne bo uspešen, Rakunova verjame, da bo država dovolila, da bo delavec iz državne uprave, delal tudi stvari, ki so sicer v pristojnosti občin. Savinjčan IZBOLJŠAJMO KAKOVOST IZDELKOV PODEŽELJA Standardi postavljeni V tem času prehaja projekt Izboljšajmo kakovost Izdelkov podeželja v sklepno fazo. Glavne aktivnosti zadnjega dela projekta so bile usmerjene predvsem na predstavitev pravilnikov blagovnih znamk, blagovnih znamk kot takih, možnosti skupnega nastopa na trgu in podobno. Pravico do uporabe blagovne znamke so podelili 46 malim proizvajalcem s skupno 104 izdelki. V nadaljevanju projekta bodo nosilci blagovnih znamk predstavljeni na spletnih straneh, pripravile se bodo zloženke blagovnih znamk. Projekt se bo zaključil s promocijskim dnevom v Škofji Loki, 7. junija, kjer bodo na tržnici domačih izdelkov predstavljeni mali proizvajalci iz dela Gorenjske, Savinjske doline in Koroške, vključeni v blagovne znamke Babica Jerca in Dedek Jaka, Latvica Solčavskega, Flosa-rska Rihta ter Dobrote izpod Pece. Vzporedno z degustacijo in prodajo domačih dobrot bo potekala podelitev priznanj za izdelke in podelitev znaka za pridobitev pravice uporabe blagovne znamke. Pravtako bo vseskozi potekal program v okviru tedna podeželja z raznimi delavnicami, predstavitvami in promocijami. Vesna Petkovšek © Osebni zdravnik igra v življenju vsakega posameznika veliko vlogo, je človek, kateremu, dobesedno, zaupamo svoje življenje, radi pa mu zaupamo tudi dušo. Dr. Bojan Leskovšek, zdravnik, ki je prevzel dolgoletno prakso preminulega dr. Širka, je obenem s seboj prinesel svoj način dela in razmišljanja. Dr. Leskovšekje 11 let delal v Splošni bolnišnici Celje kot internist, ki se ukvarja z gastroenter-ologijo, občasno je, kot endoskopist, delal tudi v brežiški bolnišnici, kot internist dela tudi v Domu upokojencev Celje, v petkih pa kot internist gastroenterolog in endoskopist opravlja ambulantno delo. Zaseden je precej, a kot pravi sam, mu to ustreza, saj ga monotonija ubija. - Mladi zdravniki se neradi odločajo za službo v splošnih podeželskih ambulantah. Zakaj ste se vi odločili stopiti na to pot? Razlogov je več. Že dve leti živim z družino v Mozirju in, ker sem očka male deklice, si želim več časa nameniti njej. Vožnja v službo in domov vzame kar precej časa. Poleg tega je delo v bolnišnici začelo postajati monotono, tudi razmere tam so bile v zadnjem času, po aferi Fakin, vse prej kot rožnate. In koje, zaradi izgube dr. Širka, v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu prišlo do nujne potrebe po zdravniku, je bila odločitev zelo hitra. Službo internista sem zamenjal za sedanjo službo, tega koraka pa mi ni žal. - Uvedli ste nov način sprejemanja pacientov, ki ga pri nas večinoma do sedaj nismo bili vaje- ® INTERVJU 2 DR. BOJANOM LESKOVŠKOM Ne maram delati stvari po domače ni. Zakaj takšna odločitev in kakšni so odzivi vaših pacientov? Resje, uvedel sem nov sistem, je pač tako, da ko se menjajo vlade, se menja tudi režim. Pacienti se morajo predhodno naročiti po telefonu, od sedme do devete sprejemamo le nujne primere, torej vročinska stanja, hude bolečine, poškodbe, od devete ure naprej pa so pacienti naročeni na petnajst minut, čakalne dobe skoraj ni. Seveda se lahkota sistem občasno tudi poruši, kar pa se do sedaj še ni velikokrat zgodilo. Tako sem se enostavno odločil, ker mislim, da je pravi čas za to, in tudi, ker imam rad, da stvari potekajo po ustaljenem redu. Zdelo se mi je smiselno, da uvedem sistem, za katerega sem že prej, kot zdravnik, videl, daje morda bolj ustrezen, res pa je, da je to pač sprememba za ljudi, ki so bili leta navajeni na drugačen način dela. Moram reči, da so odzivi dokaj pozitivni, pravzaprav do mene pridejo samo pozitivne reakcije, negativne pa malo bolj v šali, kot kaj drugega. Zadnjič je k meni prišel pacient, ki je bil naročen že drugič inje rekel, da mu žena sploh ni verjela, daje bil pri zdravniku, ker je tako hitro opravil. - Medicine dela menda ne boste prevzeli... Ne, to ni moja stroka. Za medicino dela je potrebna posebna specializacija, ta študij pa je spet vezan na drug kraj, torej je potrebna selitev za nekaj let, jaz pa imam družino in ponoven študij res ni v mojem interesu. Sicer je v interesu Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma, plačali bi mi tudi specializacijo, a žal v mojem interesu zaenkrat ni. - Ste že odkrili kakšne pomanjkljivosti vašega novega delovnega mesta? Ne, ne bi rekel pomanjkljivosti, sem pa tu še tako kratek čas, da bi težko sodil. Spremembe zagotovo so, seveda je delo povsem drugačno kot v bolnišnici. Mogoče pogrešam jutranje sestanke, ki smo jih v Celju imeli, pogrešam izmenjavo strokovnih mnenj, a narava dela tukaj je pač takšna, da težko pridemo vsi skupaj. Sicer pa kakšnih posebnih pomanjkljivosti zaenkrat ni. - Se po vaših izkušnjah obravnavanje bolezni na podeželju razlikuje od zdravljenja v bolnišnicah? Bolezni naj bi se različno obravnavale, tudi s predpisovanjem zdravil so navade nekoliko drugačne... Vtem modernem času vrhunske komunikacije ne bi smelo biti izgovora za nepoučenost zdravnika oziroma za njegovo nepoznavanje najnovejših izsledkov. Je pa res, daje delo v bolnišnici drugačno, skupaj je zbranih več strok, hitrejša je izmenjava podatkov in obravnava se več različnih bolezni. Kar se tiče predpisovanja različnih zdravil, konkretno antibiotikov, opažam, da bi marsikdo želel dobiti antibiotik na hitro, brez podrobnejšega pregleda. Večkrat se zgodi, daje na listkih zželjo po receptih napisano tudi ime želenega antibiotika in takšnega recepta seveda ne morem izdati. Jaz svoji hčerki antibiotika ne dam, tudi ženi ne, razen kadar je res potrebno, in to, kar se dogaja pri nas je velikanska škoda, en velik nekontroliran preizkus nad ljudmi. Bakterije s časom razvijejo odpornost na antibiotike in, ko sem še delal v bolnišnici, sem videl veliko primerov, ko so bile bakterije odporne na vsakršne antibiotike in zdravljenje takšnega bolnika je zato zelo oteženo. V medicini je največkrat potrebno opazovati in čakati, nujna stanja so seveda izjema, in tega se ljudje vse premalo zavedajo. Res pa je, da se je medicina v zadnjem času omejila le na tablete, skoraj za vsak simptom imamo tablete, nato pa se zgodi, da posamezniki jemljejo tudi po deset različnih tablet hkrati. - Torej niste pristaš predpisovanja tablet? Moram reči, da sem sovražnik tega, terapijo zreduciram kolikor morem. Tudi zdravil na zalogo ne odobravam. Ne rečem kakšne škatle tablet proti bolečinam, nikakor pa ne antibiotikov in ostalih zdravil. Temu pa močno nasprotujem, že zaradi varnosti otrok, da ne naštevam drugih razlogov. - Poleg uradne medicine obstaja še vrsta drugih, alternativnih vrst zdravljenja. Ste odprti za te, nekonvencionalne načine zdravljenja? Sem, vendar z določeno rezervo. Tudi sam sem opravil tečaj reikija, prvo stopnjo in mislim, da je zadeva zelo uporabna, dobrodošla. Vendar je jaz kot zdravnik ne morem uporabiti. Poznam tudi številne ljudi, ki so svoje celotno premoženje porabili za zdravljenje bolnega svojca z alternativnimi metodami. Obljube so bile velike, na koncu pa neizpolnjene. Zato pravim, da, kadar uradna medicina izčrpa svoje možnosti, vendar previdno. Žal je veliko več goljufov kot pa pravih zdravilcev. - Kako so vas sprejeli vaši novi sodelavci ter kakšni so prvi odzivi vaših pacientov? Sodelavci so me sprejeli lepo, prav posebej pa moram pohvaliti moji medicinski sestri. Bil sem zelo presenečen nad odprtostjo, s katero sta me spreje- li. V začetku sta mi veliko pomagali, saj prej nisem imel nikoli opravka z administracijo in mije bila le ta povsem tuja. Prav tako mi verjetno ni treba posebej poudarjati, da svoje delo res povsem obvladata. Glede pacientov in njihovega odziva, pa je zadeve težko posploševati. Rekel bi, da so bile tako zelo pozitivne kottudi skeptične reakcije z njihove strani, predvsem pri terapiji. Namreč, imam svoj način dela, moje znanje medicine pa je takšno, da nekega zdravila ne morem predpisati, če ne smatram, da je za to bolezen ustrezno. Nekateri posamezniki pa bi se najrajezdravili kar po svoje. Zato tem ljudem enostavno rečem, da tega zdravila ne bom dal, četudi bolnik reče, da ga sprejme na svojo odgovornost. Kajti takoj, ko jaz to zdravilo izdam, je odgovornost povsem moja, tu pa si že lahko na pol poti do potencialne tožbe. Prišlo je tudi že do grožnje, češ »se bom pa prestavil drugam«, in na to lahko le rečem, da so pri meni dobrodošli vsi, ki želijo za svoje zdravje dejansko kaj storiti, prav tako pa ne zadržujem nikogar, ki si želi poiskati drugega zdravnika. Kdor se hoče zdraviti pri meni, se pač mora držati načina zdravljenja, ki ga jaz predpisujem. - Kakšen pa je vaš odnos do pacientov, direkten ali bolj diplomatski? Pri zdravljenju se ravnam po priporočilih medicine, stvari ne morem urejati po domače, kot bi si morda nekateri želeli. Po ovinkih sem že slišal, da nekateri iz okoliških podjetij govorijo, da bi moral priti tudi sam delati v tovarno, da bi nato videi koliko bolniške kdo rabi. Kot sem že rekel, ravnam se po pravilih in, na primer, rutinska operacija kile nika- kor nima opravičenega dveh mesecev bolniškega staleža, to si upam trditi vsakomur, - Verjamete, da je človeka potrebno poznati, da ga lahko uspešno zdraviš? Ne bi rekel, da je to nujno potrebnome pa vsekakor dobro. Ter seveda popolnoma nemogoče. Nemogoče je biti na razpolago ljudem 24 ur na dan, kot bi si marsikdo želel. Kar predstavljajte si 2000 ljudi, ki si jim vedno na voljo, osebno življenje lahko gladko odpade in ravno zato jaz marsikomu, ki me želi do tega pripraviti, povem, da imam tudi jaz svoje zasebno življenje, moja služba pa je služba kot vsaka druga. Saj naredim izjemo v kakšnih težjih primerih, a računajte na 2000 ljudi, od katerih bodo vsak dan vsaj trije bolni, in kaj sedaj? Poleg tega zelo nerad zdravim preko telefona, to je zelo tvegana stvar tako za bolnika kot tudi zame. Če povzamem, nisem za to, da se stvari delajo po domače, zadeve rad urejam po uradni poti! -Je torej prednost, da tukaj niste tako poznani, da ne rečem »domači«? Moram povedati, da nisem povsem prišlek, moja mamaje Lučan-ka, zato razmere v dolini precej dobro poznam. Vem kakšni so, oziroma smo Zgornjesavinjčani, saj sem tudi sam Zgornjesavinjčan. Ne bi rekel, da je to kakšna prednost, dejstvo je, da je vedno dobro, če poznaš ljudi, biti tujec je najtežje. Tudi do ljudi sem vedno dostopen, prijazen, seveda pa nikoli ne ostanem dolžan, če so do mene nekorektni drugi. - Bi lahko opredelili kakšno je zdravstveno stanje Zgornjesavin-jčanov, lepo skrbimo zase, mogoče preveč radi potarnamo? To je zelo težko posploševati, morda bi rekel, da vtem okolju izstopajo obolenja živcev in pa gibal. V bistvu pa situacija ni nič drugačna kot po vsej Sloveniji. Mogoče je tukaj zaskrbljujoče tudi onesnaževanje zraka v Nazarjah, ki zagotovo ne vpliva pozitivno na obolenja dihal. Rekel pa bi, da je zagotovo potrebnega več izobraževanja glede zdravja, treba je vedeti, kdaj je obisk ambulante potreben in kdaj ne. Ljudje včasih prehitro poiščejo zdravniško pomoč, marsikdo celo ne pozna tako osnovnih stvari, kotje zbijanje narasle telesne temperature. Po mojem mnenju je to, čeprav se verjetno ne bo vsak strinjal z mano, davek na pretirano dostopnost medicine do bolnika. - Se lahko vidite v vlogi podeželskega zdravnika vse življenje, ali vas mogoče ambicije vlečejo kam naprej? O tem vam bom lahko pa kaj več povedal čez 20 let, zaenkrat tako daleč naprej ne gledam. S svojo službo sem zadovoljen, mislim, da sem naredil pravi korak v pravem času. Kaj bo bodočnost prinesla, pa ne vem, bomo videli. Pogovarjala se je Tatiana Golob “Ko je v zgornjesavinjskem zdravstvenem domu prišlo do potrebe po zdravniku, je bila moja odločitev hitra.” SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE GORNJI GRAD Znano je, da se v Sloveniji, kljub vsem preventivnim ukrepom policije in drugih pristojnih organov, vsako leto zgodi precej prometnih nesreč, v katerih so udeleženci predšolski in šolski otroci. Žalostna statistika govori o žrtvah, ki so velikokrat posledica nepoznavanja osnovnih cestnih predpisov in varnega sodelovanja v, žal, vse bolj objestnem cestnem vrvežu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Gornji Grad, ki ga vodi Lilijana Bele, je skupaj z osnovno šolo pripravil izobraževalni dan na temo varnosti v cestnem prometu. V zanimivem in poučnem dopoldnevu so si osnovnošolci od blizu ogledali napravo za reševanje iz vozil, ki jo ima tehnična ekipa gasilcev PGD Nazarje in preizkusili posebno prometno testno napravo zaletavček ter prisluhnili bogatim izkušnjam članov ZŠAM Mozirje. Pričakovano je bilo, da bosta največje pozornosti deležna prometna policista, ki sta mladim radovednežem z veseljem predstavila odgovorno delo varuhov reda in discipline, ki se navezuje prav na udeležence v cestnem prometu. Savinjčan Največjo pozornost gornjegrajskih osnovnošolcev sta vzbudila policista KDOR ÜRN0 PLAČA NAROČNINO, SE S SAVINJSKIMI NOVICAMI LAHKO IMA FINO ZNANI SO NAGRAJENCI Naročnikom Savinjskih novic smo obljubili, da bomo med tistimi, ki bodo naročnino za drugo trimesečje lahko poravnali do določenega roka, to je 9. maja 2003, izžrebali tri nagrajence. Končno, a z veseljem, vam sporočamo, do bosta nagrado izlet v Gardaland prejeli (po pošti) Majda Urank, Prod 11, Ljubno in Jožefa Pečnik, Varpolje 9, Rečica ob Savinji, brezplačno pa bo v tretjem tromesečju (julij, avgust, september) tednik Savinjske novice prejemal Jože Klemenšek, Solčava 4. Čestitamo tokratnim trem srečnežem, vse naročnike pa že vabimo, da še naprej sodelujete v akciji. Prva priložnost bo v juliju. OBČINA NAZARJE iNflMMMMLJJllIlM RADIO OGNJIŠČE prirejata koncert v počastitev dneva državnosti v petek. 13. junija 2003. ob 20. uri V ŠPORTNI DVORANI NAZARJE Nastopajo: ansambli Slapovi, Franca Miheliča, Nagelj, Zvončki z Rečice, Zakaj pa ne, trio Špica, sopranistka Olga Gracelj, vokalni skupini Rožmarin in Cvet ter Ivan Hudnik Koncert povezujeta Ida Baš in Jure Sešek Vstopnice so na prodaj v: Muzeju lesarstva Vrbovec, Knjižnici Moziije, Papirnici Gornji Grad in župnijskih uradih Rečica ob Savinji ter Ljubno ob Savinji Na tej prireditvi se želimo javno zahvaliti vsem dobrotnikom, ki so nam omogočili, da bodo prihodnjo sezono treningi in rekreacije cenejši ter dostopni vsem otrokom, mladim in starejšim, ki se pripravljajo na izzive tretjega tisočletja. Župan Ivan Purnat Naročnik: JP Dom Nazarje d.o.o., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Silvo Brglez z lanskoletno in letošnjo medaljo (foto: Franjo Atelšek) DRŽAVNO TEKMOVANJE »KAJ VEŠ O PROMETU« Silvo Brgles ponovno državni Na letošnjem državnem šolskem prometnem tekmovanju Kaj veš o prometu, ki je potekalo 24. maja na Jesenicah, je v kategoriji koles z motorjem zmagal osmošolec Silvo Brgies z Ljubnega. Med dvajsetimi tekmovalci je bil v skupnem seštevku točk iz znanja cestnoprometnih predpisov, spretnostne vožnje in vožnje kolesa z motorjem v naselju najboljši in tako lanskoletnemu naslovu državnega prvaka z kolesom dodal še eno lovoriko najboljšega v Sloveniji. Franjo Atelšek OBČINA NAZARJE " KRAJEVNA SKUPNOST NAZARJE 12. JUNIJA PRAZNUJE SVOJ PRAZNIK KRAJEVNA SKUPNOST NAZARJE. OB PRAZNIKU ČESTITAMO VSEM KRAJANOM IN JIH VLJUDNO VABIMO, DA SE UDELEŽIJO NASLEDNJIH PRIREDITEV OB POČASTITVI PRAZNIKA: PETEK 06.06. ?00T KONCERT PEVSKIH Z BOROV OŠ NAZARJE ob 19.00 uri V ATRIJU OŠ NAZARJE Organizator: OŠ NAZARJE NEDELJA 0806. 2003 TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA OSNOVNOŠOLCE Organizator: ŠD VRBOVEC ob 14.00 uri ŠPORTNO IGRIŠČE V NAZARJAH SOBOTA 14.06. 2003 TRADICIONALNI POHOD IN KOLESARJENJE NA DOBROVLJE (SV. URBAN). PRI POVRATKU SLEDI DRUŽABNO SREČANJE NA DOMAČIJI »VRHOVNIK« VZAVODICAH, KJER BO POSKRBLJENO ZA OKREPČILO IN DOBRO VOLJO. Organizatorji: ŠD VRBOVEC, TD NAZARJE, PD NAZARJE ob 8.00 uri ZAČETEK PRI GASILSKEM DOMU V NAZARJAH NEDELJA 15.06. 2003 L. KONCERT SOLOPEVCEVGŠ NAZARJE Organizator: GŠ NAZARJE ob 19.30 uri V DELAVSKEM DOMU NAZARJE J Piše: Igor Pečnik Sprednji del krasijo veliki prozorni žarometi, maska pa izhaja v osnovi iz večjega brata. Oblika je s strani evropskega okusa potrjena. Bočne linije se preko ravne strehe prevesijo v navpično odrezan zadek, kar je garancija za prostornost. Pričakovano monotonost ravne strehe so pri Mazdi učinkovito razblinili s serijskimi strešnimi letvami. Zadnjega dela v katalogu ne kažejo kaj preveč, vendar na hitro spominja na alfo in je posrečena kombinacija med kombijem in športnostjo. Na 3.925 mm je Mazdi uspelo spraviti mali prostorski čudež, čemur se zahvali tudi višina z 1.545 mm. V notranjosti bo prostora tako za pet odraslih, v prtljažni prostor pa lahko zložimo za najmanj 267 litrov, ob popolnoma podrtih sedežih, pa Notranjost mazde2 je izdelana kakovostno in mladostno. Navduši z veliko odlagalnih površin in z različnimi predali, kar olajša vprašanje: kam z mobilinkom, denarnico, dlančnikom, zemljevidom... Paketi opreme so trije, kar je ga- TE do GT. Seveda se to pozna potem tudi v prazni denarnici. Motorji so zaenkrat štirje. Trije bencinski in sicer 1.25i z 75 KS, 1.4 litra z 80 KS in 1.6 litra z 100 KS. Dizel iz svojega 1.4 litra stisne 68 KS in se oddolži s hvaležno porabo. VOZILI SMO Mazda2 1.4 GT Mazdin prihod z novo mazdo6 je očitno navdušil tako Slovence kot Evropejce. Nova oblika in dobre ocene na primerjalnih testih so garancija za dobro prodajo. Z novo mazdo2 pa se dogaja podobno. Pričakovanja so velika. Osnova izhaja iz večjega brata, mazda2 pa je namenjena drugemu avtomobilu, vendar pa njena prostornost zagotavlja preživetje tudi mladi družini. Pri Selmarju v Celju smo tako na kratek test dobili novega malčka, da se prepričamo o njegovi kakovosti. celih 1.044 litrov. Sovoznikov sedež rancija za različne nivoje varnosti in se lahko preklopi naprej, kar olajša različne stopnje razvajanja. Od os-prevoz dolgih tovorov. novnega modela base, preko CE in V notranjosti se sedi udobno. Različica GT je spodobno opremljena. Klima, avtoradio, zračne blazine povsod, volanski obroč v usnju s komandami za radijski del, žal nastavljiv le po višini, in dobri sedeži. Vse na svojem mestu. Motor 1.4 in 80 konjičkov skrbi za hitro mestno preganjanje. 15 palična platišča in pnevmatike 195/15 presenetijo z udobnim podvozjem in zanesljivo lego. Menjalnik navduši s kratkim in natančnim hodom, z dobrim doziranjem se oddolžijo kolutne zavore spredaj, zadaj žal le bobni. Prostora je dovolj spredaj in zadaj. Fleksibilnost in ziožljivost sedežev pa omogočata prevoz večjih predmetov. Za zaključek pa še 3 letna garancija ali do 100.000 km in mazdina mobilna pomoč MES. Kaj še ostane velikim? T"P"P Nazarje, Lesarska 10, JLJL JL Tel.: 03/83-98-550 STAVBNO POHIŠTVO S TRADICIJO Zaželjeno je osnovno poznavanje ' programov Corel Draw, Photo Shop in Page Maker. Ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom znanj pričakujemo v osmih dneh od objave razpisa po elektronski pošti na naslov: savinjske.novice@siol.net na m** Dodatne informacije: 83-90-790 ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA NAZARJE Voda je prijateljica in sovražnica Osrednja prireditev ob tednu gozdov, ki so jo gozdarji nazorske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije pripravili skupaj z občino Nazarje in muzejem gozdarstva in lesarstva pred nazorskim gradom Vrbovec, je bila namenjena gozdu in vodi. Tematika ni bila izbrana naključno, saj so Združeni narodni letošnje leto razglasili za mednarodno leto celinskih voda. Ohranjanje zdravih virov pitne vode je vse bolj vprašanje, s katerim se mora ukvarjati vse več ljudi, saj bo voda v prihodnjih desetletjih naravni vir številka ena. prispevali amaterska slikarka Terezija Bastelj in profesorica slovenščine Alenka Šalej, avtorji najboljših del pa so prejeli priznanja in lepe knjižne nagrade. Najlepša likovna dela so razstavili v dvorani muzeja gozdarstva in lesarstva. V nadaljevanju programa je župan občine Nazarje Ivan Purnat odprl naravoslovno kulturno pot Samostanski hrib. Gozdarji, ki so se resnično potrudili, pa so poleg bogatega programa, v katerem so se predstavili učenci iz lučke osnovne šole in nazorske glasbene šole, prisotnim ponudili izvirno okrepčilo - studenčnico iz znamenitih izvirov naše doline. Savinjčan Izvirno okrepčilo za udeležence osrednje prireditve ob tednu gozdov - studenčnica iz znamenitih izvirov naše doline V priložnostnem nagovoru je o pomenu gozda in vode, ki je ob različnih okoliščinah lahko prijateljica in spet drugič uničujoča sovražnica, spregovoril Toni Breznik, vodja OE Nazarje, prepričan, da so se na prireditvi zbrali predvsem ljudje, ki jim ni vseeno, kako se ravna z vodami. Tako kot že vrsto let je Zavod za gozdove tudi letos pripravil natečaj za likovna in literarna dela, k sodelovanju pa povabil učence vseh osnovnih šol v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini. Odziv je bil nad pričakovanju, saj so prejeli preko 100 likovnih del in okrog 40 literarnih prispevkov. Oceno in izbor sta Po uradni otvoritvi si je množica ogledala novo naravoslovno - kulturno pot Samostanski hrib STRUGE Dočakali so pločnik Po dolgotrajnem prigovarjanju zainteresiranih in pregovarjanju manj zainteresiranih so domačini v Strugah le dočakali tako zaželen pločnik ob regionalni cesti Ljubno-Luče. Pločnik naj bi zagotavljal varnost predvsem otrokom in starejšim občanom, denar zanj pa je zagotovila občina Luče, Savinjčan Koncert duhovnih pesmi v Šoštanju Glasbena šola Nazarje je priredila v mestni cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Šoštanju, v četrtek, 29. maja, izjemno iep koncert duhovnih pesmi. Pesmi so izvajali Darja Čremožnik, Barbara Čretnik, Jožica Grudnik, Jelka Juvan, Anja Rajter in Tomaž Robnik, na klaviaturah pa jih je pospremila mentorica Katja Gruber. Glasbeniki so izvajali dela Goetza, Vivaldija, Chaussona, Mozarta, Francka, Lightfoota, Stradella, Pergolesija, Reiderja, Vodopivca, Spevaceka, Schallehna, Cossettoja in priredbo neznanega avtorja Katje Gruber Moj gospod. Ob zaključku so zapeli še vsi nastopajoči skupaj, karje zaokrožilo izjemno lep, umetniški večer v akustični cerkvici s številnimi poslušalci. Jože Miklavc v.______________________________________________J Beseda je žebelj, na katerega obesimo misel. H. W. Beecher _______________________________J Ribiška sreča Jerneja Bastla Eden zadnjih majskih dni je bil še posebej lep za mladega ribiča iz Nazarij Jerneja Bastla. Iz Savinje je namreč v pičli uri potegnil kar dve kapitalni ameriški postrvi, od katerih je ena merila 54 centri-metrov, druga pa le dva centimet- ra manj. Na izjemen ulov ni bil ponosen le ribič sam, ampak tudi njegova oče Dušan in stari ata Franc, ki sta Jerneju tudi privzgojila ljubezen do voda in športnega ribolova. KF PO 30 LETIH USTANOVITEV SAMOSTOJNEGA ZAVODA KNJIŽNICA MOZIRJE Jubilej mozirske knjižnice V nedeljo, 1. junija, je minilo natanko 30 let odkar je knjižnica Mozirje odprla svoja vrata obiskovalcem željnih branja. Knjižnici, ki vse do danes ni bila nikdar samostojna, se v jeseni obeta preoblikovanje v samostojno pravno osebo. Mozirska knjižnica je bila ustanovljena leta 1973 na pobudo Narodne univerzitetne knjižnice in Kulturne skupnosti Mozirja ter je najprej spadala pod Zvezo kulturnih organizacij Občine Mozirje. Njeno delovanje je bilo v takratni družbeni skupnosti prednostno, žal je temu sledilo obdobje fi- nančne in prostorske stiske, ki pa se sedaj počasi ureja. Knjižnica zaenkrat še spada pod Zavod za kulturo, v drugi polovici letošnjega leta pa bo prvič po 30 letih delovanja postala samostojna ustanova. V okviru te priložnosti bo pripravljena tudi manjša slovesnost. Tatiana Golob 13. TURNIR ZA POKAL SV. FLORJANA Slaba udeležba Zgorajesavinjčanov V drugi polovici maja je na Športnem centru Laze znova potekal 'Florjanov turnir, ki se ga je udeležilo 18 gasilskih enot iz vse Slovenije. Teren je bil kvalitetno pripravljen, doseženi so bili zavidljivi rezultati. Tako je moška ekipa Steklarne iz Rogaške Slatine vajo opravila le v 33,5 sekundah in poleg pokala za prvo mesto tako za eno leto prejela še kip Sv. Florjana. Drugo mesto pri članih je dosegla enota Kebelj iz Pohorja, tretje pa enota iz Dobrovelj. Pri ženskah so se najbolje izkazale Rečičanke, ki so tako že drugo leto zapored prejele kip Sv. Florjana. Drugo mesto so zasedle članice enote Zagrad Pečovnik iz okolice Celja. Gasilsko drušlvo Gorica ob Dreti, organizator tekmovanja, je bilo s tekmovanjem zadovoljno, res pa je, da bi bili veseli večje udeležbe gasilskih enot iz Zgornje Savinjske doline. Tatiana Golob U%km lili NKBMUE»Sitfitiskai z, 4, t§\,m mi ni Na osnovi določil 23. člena Statuta sklicujemo 13. redno sejo skupščine delničarjev, ki bo v torek, 8. julija 2003, ob 17.00 uri, v Gostišču Grad Vrbovec. DNEVNI RED: Otvoritev skupščine in imenovanje delovnih teles. Uprava predlaga sprejetje naslednjih sklepov: 1.1. Potrdi se predlagani dnevni red. 1.2. Za predsednika skupščine se imenuje Zidarn Jože, za preštevalko glasov se imenuje Mlačnik Ida. 1.3. Za sestavo notarskega zapisa se postavi gospod Avgust Ribič, notar iz Velenja. 2) Seznanitev skupščine z letnim poročilom za poslovno leto 2002, pisnim poročilom nadzornega sveta ter odločanje o uporabi bilančnega dobička in podelitvi razrešnice upravi ter članom nadzornega sveta. Uprava in nadzorni svet predlagata sprejetje naslednjih sklepov: 2.1. Skupščina se je seznanila z letnim poročilom za leto 2002 ter pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila. 2.2. Bilančni dobiček za leto 2002 po stanju 1.1.2003 se razporedi: - za druge rezerve iz dobička 2,512.018,00 SIT - v preneseni čisti poslovni izid 2,512.018,46 SIT 2.3. Upravi in nadzornemu svetu družbe se podeli razrešnica za poslovanje v letu 2002. 3) Sprejem sklepa o izplačilu dividend delničarjem ter nagrade upravi. Uprava in nadzorni svet predlagata sprejem naslednjega sklepa: 3.1. Del prenesenega čistega poslovnega izida v znesku 1,172.779,91 SIT, ki je bil ustvarjen v preteklih letih (v letu 1997) se razporedi po stanju 1.1.2003: - izplačilo dividend delničarjem v bruto znesku 1.813,33 SIT za eno delnico 955.624,91 SIT - izplačilo nagrade upravi družbe (bruto znesek) 217.155,00 SIT Izplačilo dividend in izplačilo nagrade upravi se izvede 30 dni po potrditvi sklepa na skupščini družbe. Upravičenci do dividende so vsi lastniki delnic, ki so na dan 30. 6. 2003 vpisani v delniško knjigo. 4) Sprejem sklepa o prenosu statutarnih rezerv v druge rezerve iz dobička. Uprava in nadzorni svet predlagata sprejem naslednjega sklepa: 4.1. Oblikovane statutarne rezerve v znesku 23,314.410,74 SIT se po stanju 1. 1. 2003 razporedijo na druge rezerve iz dobička. 5) Spremembe in dopolnitve statuta družbe Leskom Uprava in nadzorni svet predlagata sprejem naslednjega sklepa: 5.1. Skupščina sprejme spremembe in dopolnitve statuta družbe v predloženem besedilu in čistopis statuta družbe 6) Določitev višine sejnine predsednika in članov nadzornega sveta Uprava in nadzorni svet predlagata sprejem naslednjega sklepa: 6.1. Znesek sejnine znaša: - predsednik NS 27.930,00 SIT neto (36.038,07 SIT bruto) - člana NS 22.344,00 SIT neto (28.830,46 SIT bruto) 7) Razno Gradivo za skupščino s predlogi sklepov delničarjev, vključno z besedilom letnega poročila za leto 2002, pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila ter čistopisom statuta družbe, bo na voljo na sedežu družbe, Savinjska cesta 4 Nazarje, vsak delovni dan od 12. do 15. ure v času od dneva objave dnevnega reda do vključno dneva zasedanja skupščine. Morebitne nasprotne predloge delničarji vložijo pisno najpozneje v sedmih dneh po sklicu skupščine. Pravico udeležbe na skupščini in uresničevanja glasovalne pravice imajo samo tisti delničarji, njihovi zastopniki in pooblaščenci, ki bodo vpisani v delniško knjigo na dan 30. 6. 2003 in ki bodo najkasneje 3 dni pred zasedanjem skupščine najavili svojo udeležbo, priporočeno po pošti ali osebno, na sedežu družbe. Pooblastilo mora biti pisno in ves čas trajanja pooblastilnega razmerja shranjeno na sedežu družbe. Če skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, se skliče nova seja istega dne v istih prostorih ob 18. uri z enakim dnevnim redom. Na ponovnem zasedanju skupščina veljavno odloča ne glede na višino zastopanega kapitala. UPRAVA naši kronisti Piše: Aleksander Videčnik V naših krajih so delovali številni ljudje, ki so s svojimi zapisi poskrbeli za to, da se življenje in dogajanje nekega kraja ni pozabilo. Med njimi so bili taki, ki so tudi pisali v razne časopise in strokovne revije. Moj namen ni opisati prav vse, ker jih nisem poznal in tako ne doživljal, pač pa želim podrobneje opisati tiste, ki so mi s svojimi zapisi, fotografijami in sploh poznavanjem preteklosti, pa tudi ljudskega izročila, veliko pomagali pri mojem raziskovanju. Naj uvodoma napišem, da smo imeli ugledne pisce v dolini, eni so bili domačini, drugi pa so tu naznanilo smrti Še danes marsikje pripovedujejo kako »je dalo spomin« ali »dalo je cahn«. Ko sem o tem zbiral podatke, so veliko o teh opažanjih govorili tudi za novejše obdobje. Torej ne moremo trditi, da so ta pripovedovanja in verovanja le stvar naših prednikov. Seveda je podobnih doživetij vse manj, saj je čas, v katerem živimo preveč realen in nič romantičen. Stem seveda ne mislim, da so predniki bili romantični, ko so pripovedovali o cahnih in spominu. Njihovemu načinu življenja je pač to odgovarjalo, sajje večina njih, predvsem v hribih, bila večji del osamljena. Nedelje so pomenile srečanja ob cerkvenih obredih ali pa svatbe, ki se jih je udeleževalo kar dosti ljudi. KRSTA OB CESTI Podkrižnik iz Poljan je bil doma v Teru. Njegov oče Boštjan je neke noči doživel čudno videnje na poti z Ljubnega domov. Pot je bila dolga, hodil je kar tri ure. Od Ojzernice do domače kmetije je vodila le ozka pot. Malo naprej od Stenšaka, je zagledal na poti ležati krsto. Ker noč ni bila temna, jo je razločno videl. Nemalo se je čudil, kdo neki bi pustil ležati krsto sredi poti. Ko seje hotel prepričati ali prav vidi, je segel proti njej, toda segel je v prazno. Nenavadno mu je bilo pri srcu, pospešil je korak v strmino, ki ga je ločila od doma. Ves izčrpanje domačim pripovedoval doživljaj s krsto. Kmalu za tem je prišla soseda povedati, da je pred pol ure umrl njen mož.... PRED PRVO SVETOVNO VOJNO... Stari ljudje so veliko pripovedovali o »cahnu«, ki so ga opazovali na nebu leta 1914. Vojna se še ni pričela, ko seje neke noči nad vrhovi Komna in Smrekovca videl tako močan rdeče žareč sij, da so povsem obupani ljudje govorili, da se bliža velika nesreča. Dva meseca za tem je izbruhnila prva svetovna vojna. V___________________________________✓ službovali in se vsestransko posvečali zapisovanju dogodkov. Prav je, da naštejem tistih nekaj, za katere tako ali drugače vem. Najprej moram omeniti župnika Ignaca Orožna, ki je deloval v Mozirju od leta 1854 do 1865. Večkrat sem že objavil prevode njegovih zapisov izžupnijske kronike. Taje bila namreč pisana v njegovem času in še malo za njim, vgotici. Vsekakor namje marljivi župnik zapustil dragoceno zbirko podatkov. Potem velja omeniti Žiga Laykaufa, kije bil trški kronist in pisec v številne časopise. Živel je od leta 1868 do 1938. Žiga Laykauf je pisal tudi pesmi, predvsem domoljubne vsebine. Napisal je zelo pomembno kroniko za čas med prvo svetovno vojno. V časopisu Nova doba pa je objavil izčrpno kroniko Mozirja. Fran Praprotnik je začel pisati mozirsko trško kroniko, bilje šolnik v Mozirju od leta 1889 do upokojitve. Umrije leta 1933. Kot smo že večkrat zapisali - Praprotnik je bil odličen strokovnjak in pospeševalec sodobnega sadjarstva inje o tem tudi veliko pisal v razne časopise. Med mozirskimi učitelji velja še prav posebej omeniti Frana Hribernika, kije učil na šoli od leta 1913. Nato je bil ravnatelj šoštanjske meščanske šole, umri pa je leta 1965. Pisal je vtrško kroniko in še več v strokovne časopise, posebno v Časopis za zgodovino in narodopisje. Lotil seje opisovanja Mozirja in Šmihela v treh, na stroj razmnoženih brošurah. V mozirsko kroniko je več let pisal tudi Vlado Miklavc in ko zaradi zdravslvenih težav tega ni več zmogel, ni nihče več nadaljeval s tem pomembnim delom. Prava škoda je, da sedaj vanjo ne piše nihče več, to je prava sramota za kraj in odločujoče v Mozirju. V Šmihelu je živel in delal Lovro Goličnik. Skrbno je zbiral podatke o dogajanjih v tej gorski vasici. Bilje živa priča dogajanja med drugo svetovno vojno. O njem bom podrobneje pisal. Učiteljica Franja Nar-aločnikje zbirala ljudsko izročilo, zapisovala je kra- jevne običaje in življenje v Šmihelu. V Nazarjah je živela Fanika Kreti, pravzaprav je stanovala v Dobletini, kije skrbno zbirala slike iz preteklosti Nazarij in napisala številne zapise, ki bi sodili v kroniko kraja. Na Rečici je med obema vojnama služboval kot učitelj Branko Zemljič. Zelo sije prizadeval v dramski dejavnosti. Pisal je tudi kroniko in številne članke v razne časopise, posebno pa v Planinski vestnik. V novejšem času je krajevni zgodovinar in kronist na Rečici Zdravko Novak, napisal je tudi knjigo o preteklosti domačega kraja. Na Ljubnem je pridno zapisoval dogajanja, posebno pa še med zadnjo vojno Franc Šerbela. Njegov zapis zajema zanimive podatke o življenju na Ljubnem. Zbral je tudi velik album zanimivih fotografij, ki so danes velika redkost. V Lučah sije za krajevno zgodovino prizadeval BogomirSupin. Kot mlad gozdarski praktikant pri škofijskem gozdnem obratu je zelo veliko slikal in ohranil slike, ki so po svoje edinstvene in morda tudi edine. O njem bom pisal obsežneje. Za solčavsko območje je bil izredno prizadeven Valent Vider, veliko je pisal v časopise, največ v Planinski vestnik, ohranila je zbirko fotografij in izdal knjigo o Solčavskem. Tudi njemu bom namenil obsežnejši opis. V Gornjem Gradu je po drugi svetovni vojni služboval kot učitelj Lojze Zupanc, kije zbiral predvsem ljudsko izročilo in ga tudi objavljal v časopisih in knjigah. V tem kraju je bila izrednega pomena šolska kronika, predvsem v delu, ki gaje pisal nadučitelj Fran Kocbek. Žal je bila kronika uničena, vsaj tako so trdili poznavalci razmer na šoli. Gotovo to niso vsi, ki so bili zaslužni za kronike, ohranjanje podatkov in zbiranje fotografij. Že na začetku sem omenil, da nameravam več napisati o ljudeh, s katerimi sem tesno sodeloval. (Bomo nadaljevali). Solčavska mladina okoli leta 1920. Na fotografiji stojijo z desne: Pavel Preprotnik, Lina Herle, Mohor Selišnik, Marija Knez, Matevž Poličnik in Ana Štebe. Sedijo z leve: Verona Povšnar, Anton Knez in Marija Žagar (Račka mati). Poslovna darila in bonton Podjetja in organizacije uporabljajo različna orodja komunikacijskega spleta. Del tega je tudi darilni splet. Poslovno darilo je eden od številnih poslovnih prijemov negovanja dobrih odnosov, ki prispeva k večji uspešnosti podjetja, utrjuje blagovno znamko in povečuje prodajo; je oblika pozornosti, zahvala za storjene usluge in dobro sodelovanje, dobrodošlica poslovnemu gostu, pa tudi izraz nakazanega upanja, da bo začeto sodelovaje dobro steklo. Piše: Polona Šporin Pri izbiri poslovnih daril je pomembno koga obdarujemo - ali obdarujemo poslovne partnerje doma ali v tujini, dosedanje ali bodoče kupce, dobavitelje, strokovne službe, zaposlene ali zunanje sodelavce. Poslovna darila so lahko bolj osebna ali pa splošna, standardna, vendar nikoli cenena. Vrednost darila raje zastavimo trohico višje kot nižje, a bodimo pozorni, da se ne bi izpostavili sumu, da želimo koga kupiti. V vsakem primeru pa mora biti izvirno, lično zavito, primerno izročeno in načrtovano. Kadar poslovna darila izročate osebno, vselej spregovorite nekaj prisrčnih besed, po možnosti popestrenih s kakšno posrečeno anekdoto ali spominom na minula skupna poslovna doživetja. Kadar darilo pošiljate po pošti ali preko kurirja, ne pozabite priložiti vizitke z nekaj prijaznimi pozdravi, voščili ali zahvalo. Osebno izročeno poslovno darilo je najvišja oblika komunikacije med dvema poslovnima partnerja in presega vsakršno oglaševanje in drugo promocijo. Ko gre za darila individualnega značaja, imejmo pred očmi, kaj bo obdarovanca razveselilo in kaj ga bo spravilo v zadrego. Seznam možnih os-ebnejših daril naj obsega obdarovančeve osebne konjičke in zanimanja, npr: cigaretnico, žepno steklenico ali daljnogled. Lahko pa ga razširimo še s humorno obarvanimi darili, npr: sporočilo v škatlici. Darilo naj bo res duhovito in ne na robu kiča ali že kič. Pri poslovnih darilih splošne narave ne moremo kaj prida zgrešiti, če izberemo kaj, kar je primerno za priročni bife (servirna steklenica za vino), ali pa držala za pisma in pisala, držalo za zgoščenke, daljinski merilec temperature, ipd. Primerno je tudi kristalno steklo in moderno oblikovana keramika, npr: kozarci iz kristalnega stekla za whisky in skodelice za kavo z umetniškimi poslikavami. Sodobna poslovna darila so lahko tudi monografije, replike umetniških del, uokvirjene grafike ipd. Skrbno pa se ogibajmo daril, ki bi po pomenu presegla meje poslovne prijaznosti in prijateljstva (npr. parfumi, ovratne rutice in drugi modni dodatki). Po dogovoru ali v skladu s pravili lahko promocijska in nekatera druga poslovna darila opremimo z logotipom podjetja, blagovne znamke ali poljubnim tekstom. Prejemnik darila vedno ne ve, zakaj smo izbrali ravno določeno darilo, zatoje prav, da pomen darila pojasnimo na pojasnjevalnem listku, kadar pa izberete izdelek večje umetniške vrednosti, priložite certifikat o pristnosti izdelka. Če odhajate v tujino, odnesite kaj domačega, slovenskega, a samo najboljše kakovosti (npr. monografijo o Sloveniji v tujem jeziku, mojstrovine Slovenije). Če je obdarovanec moškega spola, lahko odnesete tudi buteljko najboljšega vina ali žlahtno slivovko. Merila, kaj naj moški podari poslovni partnerici, niso natančno določena in sploh še ne ustaljena. Vsekakor pa naj ne bodo preveč osebnega značaja. Daril seveda ne smemo nikoli ponoviti, prav pa je tudi, da vedno vemo, komu, kdaj in za koliko smo podarili ter kdo, kaj in za koliko je podaril nam. Da se darila ne bi ponavljala, si vestno beležite, kaj ste kateremu vaših poslovnih partnerjev podarili in kaj so drugi podarili vam. DANCEE Danish Cooperation for Environment in Eastern Europe Ministry of Environment and Energy REGIONALNI CENTER ZA OKOLJE za srednjo in vzhodno Evropo V okviru projekta Zmanjšanje negativnih vplivov kmetovanja na kakovost vode v porečju Drete bo dne 12. junija 2003 ob 10. uri v Šmartnem ob Dreti (gasilski dom) odprto srečanje s prebivalci Zadrečke doline o temah: 1. organizirana gradnja ustreznih deponij odpadkov živalskega izvora (gnoja in gnojevke) na zainteresiranih kmetijah in možnost vključitve projekta v občinske kmetijsko-okoljske plane zaradi pridobivanja državnih in evropskih sredstev s ciljem izboljšanja stanja voda v porečju Drete. 2. možnosti razvoja dopolnilnih dejavnosti, storitev in produktov v okviru sonaravne rabe prostora oz. naravnih danosti zaradi izboljšanja ekonomsko-socialnega položaja lokalnega prebivalstva. Odgovore na zastavljena vprašanja nam bodo pomagali poiskati domači strokovnjaki kmetijske in gozdarske stroke, vabljeni zunanji eksperti in župana obeh občin Ob tej priložnosti bodo razstavljena tudi pozornosti vredna likovna in literarna dela učenk in učencev OŠ Gornji Grad in Nazarje na temo pomen čiste vode za zdravje in življenje Ker gre za aktualne in pomembne odločitve, vabimo na srečanje vse, ki ste zainteresirani za čisto Dreto, ohranitev lepe Zadrečke doline in izboljšanje življenskih razmer njenih prebivalcev. Z REPREZENTANCO DOSEGALI SAM VRH NA EVROPSKIH IN SVETOVNIH PRVENSTVIH V LOKOSTRELSTVU Rekordi Perhačevih Družina Perhač z Zgornjih Pobrežij svoj vsakdan preživlja malo drugače, kot smo vajeni v teh krajih. Njihova velika ljubezen je lokostrelstvo in z njim so »okuženi« vsi. Tako osnovnošolca Primož in Janja svoje šolske obveznosti usklajujeta z vsakodnevnim treningom, oče Dušan in mama Bernarda pa zatrjujeta, da jim je lokostrelstvo že način življenja. Temu sta podredila tudi delo, saj Bernarda dela doma kot šivilja, delovni čas pa prilagaja treningom in tekmovanjem. Dušan je upokojenec in lok prime v roke, kadar ga »zagrabi«. Svojo natančnost preizkuša kar pred domačo hišo, kjer so razporejene različne tarče. Ob vikendih se družina poda na različne turnirje in prvenstva tako doma v Sloveniji kot tudi v tujini. Te sta pred vstopom v šolo mala Primož in Janja, ko sta se Perhačeva podajala od doma, preživljala ob dedku in babici ter drugih sorodnikih, danes pa ju pogosto spremljata in seveda tudi tekmujeta. Družina Perhač živi z in za lokostrelstvo. To se pozna pri izjemnih uspehih, ki jih v tej panogi dosegajo vsi njeni člani (foto: Franjo Atelšek) Dušan se je nad lokostrelstvom navdušil pred več kot četrt stoletja, ko so v Velenju, kjer je tedaj delal in živel, ustanovili lokostrelski klub. Po nekajmesečni vadbi seje uspel na državnem prvenstvu uvrstiti na četrto mesto, kar mu je dalo motivacijo za nadaljnje delo z lokom in puščico. Danes je s trdim delom in številnimi treningi kljub temu, daje že krepko prekoračil abrahama, uspel doseči enaintrideseto mesto na rang lestvici, kjer je uvrščenih 250 najboljših strelcev sveta s tovrstnim orožjem. Svoje dragocene izkušnje ter znanje prenaša na mlajše rodove kot učitelj lokostrelstva, hkrati pa kot predsednik mozirskega kluba in slovenske lokostrelske zveze usklajuje delo tako v klubu kot na zvezi v Ljubljani, kamor se pogosto poda. LOKOSTRELSTVO JE PREVZELO PRAV VSE ČLANE DRUŽINE »Spremljala sem ga na tekmovanjih in se vedno dolgočasila v ozadju, medtem koje Dušan okušal sladkosti lokostrelstva. Ko je to opazil, mi je podaril moj prvi lok in puščice, po dveh mesecih vadbe pa so se pokazali že prvi rezultati,« se v pogovor vključi tudi Bernarda, ki je bila zaposlena v delavnici s šivanjem. Rada se pohvali, da za vadbo porabi pol manj časa kot Dušan za svoje vrhunske rezultate. A kot sama pravi, je na tekmovanjih včasih odvisno tudi od sreče, saj je na svetovnih prvenstvih že šestkrat dosegla četrto mesto, le za las ji je ušla uvrstitev med najboljše tri. Kljub temu je Bernarda uspela doseči tretje mesto na svetovni rang lestvici, kjer je uvrščeno 150 tekmovalk z vsega sveta. Vrhunski rezultati družine Perhač pa so bili pogoj, da so z izjemo Janje, postali kategorizirani športniki, medtem koje bil mozirski lokostrelski klub, katerega člani so, že trikrat proglašen za najboljši klub v Sloveniji. Hiša ob gozdu je za Velenjčana radioamaterja, ki imata rada naravo, kot nalašč za vse, s čimer se rada ukvarjata. »Od prijateljev radioamaterjev sva zvedela, da je hiša na Pobrežju naprodaj. Sama sva si dolgo želela Velenje in življenje v mestu zamenjati za življenje na vasi. Ko pa sva prišla v Zgornjo Savinjsko dolino, sva bila tudi pobudnika za ustanovitev mozirskega lokostrelskega kluba, ki danes že šteje več kot trideset članov, predvsem mladih, nekaj pa je tudi takih kot sem sam, saj pri tem športu ni zgornje starostne omejitve,« se razgovori Dušan o začetkih kluba. Ta deluje že osem let in že po prvih nekaj mesecih delovanja so osvojili naslov državnega prvaka na lokostrelskem tekmovanju v Mozirju. Uvrstitev je ljubitelje loka in puščice v klubu spodbudila k intenzivnejšim vadbam, ki je botrovala tudi članstvu v slovenski reprezentanci za Štefana Ošepa in zakonca Perhač. ŠTEVILNI USPEHI IN POTOVANJA, A MALO PROSTEGA ČASA Trdo delo z številnimi odrekanji se je Perhačevim velikokrat obrestovalo. Na tekmovanjih so želi velike uspehe. Osvojili so naslove državnih prvakov v vseh disciplinah. Perhačeva sta v zadnjih desetih letih skupaj osvojila več kot 500 pokalov in 1000 medalj za svoje dosežke, medtem ko otroško sobo krasi že dvajset pokalov in skoraj sedemdeset medalj najmlajših lokostrelcev v družini. Oče Dušan je lastnik štirih svetovnih in šest evropskih rekordov, mama Bernarda pa treh svetovnih in štirih evropskih, tudi Primož ima že dva mladinska svetovna rekorda. Z reprezentanco so Perhačevi dosegali sam vrh na evropskih in svetovnih prvenstvih v streljanju z lokom. Posebna doživetja so njihova potovanja na tekmovanja. »Bili smo v Kanadi, na Kubi, v Arizoni... in kot majhna reprezentanca smo na Kubi, kjer je tekmovalo 47 držav, imeli kaj nekaj problemov, ko smo ekipno osvojili zlato medaljo. Organiza-tortekmovanja namreč tega ni predvidel, zato ni imel pripravljene ne naše zastave ne himne. K sreči smo imeli s sabo slovensko zastavo, da smojo posodili. V Arizoni smo se merili s svetovno velesilo v lokostrelstvu ter se ekipno borili za zlato medaljo, a smo se morali zadovoljiti s srebrom,« rad obuja spomine Dušan, Bernarda pa ga dopolni: "Spoznamo veliko prijateljev, saj so tekmovanja tudi prijetna druženja, in ob njih pogosto spoznavamo tudi ljudi in običaje. Menije najbolj pri srcu Kuba, ker so tam preprosti ljudje in dobra hrana, medtem koje v Arizoni hrana, vsaj zame, nesprejemljiva. Tudi Avstralija, kamor sem se podala brez Dušana, mi bo ostala dolgo v prijetnem spominu.« Prostega časa pri Perhačevih ne poznajo. Vsak trenutek izkoristijo za vajo z različnimi loki, opremo pa si morajo priskrbeti sami, saj klub nima finančnih sredstev. »Po podatku, da goli lok danes stane 1.200 evrov, medtem ko puščica stane sedem tisoč tolarjev, vsak tekmovalec pa jih mora imeti najmanj šest, lahko hitro preračunate, kolikšni so stroški članov kluba. Tu so še startnine, prevozi na tekmovanja... Žal ima mozirska občina malo posluha za tovrstni vrhunski šport. A to je že zgodba zase,« sta si enotna Perhačeva. Marija Sukalo REVIJA PEVSKIH ZBOROV IN SKUPIN ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Krona skrbnega dela mentorjev in pevCO CD ^ o J5 O O Q_ Q_ Q_ Q- > 4= r-f- B IV* v 1 D-Per ' V v 7/2003 computers Delovni čas: od 9. dt 5000012489,21 V MESECU JUNIJU VAM PRI PLAČILU NA GOTOVINO NUDIMO 7% POPUSTA NA VSE RAČUNALNIKE IN RAČUNALNIŠKO OPREMO. FANTASTIČNA CENA CD ZAPISOVALEC LITEOIM 52x24x52x samo 13.900 SIT z DDV. . (Gotovinski popust ne velja samo za fantastične cene.) S3 m Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, I230 DOMŽALE. SM NAZARJE Lesarska 26, Nazarje Telefon: 03/839 41 90,839 41 91 839 47 71; fax: 03/839 47 72 AKCIJSKE CENE STRESNIH KRITIN, OPEKE, KERAMIKE IN ŠE VEČ... DAN ODPRTIH VRAT 6. junij v SAM NAZARJE predstavitev izdelkov, svetovanje proizvajalcev V času od 2. do 14. junija dodatni akcijski popusti. Za nakupe nad 50.000 SIT prejme kupec nagradni bon. Izžrebane bodo bogate nagrade VABLJENI! Del, čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV! mmmm % mmmmmmm na domi POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL MAZDA masna Slike so simbolične.