p
tedensko glasilo delovnega kolektiva iskra
INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Proizvodnja kranjske tovarne v januarju
, Po družbenem planu. ;je imela kranjska tovhrna za januar1 predvideno vrednost eksterne proizvodnje za 1044 inilij. /dinarjev, montažni plan ^pa je, I predvideval Je 954 mjilijonOvi ‘Poudariti je treba, da je v tem planu za tovarno usmemiških naprav Novo mesto in tovarno pol-Vodnikov Trbovlje, predvidena samo dobava sestavnih delov, d očim smo v preteklem letu v našem programu, kakor tudi izvrševanju upoštevali celotno proizvodnjo dveh pahpg.
PROIZVODNJA V JANUARJU
EE
Montaža rot. strojev Kontakt. — releji Splošna montaža Kinoakustika Tel. centrale Lipnica
Deli avtomatike Deli za N. G.
Deli za Otoče Dell za'Trbovlje Usluge.
Proizv.
¡¡¡g
129.9
102.9 90,4
41.1
95.1
102.9 113,5 581,8 260,7
194.4
671.4
Skupaj
97,6
MONTAŽA ROTACIJSKIH STROJEV je po vrednosti svojo halogo izpolnila; proizvodnja pa bi' bila lahko precej višja. Namesto predvidenih 800 EVS 10, je ,bily izdelanih le- 750. Produkcija je razmeroma pozno- dobavila potrebne sestavne dele. Tudi ostalih 50 bi lahko" izdelali, če ne ,bi obolel eden od delavcev.' EVS 3 je bilo izdelanih 20, kljub predvide-nih 25, jen to'zaradi prepozife dobave Statorjev’ iz produkcije. V planu je bilo* v precb videnih 300 kosov Uz motor-. jev. Montiran 'ni bil nobeden, ker kooperant iz Zagreba ni
v redu dobavil seštavnih delov in smo jih morali vrniti. Električnih Škarij nismo montirali, zato, ker je montaža prejela, nekvalitetne gredi,' zaradi izpuščene operacije »poboljšanje«. :
KONTAKTORJI so svojo nalogo izpolnili, čeprav' asortiment ni bil dosežen točno po pianu. Za prodajo je bilo izdelanih., 13.855- relejev, - '
SPLOŠNA MONTAŽA ni dosegla plana. Glavni izpad: trofazni števec! Umerjevalni-
ca je bila. precej časa zasedena z umerjanjem trofazniH števcev ža izvoz. Zahteve so bile namreč, take, da jih pri obstoječi konstrukciji števca ni bilo mogoče doseči in je ZZA moral razširiti tolerance na dopustno 'mejo. Poleg tega nam je ob koncu meseca zmanjkalo magnetov, ki jih še do danes nimamo. Namesto predvidenih 10.500 števcev je bilo odpremljenih le-, 8105 in 308 dvotarifnih. Izdelali smo tudi 280 telefonskih aparatov premalo, ker montaža ni mogla tekoče delati zaradi pomanjkanja vzmetne jeklene žice. 0,7 iz uvoza. Tudi mikrofonskih vložkov ni bilo mogoče montirati, ker smo .ogljene membrane prejeli šele 6. februarja. Za. telefonski vložek ni bilo mer deninaste pločevine 0,3 za kontaktne ploščice in smo morali porabiti drug material,- da smo montirali 3137 kosov bd planiranih 5000. Manjša -proizvodnja je bila tudi 'zaradi izpada električne energije.
MONTAŽA KINOAKUSTI-KE je dosegla majhno proizvodnjo. Namesto predvidenih 35 projektorjev za normalni film je bilo izdelanih le 7. Predvidevali smo izde-
(Nadaljevamje na 8. štf.)
S sprejema, ki ga je pretekli teden priredila »ISKRA« v Beogradu
V Horjulu je stekla proizvodnja žičnih uporov
V	tovarni elektronskih instrumentov v Horjulu so glede na velikost letošnjega proizvodnega plana in na občutno 'povečati asortiment svojih izdelkov bili prisiljeni, uvesti celo tretjo izmeno. Precejšnje težave . jim povzroča pomanjkanje strokovnega kadra, zato so se odločili, da bodo te težave vsaj delno premostili s tem, da bodo v lastni režiji organi-•izrali razen uvajalnega seminarja za novo, delovnar silo še strokovni tečaj za polkva-lificirane dčiavee in delavke.
V	domači radijski industriji so v zadnjem času zelo pogrešali žične, upore. Pred nedavnim so v horjulski tovarni, skupno s, strokovnjaki iz' Zavoda za . avtomatizacijo, pripravili vse tehnološke postopke in že izdelali poskusno serijo žičnih uporov različnih jakosti, ki so odlično
prestali preizkušnjo. Pokazalo se je, da je kakovost teh elementov za radijsko industrijo prav dobra in bodo žični upori iz naše tovarne v Horjulu enakovredno zamenjali inozemske.
- Zdaj je na tovarni elektronskih instrumentov v Horjulu samo ta naloga, da organizira proizvodnjo teh pre-
potrebnih elementov lia tako-široki osnovi, da bo z njimi lahko pokrila vse potrebe domačega 'trga po teh . sestavnih delih za radijske in druge aparate; s čimer bo hkrati doprinesla tudi dobršen delež pri "-'izpolnjevanju svojih letošnjih proizvodnih obveznosti.
-Ja-
Letos Za milijardo in pol gramofonov
Tovarna za elektroniko in avtomatiko na- Pržanu bo letos izdelala_za nad 1 milijardo 560. milijonov gramofonskih aparatov. S prodajo, feh izdelkov kaže, da ne bo posebnih težav, saj je 70_% planirane proizvodnje že pogodbeno odkupljene. Kupci se najbolj zanimajo za Iskrine gramofonske aparate z ojačevalniki tipa GK-13. Naročila za ta tip gramofonov 'so celo že .presegla predvideno proizvodno količino za
okrog 10 % - in • bodo morali proizvodnjo Je-teh aparatov-povečati. Nekoliko .manjše, je zanimanje' za ostale -tipe gramofonskih aparatov,, razen tipa GR-5, katerega celotna količina bo prodana naši radijski industriji. Seveda pa se bo zanimanje za naše gramofonske aparaté še povečalo, če jim -bbdo izboljšali sedanjo kakovost z odpravo manjših pomanjkljivosti,
-jo-
Premajhna proizvodnja stikal in relejev
Iz montaže usmemiških naprav v Novem mestu
„ Čeprav .je po letošnjem proizvodnem načrtu predvideno,- da'bo »ISKRA« izdelala za 2 milijardi 600 milijonov Velejev ih raznih tipov stikal; te količine ne bodo zadostovale, da bi »nasitile« potrebe trga. To ugotovitev' opiramo na dejstvo, da je že v času, ko to razveseljivo vest objavljamo, naročil ža nad 700 milijonov prek pla-- 'nirano' količino. Jasna zahte-: va — povečali proizvodnjo! Toda laže reči ’ kot storiti, a vendar bo delovni kolektiv izkoristil vse obstoječe možnosti za povečanje proizvod-
nje, ne . da. bi bili dobavni roki .predolgi. Največje je povpraševanje po relejih in odmičnih in mikrostikalih, nekaj ^manjše pa po. grebenastih stikalih.
Proizvajalci pralnih strojev se posebno zanimajo za časovna stikala, ki jih bo za naročnike izdeloval delovni kolektiv v Lipnici, že • sedanja naročila znašajo blizu
60.000	' časovnih' stikal, -kar; pomeni ob dosedanjih osnovnih proizvodnih obveznostih še veliko dodatno nalogo tega našega specializiranega-obrata.	"C-
14. FEB, 1964
LETO III ŠT. 6.
EE stikal in tel. relejev »ISKRA« Kranj, razpisuje delovno mesto za	,	' ¡fji PjBj _.!§=
KV preddelavca v montaži slikal	=
Pogoj: dovršena industrijska šola.	Ul
Ponudbe sprejema tajništvo EE do zasedbe de- §|j lovnega mesta.	bes.
Marija Gorenšek ob pisalnem stroja
Pismo iz Sežane
Odlično na novem delovnem mestu
Osem let' je Marija Gorenšek že zaposlena v našem obratu v Sežani. L. 1956 je začela delati na traku za- proizvodnjo visokofrekvenčnih elementov. Pri delu se je hitro znašla in postala marljiva in vestna. Prav kmalu je postala kontrolorka teh izdelkov.
»Toda, ne da bi šfe naveličala tega dela. Ves čas me je gnala vroča želja za delom v pisarni, prj pisalnem stroju. Vedela sem, da so za menoj mlajši, ki bodo zlahka stopili na moje delovno mesto in tako kontrola z mojim odhodom ne bo trpela!«
Mariji Gorenšek so izpolnili to njeno vročo željo. Omogočili so ji vpis na dopisno administrativno šolo. Tako kot na dosedanjem delovnem mestu je bila mar-
ljiva tudi pri obvladovanju učnega gradiva v šoli~Uspeh ni izostal — šolo je dovršila malone ž odličnim uspehom. S tem se ji je želja v celoti izpolnila. Odšla je na novo delovna mesto — pri pisalnem stroju.
»Ker vem, da nam bo ob bližnji osamosvojitvi našega obrata v samostojno tovarno potreben tudi dober administrativni kader, bom skušala pridobljeno znanje' v šoli še dopolnjevati pri praktičnem delu in se tako oddolžiti de-lovitem ukolektivu, ki je za mojo željo pokazal vse razumevanje. Kot 'prej pri delu v proizvodnji, bom skušala dati vse svoje sile za uspeh naše tovarne, ker me delo v pisarni še bolj veseli,« je povedala Marija Gorenšek.
-J. K.-
Rezultati sistema SMKK v »Iskri« Kranj
Približno eno leto je mini- - če pogledamo poročila in Brez. dvoma so kriteriji lo od začetka uvajanja SMKK rezultate o gibanju slabe kva- ocenjevanja kvalitete v teti v naši tovarm, pa je morda litete v I. del. produkcije in časovnem obdobju več ali prav, če pogledamo uspehe in pa v brusilnici ter mali stru- manj konstantni in lahko tr neuspehe enoletnega dela. gami, lahko ugotovimo obču- dimo, da je - naveden padec
Leto dni je pri ijeki reorgb- ten padec slabe kvalitete, realen in odraz dejanskega nizaciji sistema dela pravza- kar je najbolj jasno-razvid- stanja v proizvodnji.
prav kratka doba, da bi lah- no iz spodnje tabele: ko prikazali senzacionalne rezultate in z neizpodbitnimi številkami .potrdili ^upravičenost novega sistema dela.
Vsaka reorganizacija zahteva prevzgojo človeka, njegovih hotenj, navad in misli. To pa
mzacija sistema
^posredno alj neposredno pri-
lahko govorimo o ne vidnih rezultatih ut SMKK v naši tovarni.
Mesec	TJ	Ctf O 'M g m	Ü ... & *13
	»-J		■s
	•o"' . -	¿o • • o" ’.V	.. ••
november	28		
december	18		
januar 63	24		
februar	24		
marec	14		
april	12		
nfaj	14 i		
junij	m		
julij	14	7	16
avgust	Ep	4,5	7'
september	tl \	4	6
oktober _	16	2	.7'
november	12	1	5,5
december	11	1,2	5,2
januar 64	10,5	1J	' 4,2
IZID velikega nagradnega žrebanja Prešernove družbe (žrebanje je bilo dne 30. januarja 1964)
Dobitke prejmejo: televizor: srečka številka moped:	38.641
10 tranzistorjev:	30.623
09.887 11.455 13.040 26.303
5 radijskih sprejemnikov: 29T890 ; 00663
15.551
01.745 37.162 12.060 26.786 00.405
33.654 13.878 22.012
08.610
28.692
25.275
35.307
30.286
34.842
04.223 10.116 01 461 14.454 23.536 .
15 foto aparatov:	32.882
28.142 04.428 16.490 18.983 13.044 17.002 13.211 24.924
10 zapestnih ur:	14.781
32.265 00 620 07.019 20,871
1 moško kolo: 22.847
1 žensko kolo: 05.647
Lastniki izžrebanih srečk| naj prevzamejo nagrade v upravi Prešernove družbe, Ljubljana, Gradišče 12 (dvorišče), najkasneje do 1. marca letos, ko bo srečkam potekla Veljavnost.
Prešernova družba
Poleg tega rezultata, ki s« lahko poda številčno, pa ni .smemo prezreti usklajevanj) predpisanega 1 tehnološkeg: postopka z dejanskim deloa, v delavnici. Lahko trdimo, dl je stanje danes v I. delavnici neprimerno boljše; kot prei letom dni.
Vsakemu je jasno, d: zahteva industrijska proiz vodnja točne in nedvomni predpisane tehnološke po stppke s strani priprave de la ih disciplino izvajanja tel predpisov s. strani. delavnice če te usklajenosti ni, poten sistem SMKK, če hoče bit. uspešen, izvija določen pri tisk tajfco na pripravo deli!
Polegvupejevanja poteka dela , znotraj tovarne pa ta: sistem, urejuje in precizira tudi od noše do naših dobaviteljev' Vse naše dobavitelje vežem«
- s .pogodbami tako, da, jim plačamo samo 100 %. kvalitet« s takozvano kontrolno točko
če na kratko zaključim; b! bili ¿lavni uspehi dosedanje ga’ dela SMKK
1.	znižanje stroškov zaradi , slabe kvalitete kjer je sistem,
2.	ureditev v tehnične doktl, uveden,
mentacije kjer še sisten uvaja,
’ 3. plačevanje 100 *Jt kvalite te dobaviteljem.
Vendar pa bi poudaril, di ^so to samo žhčefni Uspehi, k jih je možno-* dokazati p< enaim letu dela, O' večjih fi nančnih in ekonomskih rezul tatih bomo lahko gdvorM pozneje, ko bodo vsi. prizade ti ljudje spoznali pravilno» in upravičenost tega sistem* in bodo tudi oni dali svo; prepotrebni delež k splošne mu uspehu.
Po
Dejavnost organizatorja rekreacije
»Rekreacija« je pojem, ki ga slišimo vedno pogosteje. Da, tako pogosto, da smo se ga že navadili poslušati, ne da bi sploh razmišljali, kaj vse se pod tem pojmom skriva. Še huje, navadili smo se ga preslišati, še tega ne vemo, v kakšni obliki naj se »rekreacija« odvija, in kar je še važnejše, kdo naj jo vodi. Nesporno je, da je to zelo važno področje družbene dejavnosti. Vprašanje ekonomike pritiska na vse panoge in žalostno dejstvo je, da je aktivnost družbenih dejavnosti v opadanju. To velja tudi za rekreativno dejavnost, ki se pa pravzaprav tj še niti začela uveljavljati. Organizacije, jfi jim je skrb za delov-
nega človeka ena od nalog, sp že pred leti ugotovile pomen rekreacije, vendar odgovorni ljudje po podjetjih še niso' dojeli pom dna in vloge zadovoljnegh in zdravega človeka pri rezultatih proizvodnje, članki' izpred petih let, ki obravnavajo problematiko rekreačije in ki poučujejo, razpravljajo in svetujejo, so še vedno enako aktualni. Ravno vodstva, ki jim mora biti efekt podjetja glavna skrb, so v prvi vrsti poklicana, da se seznanijo z mnogokrat preizkušeno ugotovitvijo, da je rekreacij j a tisti faktor, ki dobro več dema lahko bistveno ■ vpliva na dvig delovne storilnosti.
Ni slučaji, da vedno yeč
podjetij namešča ob industrijskem psihologu,'ki si je tudi moral utreti j>ot v boju s 'konzervativnostjo In zastarelimi pojmi in ob socialnem delavcu tudi organizatorja rekreacije. ‘ V tem momentu skrb za delovnega človeka ni več prepuščena prostemu toku družbenih dejavnosti in amaterskemu prizadevanju prizadevnih članov kolektiva. Rezultati načrtnega in kon-tinuirnega dela so se zelo kmalu odrazili na rezultatih podjetja. Ker so bili dejavnost in rezultati sistematično obdelani', ni težko priti do njih ip. ti so glavni dokaz, da je. stališče sindikalnega odbora ISKRE, ki je predlagal namestitev organizatorja rekreacije pri upravi podjetja, pravilno.
Ker so ravno ob tem predlogu pokazali nekateri člani
upravnega, odbora nepoznavanje problematike, podajamo v kratkih potezah delokrog organizatorja rekreacije. 1
Najprej: kaj sploh je rekreacija?
Rekreacija je svobodno izbrana dejavnost, ki fizično ¿n psihično, čustveno ih socialno boghti, sprošča ih-obnavlja človeka ter ga oblikuje v vsestransko razvito osebnost. To je definicija rekreacije in' v tem kratkem stavku je zgoščena vsa problematika, ki jo mora reševati organizator rekreacije.
Za to ima v pomoč raziskovalne metode pri dokumentaciji, analizi rentabilnosti udejstvovanja in vlaganja sredstev v rekreacijo. V njegov delokrog sodi tudi del kultumo-prosvetne dejavnosti. Osnovna aktivnost pa se
odvija v treh smereh: animi ranje ijudi o posameznih de javnostih, ki so za aktivn počitek najbolj primerne, ob likovanje navad počitki (lAnožično in , individualno' in nudenje pomoči tistim, k imajo 'formirane navade ir si želijo -strokovne pomoči Poleg praktičnih nalog imi tudi raziskovalne, če hoče n: primer vskladiti ' 30-minutn odmor z vsemi principi spro s ti t ve, mora najprej spoznat specifične pogoje posamez nih delovnih, mest .in ni osnovi tega. prilagoditi po trebne akcije. Dhevnh krivu lja delovne storilnosti padi zaradi delovne monotonije. Tc je psihični ’ problem, ki g; mora rešiti na ta način, d: določi1 k d a j in k a k o na prizadeti' izkoristijo, prost čas s poživljajočimi aktiv -nos trni. .'
£
Ing. Beno Ižanc
Tipizacija jekel
Problem tipizacije jekel se je v podjetju »ISKRA« pojavil leta 1961, in prav zato je mdelek.za standardizacijo V' | Kranju začel z. delom na. tipizaciji jekel. Potrebno je bilo več sestankov, da so se izkristalizirala določena mnenja, na podlagi katerih so strokovnjaki izdelali spisek r „tipiziranih jekel za 'podjetje ISKRA, ki so ga kasneje obravnavali na skupnem sestanku tudi Vsi zainteresirani strokovnjaki iz raznih tovarn in obratov ISKRE in * se strinjali 'sr.predloženim spiskom tipiziranih jekel.
Uspehi te tipizacije so bili presenetljivi. Od- prvotnih 283 različnih kvalitet konstrukcijskih jekel je po'tipizaciji ostalo le 58 kvalitet.
- Prj^.orodhihJ jeklih'je- od prr vlotnih 298 kvalitet ostalo po tipizaciji še 17 kvalitet. Pri konstrukcijskih jeklih je 'ostalo 20,5 pri ofodnih jeklih pa le 5,7 %. Od skupno 581 kvalitet je' ostalo le 75 kvalitet jeke}, kar kaže na zmanjšanje za 77 %. V prvi vrsti je bilo potrebno upoštevati le; tiste . kvalitete ; , jekel, ki j ih% je "lahko'dobiti na domačem trgu; :.;.od 'tega-čimveč jekel domačih proizvajalcev. Pri tipizaciji je bila upoštevana še Zahteva, -•da naj še za razna dela, kjer se uporablja manjša količina jekel npr.: za’ vzdrževanje strojev, - uporabi po možnosti tista jekla, katera Uporablja produkcija v večjih količinah..
Tipizacija zahteva precej finančnih sredstev, vendar šo koristi dokajšnje in še tako delo vsekakor izplača. Materialne koristi tipizacije sp: manjše zaloge, hitrejše obračanje obratnih sredstev, ¡manjša skladišča, lažja’ in enostavnejša nabava jekel, konstrukterji in delavci imajo opraviti s stalno istimi kvalitetami jekel, kar je posebno važno pri predelavi, npr. pri kalenju.
Tako so se v Iskri uporabljala le tipizirana jekla. Kmalu se je pokazalo, da ne zadostuje tipizirati jekla le v enem podjetju iz razloga, ker podjetja uporabljajo za enake namene različne kvalitete jekel, veletrgovina pa ima zato na zalogi zelo širok asortiman jekel, toda v manjših količinah. Zaradi tega različnih kvalitet jekel večkrat zmanjka, nabavljači kaznih podjetij pa morajo vzeti 'nadomestno' kvaliteto".
Nabavna služba »Iskre« dostikrat ni mogla nabaviti tipiziranih jekel, zato je na pobudo oddelka za standardizacijo ZZA, prek komisije za standardizacijo Gospodarske zbornice Slovenije začela akcijo za tipizacijo jekel v vsej slovenski industriji. Najprej so še sestala podjetja TAM, TOMOS in ISKRA, da se med seboj domenijo o tipizaciji in šele nato pritegnejo vsa ostala podjetja, Na treh sestankih v Ljubljani; Kopru in Mariboru so še ta tri podjetja dogovorila o skupnem delu in izdelala . tudi Skupen osnutek tipiziranih kvalitet jekel. Nato je bil Sklican sestanek vseh zainteresiranih podjetij mariborskega okraja v Mariboru, v januarju; 1964 pa tudi v ¿jubljani za podjetja pkraja Ljubljana in .Koper. Sestanek v Ljubljani; je .organizirala Gospodarska zbornica okraja Ljubljana. Na tem sestanku so se predstavniki veletrgovine (Metalka in Kovinotehna) in proizvajalcev (Ravne) zelo pohvalno izrazili o iniciativi »Isjcre«, o namenu tega sestanka, ter obljubili vso možno pomoč pri tem delu. Predloženi spisek tipiziranih jekel se na tem sestanku ni bistveno povečal, dodanih je bilo le 7 kvalitet, ki jih posamezna podjetja nujno potrebujejo pri svojem delu. Na zadnjem, popravljenem spisku tipiziranih, jekel, je vpisanih 70 kvalitet jekel;
Predviden je še skupen sestanek podjetij ljubljanskega in mariborskega bazena, kjer bo izdelan dokončen seznam tipiziranih kvalitet jekeI.'Ker je nemogoče, da bi sodelovala vsa podjetja, je za ta sestanek na Gospodarski zbornici Slovehije določenih iz ljubljanskega bazena le 5 velikih podjetij (Iskra, Litostroj, Rog, Tomos, STT) in približno isto število velikih podjetij iz mariborskega bazena.
V bodoče čaka omenjena podjetja še določevanje dimenzij jekel za vsako kvaliteto posebej in izdelava prevzemnih pogojev za vsa tipizirana jekla. S tem bi lahko Vsa podjetja v Sloveniji dobivala pri veletrgovcih stalno kvaliteto jekel in to V do-voljni množini, in v vsakem času.- Posebno velja to za
OBVESTILO
KDAJ SE NALIVNA PERESA LAHKO NABAVLJAJO V BREME MATERIALNIH STROŠKOV
(Iz »BILTENA« službenih pojasnil Zveznega sekretariata za finance št. 1 od 1. januarja 1963).
Pravilno je stališče, po katerem ni osnove v pred-’ piših, da gospodarska organizacija nabavlja nalivna peresa posameznim uslužbencem zaradi tega, ker le-ti na delovnih mestih pretežno uporabljajo pero.
Le specialna nalivna peresa,- katera v gospodarski organizaciji uporabljajo posamezne osebe na določenih delovnih mestih, na primer v knjigovodstvu za opravljanje določenih operacij kopirnega knjiženja, t. j. kadar določena tehnika dela bujno zahteva, da se taka peresa uporabljajo pri delu, lahko gospodarska organizacija nabavlja peresa iz obratnih sredstev in jih vodi kot sredstva drobnega inventarja. Nalivno pero, last gospodarske organizacije, se mora po delovnem času puščati v podjetju!
Iz, omenjenega tolmačenja je dovolj razvidno, da nimamo nobene osnove’za nabavo nalivnih peres v breme materialnih stroškov. Lahko pa DS tovarne odobri nabavo na račun osebnih dohodkov.
Le sočasno zagotavljanje podjetja, ki potrebujejo talrn materialnih kot
manjše količine jekel in mo- ,	maicimmui JN.ISI
duhovnih potreb človeka zagotavlja najbolj ugoden
rajo zato ta jekla nabavljati le v trgovini. Veletrgovina bi občutno zmanjšala svoj asortiman jekel in pospešila -	,	^ m
obračanje obratnih družbeni razvoj
Obenem je taka tipizacija v veliko korist železarnam, ker bi lahko zmanjšale asortiman kvalitet, istočasno pa bi dvignile produkcijo tipizira-
(IZ GOVORA NA	materialnih kot duhovnih po-
OSREDNJI PREŠERNOVI treb človeka zagotovi opti-PROSLAVI V Ljubljani) malen družbeni razvoj.
»če govorimo o celovitosti V novi ustavi smo s tem, tiih jekel, katerim bi lahko, človekove osebnosti, moramo da smo namesto zbora pro-nato-tudi izboljševale kvali- govoriti tudi o celovitosti izvajalcev upostavili več-sa» teto.	človeških potreb. Nismo kaj- moupravnih zborov, že pri-
Od tipizacije imajo korist pada iluzionisti, ki bi pozab- znali potrebo po novih, ena-ne le posamezna podjetja, ijali na materialno pogoje- kopravnejših razmerjih med ampak tudi celotno gospo- nost kulture, a tudi ne teh- posameznimi družbenimi de-darstvo, kar je tudi naglasil nizirani ekonomisti, ki bi po- javnostmi. Toda to spozna-podpredsednik Okrajne- Go- zabijali na' vzvratno delova- nje še ni seglo vsem-v za-spodarske zbornice tov. Ker- nje družbene zavesil na rast Vest. Zelo je že udomačena mavnar v svojem otvoritve- materialne baze; vendar smo miselnost, da kulturne de-nem govoru na sestanku v prepričani, da lahko le so- javnosti ničesar ne ustvarja-
Ljubljani.
Ob svojem delu sodeluje s socialnim delavcem, organizacijo proizvodnje, psihologom, varnostnim tehnikom in zdravstveno 'službo. Vse njihove podatke uporablja pri analizi aktivnosti za ocenO situacije, na osnovi katere izdela idealni načrt, na tej osnovi akcijski načrt za kompleksno rekreativno dejavnost.	1
Pri graditvi objektov in nabavah rekvizitov sodeluje kot strokovni svetovalec in vpliva na funkcionalno ureditev.
Pomožna sredstva za re-keracijo niso samo objekti, ampak tudi servisi za izposojanje rekvizitov za priljubljene športe in dopuste, ki tudi spadajo v njegov delokrog.
.Velika večina navedenih.ak-tivnosti se odvija ob podpori družbenih orgatiizacij,-
Za izvedbo takega programa vzgaja in usposablja kadre Visoka šola za telesno vzgojo v Ljubljani. Učni program šole je pri vzgoji specializiranih organizatorjev rekreacije sestavljen na osnovi izkušenj vzhoda in zahoda, vendar prilagojen našim razmeram.
Ob vsem tukaj navedenem je delokrog tako obširen, da vprašanje, ali bo predlagano, delovno mesto -imelo dela za 8 ur dnevno, preide v problem, ali bo ob problematiki, ki je v ISKRI še popolnoma neobdelana in pri 11 tisoč zaposlenih, doyolj en sam človek. Izkušnje namreč kažejo, da so najlepši dosežki na „tem področju pri 600 do 1000 zaposlenih.
čas terja, da k delit pristopimo' čimprej!
Inž. Vlado Jezovšek
Iz produkcije v kranjski tovarni
časno zadovoljevanje tako jo, da zgolj trošijo sredstva,
ki jih je ustvarila proizvodnja. In ker naj bi bile te dejavnosti le potrošnja, je seveda treba prt sredstvih zanje varčevati in omejevati njih razvoj. Tako potem te dejavnosti družbeno degradiramo in materialno prikraj-všujemo.«
Izvleče^ iz govora tov. Iva Tavčarja je povsem jase® Naša enostranska materialna usmerjenost nas je povsem prevzela; nimamo čaša misliti oz, se sploh ne spomnimo, da bi kdajkoli govorili tudi o kulturi, čeprav bi morala postati integralni del naše družbe, integralni del človeka, čigar notranja potreba je, in zato njegov vsakdanji Interes’. Prav na to.se spomnimo ob raznih konferencah, kjer ima beseda o kulturi ponavadi zadnje mesto oz. jo dostikrat kar izpustimo, če tega kul turnega ognja ne bo v nas samih in brez laži lahko rečemo, da nam. je potreben kot vsakdanji kruh, — nam bo vedno težko glasovati za sredstva, ki so potrebna, da se? dvignemo iz naše enostranske materialne usmerjenosti in tako vzpostavimo skladnost materialnih in duhovnih potret» človeka, ki naj se živo vraste v naš samoupravni družbeni organizem.
m
Iz splošne montaže tovarne v Kranju
Potrebe po elektronskih napravah terjajo pospešeno proizvodnjo jj
Iz proizvodnih poročil verno, .da se prav tabo kot v telefoniji tudi pri proizvodnji elektronskih naprav vedno pogosteje pojavljajo več ali manj objektivne težave, zaradi katerih morajo naročniki določenih naprav čakati
na zahtevano, podaljševanje dobavnih/'jrokov, kot kaže, postaja ena izmed najbolj nevšečnih riavad naših proizvodnih enot, čemur pa se bomo slej ko. prej morali neusmiljeno odpovedati.
Zgornja ugotovitev velja za
Naši racionalizatorji
Tovariš Anton Kramar, zaposlen v kranjski orodjarni, je prijavil izboljšavo na bakelitnem orodju B 33000 za izdelavo vmesnega koluta za pako stikalo.
Vmesni kolut se izdeluje iz gradiva katemel B — mela-minske mase, ki se stisne in zapeče’ v popolno obliko na mero po risbi. Pri starem, deljenem orodju— je tehnološki postopek planiran tako/ da je treba kolute postružiti na končno mero.-S tem pa se povečajo proizvodni stroški, večja je zasedenost stroja, pri struženju pa nastane določen procent izmeta.
Tov. Kramar je na podlagi zapažanj in izkušenj prišel na idejo, da bi izdelal orodje,’ s katerim bi se izdelovali koluti na končno mero. Zato je Zahteval pri izvedbi novega orodja, da je konstruktor upošteval njegovo zamisel in projektiral nedeljeno orodje. S tem mu je uspelo izdelovati kolute v zahtevanih tolerancah že pri pečenju. Kvaliteta je 100 %, operacija stru-
ženja z normo 0,80 pri 100 komadih pa je odpadla.
Letni prihranek: 1,220.000 dinarjev.
Upravni odbor' je . sprejel sklep, da se racionanzatorju Antonu Kramarju izplača 95.000 dinarjev premije.
vrsto. UKV naprav, katere bi lahko/in morali že dobaviti naročnikom, ¡pa v tem tovar- , na elektronskih, naprav, 'žal -nj uspela, predvsem zaradi težav z določenim uvoznim,
pa-celo tudi domačim repro-	,i.	P b
dukcijskim materialom, ki Jz oddelka »stiskalnice« v Kranju ga tudi vsa prizadevanja na-
bavne službe ne uspevajo n. ____________ .	.
tovarni priskrbeti ) pravočas- r*] SITI O IZ IvOVG 0000© Do i v zadostnih, in ustreznih količinah ter kakovostih.
Zaradr takih težav prihaja do izpadov proizvodnje/ dobavni roki p^ nam ustvarjajo negodovanje pri naročnikih. 1
i V eni izmed prejšnjih številk, našega glasila smo pisali o novoustanovljeni strelski družini v Novi: Gorici.
člani družine soi začeli z rednim treniran jena kmalu po ustanovitvi. Danes jih lahko že srečamo v seznamu
strelski tekmovanji, . O kate-. rih rezultati še niso znani. Prepričani: smo, da bodo člani te družine'z vestnim in marljivim treniranjem nadomestili vse dosedaj. zamujeno in. da. bomo sposobni tudi v tej panogi braniti re-
■ Zlasti veliko jc zanimanje kupcev za UKM-5 in UKF-5 naprave, ki jih bomo naročnikom dobavili s precejšnjo zamudo. Nič drugače ni z . aparaturami OM-4 in SK-6, s katerimi opremljajo predvsem ribiške in tudi večje plovne objekte in ž njimi prav, jako že tičimo v časovni -stiski.
Stanje v tej proizvodni panogi se bo, upajmo, precej izboljšalo že ob. sami preselitvi tovarne elektronskih naprav iz sedanjih prostorov v novo tovarno. Tu pa bodo odpadle vsaj prostorske ovire, če pa še bo tudi preskrba Strelci iz ISKRE v Novi Gorici z reprodukcijskim materialom slednjič izboljšala, ho ekip, .ki tekmujejo za naj- home »Iskre«, O uspehi! ta delovni kolektiv tudi z boljša mesta.	bomo kaj bolj obširno poro
dobavnimi roki lahko prišel O uspehih ali neuspehih čalj v eni izmed prihodnjo »na zeleno vejo«.	sicer še ne moremo pisati, številk našega glasila.
-r- . saj'imajo za seboj šele dve.	Br .
Program komunistov v tovarni elektronskih naprav
V eni izmed prejšnjih' številk »ISKRE« smo objavili kratek zapis o letni konferenci ZK, v tovarni elektronskih naprav. Ker smo bili tedaj na tesnem s prostorom, smo ob koncu sestavka le na kratko omenili, da so člani ZK v tej naši proizvodni enoti za povečanje aktivnost/ svoje . organizacije sprejeli ob zaključku letne konference poseben prdgram dela,
Spregovorimo danes nekaj besed o tem!
Za povečanje dejavnosti ož. okrepitev osnovne organizacije je’ zlasti potrebna zaostritev . osebne odgovornosti slehernega člana ZK v'kolektivu, hkrati pa je treba sriem računati, tudi,’, pri", sprejemanju novih kadrov v tovarno. S posebno pozornostjo in objektivnostjo je ^nadalje treba Urejevati vprašanja članov ZK, ki so prejeli partijsko kazen, ali pa bili iz določenih razlogov iz organizacije izključeni. '
Med te- naloge sodi odločen boj proti neznanju' in kakršnikoli obliki primitivizma, ki vsekakor, .-škodujejo. napredku ’ tovarne . ip .njene, proizvodnje. Komunisti morajo v bodpče vztrajati na zahtevah, po boljšem’ izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti tovarne, prav . tako pa tudi na doslednem ugotavljanju zahtev na posameznem delovnem mestu, kakor še posebej pri razvijanju ;in izboljševanju 'organizacije dela in; poslovanja v tovarni.
. člani, Zveze komunistov si merijo prizadevati tudi za’ uveljavitev takšnega sistema delitve osebnega dohodka v kolektivu,' ki . bo. Hovo-jj. stimulativen, hkratr' ua odvisen
od proizvodnih rezultatov co lotnega kolektiva, še- naprej je treba krepiti integracijski proces v celotnem podjetju; razvijati čut odgovornosti in.' pravico soodločanja, razvijati; in krepiti- pa tudi politična* zavest- članov ZK in vsega: delovnega kolektiva, da Ia dosledno: izvajanje sprejetih’ nalog vodi k nadaljnjemu napredku kolektiva in tol varne.
Nalog pred člani Zveze ko-' munistov v tej tovarni malo in na sekretariatu, kol-na vseh članih organizaciji je, da jih bodo- zares- reševali, če hočejo poglobiti ijj ustrezno, izboljšati, svoje deli* v prihodnosti. §
-JC-
Program zajema . še osem nadaljnjih nalog, katerih dosledno izpolnjevanje jamči, da se btf povečala produktivnost tega našega delovnega kolektiva,/hkrati pa. se.bodo, okrepili napredni ' odnosi v tovarni in izven nje.
»Kdaj pridete spet?«
Ni dolgo tega, odkar so se vrnile s področja' Srbije Saše servisne ekipe, ki so pbiskale naše pogodbene delavnice, trgovsko mrežo in po potrebi tudi posamezne stranke. Ekipe - so se vrnile* z bogatim svežnjem poročil in anketnih listov, ki pomenijo dragocen material za mašo prodajno, in servisno organizacijo. Živi stik z našimi kupci je ustvaril' - v marsičem drugačno sliko, kakršno smo. »bili dosedaj pripravljeni sprejeti .na .podlagi skopih (in- večkrat ¿strizi ranih«) poročil »»naših filial in zastopništev. Za prodajnim pultom ižgleda marsikaj precej drugače kot tam, kjer je naš proizvod v rabi.
Akcija je po mnenju uprave servisnih ‘delavnic in PSO popolnoma uspela. Zadovoljne so tako naše: pogodbene 'delavnice kot. trgovine in •Stranke, ki sb’”prvič videle na terenu':'vozila z; Znakom. »Is-1 ikra«, ih* z ijudmi, ki kot nje-' na podaljšana roka skrbe Za njihovo dobro - in Za .ugled podjetja.
Tovariši iz ekip, ki sopre-romali ■ dolgo in naporno pot; vedo ..povedati precej zatnimi-vosti,- V prvi vrsti to, -da v akciji niso Sili sami. Nekajkrat jšo se srečevali s podobnimi ekipami, ki' jih pošilja Elektronska industrija iz - Ni? ša, ali pa Radioindustrija iz Zagreba/ Te ekipe po tehnični opremi in strokovnem se? štavu posadk prav nič ne zaostajajo za našimi.* Obstaja le ena razlika: več jih je! Včasih so člarii obeh ekip — naše in njihove — delali za isto delovno mizo. Ob takih prilikah sp ;se'baši fantje tovariško pomenili z njimi,, iž-menjalLizkušnje, obravnavali prednosti in slabosti n j iho-vega načina dela. Na tihem Pa so. se naši le veselili, da je končno tudi naša Iskra stopila na pot, ki. jo že dolgo ubira konkurenca.
Te dni, pojdeta znova na
pot dve* servisni ekipi, s podobno nalogo kot ona v Srbiji: obiski, instrukcije,- dajanje navodil, popravila na licu mesta, seznanjanje.interesentov z dejavnostjo in organizacijo poslovanja Iskre in njenih, filial. V ta namen sta ekipi opremljeni z najsodobnejšim jnstrumentarijem ter s tehnično in propagandno dokumentacijo. Anketni listi pa naj tudi to pot pomagajo odkriti naše prednosti -in pomanjkljivosti ter 'želje in zahteve naših, kupcev, na področju Slovenije z Istro, in precejšnjega delà Hrvaške.
Uprava servisnih delavnic ne dvomi v uspeh akcije.
kajti izkušnje iz Stfeije se pokazale, da... je dejavnost take vrste potrebama.' l!e ena skrb jih mori: kaj odgovoriti številnim strankam na vprašanje:	»Kdaj. pridete
spet?«
Na to vprašanje je odgovor nekoliko težji, čeprav bi -se' -tako vprašanje sploh ne smelo postavljati. Toda spričo omejenega- številčnega sta-" nja je uprava zaenkrat prisiljena -jemati strokovnjake za sestavo ekip iz operative, pa je -povečan skoraj dva-kar pomeni, - da bo nekje za»‘ stalo tekoče delo na določe-
omi oj EZ UB[(J 'hrjOJ3[3S UI3U
kratno ..'. ’
g p * J'*: ' . Lj.-M.
Vedno večje povpraševanje
Že nekaj let ' se ISKRA doma in v svetu d.obto uveljavlja 's svojimi solidnimi ojačevalnimi napravami. Njihova kvaliteta' jih je prosla-
čeprav delo ni lahko, ga spremlja dobra volja delavke
vila tudi na olimpijskih -igrah v Innsbrucku, - saj So deiovhle brezhibno! v ,zado-voljstvo organizatorjev in udeležencev. Nič čudnega torej, če je za; te izdelke vedno večje ' zanimanje. , v I Za več kot polovico letošnjih proizvodnih količin ima tovarna v Kranju že -predhodnih-naročil, prav tako pa ne- bo težko plasirati tudi pieostalih naprav, kolikor jih bodo ietoš izdelali.
Žal pa. tudi pri tej proiz-' vodni» panogi, kakor pri vseh drugih/ ne gre brez težav;. kljub povpraševanju in pri» zadevanjem nabavne službe namreč prbizvodnja ne teče neovirano. Trenutno za proizvodnjo ojačevalnih naprav primattjku j 'e' nekaterega uvoznega materiala, katerega ne morejo nadomestiti z domačim.
Upati je, da bo , material čimprej prispel in bo potem proizvodnja lahko stekja.iie-! ovirano, kar bo omogočilo, da bodo naročniki še vedno pravočasno lahko prišli do naročenih in težko pričakovanih ojačevalnih-naprav. -
.	'	-o-
Pri montaž. Hi - Fi ojačevalnikov
Premajhna proizvodnja TV stabilizatorjev
Med drugim so v obratu tovarne električnih aparatov v Dobrepolju lani prešli na proizvodnjo stabilizatorjev za televizijske sprejemnike. Kakor je iž dneva v dan* večje zanimanje za televizorje, tako seveda rastejo, tudi potrebe, po stabilizatorjih, kaj» ti napetosti električnega toka pr, nas* še povsod močno va-rirajo ’ in v korist televizorjem vsak gospodaren kupec televizorja -kupi ..tudi ..stabilizator,-
Medtem ko znaša letošnji proizvodni plan tega artikla. v dobrepoljskem obratu vrednost blizu 600 milijonov dinarjev, je pa povpraševa-
nje za stabilizatorje naše izdelave že zdaj-tolikšno, da je za 92 % preseglo predvidene količine v,letu 1964.
Glede na takšno konjunkturo bodo morali v Dobrepolju izkoristiti yae razpoložljive možnosti, in svojo proizvodnjo stabilizatorjev podvojiti, če. bodo hoteli kriti vse potrebe na tržišču. To seveda.-: ob pogojih, ki' so dani, ne bo lahka naloga, vendar sé bo delovni kolektiv pra.v gotovo potrudil izdelati čimvečjo količino, iskanih, izdelkov in mu . je. pri tem želeti. le, da ne bi imel prevelikih težav z reprodukcijskim! materialom.
-Ih-
Obrazložitev h gradnji upravne stavbe v Ljubljani
DELAVSKI SVET PODJETJA -je na seji, v" petek dne 7. 2. 1964 sprejel med drugim tudi sklepe, ki se nanašajo na gradnjo stavbe za skupne službe našega podjetja v Ljubljani, članom kolektiva posredujemo predloge in obrazložitve UO podjetja članoni delavskega sveta, ki jih je na zadnji seji obravnaval in v celoti soglasno sprejel:
1-	UO predlaga delavskemu |fpg§ Podjetja, 'da sprejme sklep o gradnji nove uprav-Be ^tavbe z lokacijo v Ljubljani na Titovi cesti (bivši ®Bvarski dvor) in v ta. namen naroča investicijskemu sektorju, da takoj izvede interni natečaj' za najugodnejšo lokacijo in sistem za zida-ve; ta namen se odobri 3 milijone djn iz sredstev poslovnega sklada podjetja.
2.	Delavskemu svetu podjetja se predlaga/ da v komisijo za izvedbo natečaja imenuje naslednje člane: preds. DS podjetja — Vlada Sodina, preds. UO podjetja — Antona Lovka, gen. direktorja podjetja — Dušana Horjaka in direktorja investicijskega sektorja podjetja — ing. Gašperja Muho.
3.	UO predlaga, da delavski svet podjetja . poblasti
upravni odbor podjetja, da obravnava rezultate natečaja pa osnovi poročila' komisije, označene pod točko. 2., in sprejme ustrezno rešitev. ■
K predlogom je bila podana naslednja obrazložitev:
I.	Poslovna in ekonomska
utemeljitev 1
Posamezne službe oziroma sektorji uprave podjetja so doslej razmeščene na treh mestih v Kranju (prostori v Rovami v.Kranju, v bivšem župnišču na Tavčar jetri 43 in v poslopju zavarovalnice, Kidričeva 40) in na šestih mestih' v Ljubljani (stavba na Kotnikovi 6, na Miklošičevi
10,	v starem poslopju GR na Titovi 50, v poslopju na Rimski cesti 23, v Tobačni tovarni na Tržaški c. 2 ter v pro-vizoriju na Trgu VII. kongresa), pri čemer se nam za sredo tega leta obetata še dve lokaciji (na Titovi ,24 in Titovi 30, prostori podjetja Metalka).
Z združitvijo vseh služb, v epi lokaciji bi brez dvoma prihranili* zelo veliko delovnega časa/ omogočena bi bila neprimerno* večja koordinacija in večja disciplina dela v Upravi. .
Hkrati bj s tem tudi odpadli veliki stroški, ki . so zvezani s sedanjo dislokaci-jo, če upoštevamo samo. nekatere izmed teh stroškov, ki jih je mogoče približno ugotoviti, npr. službene vožnje na relaciji Kranj—Ljubljana—Kranj, PTT stroške, OD kurirjev, hišnikov In telefoni-
stov, večje stroške kurjave, ugotovimo vsaj 8,400.000 din, ki jih vsako leto terja dislociranost uprave.
Razen tega so skorajda vsi sedanji prostori neprimerni (zlasti provizorij na Trgu VII. kongresa, prostori v Tobačni tovarni/ prostori v Kranju, Tavčarjeva 43) ’ in tudi pretesni že za sedanjo zasedbo uprave. Obenem povzroča nastanitev ožje uprave in sekretariata v tovarni v Kranju veliko preutesnjenost upravi te tovarne in deloma celo dislociranost njenih proizvodnih oddelkov ter Šolskemu centru. S popolnitvijo delovnih mest po predlagani novi sistematizaciji (skupaj 867), zlasti pa v perspektivi, ko bi se število delovnih mest uprave predvidoma povečalo na 1200, pa bi 'sedanji položaj postal še bolj ne-
n drž xu
Naš statut
Pripombe in predlogi k osnutku statuta podjetja »Iskra« ekonomskih enot kranjske tovarne.
1.	Za UO podjetja statut točno definira, da srde biti le 1/3 njegovih članov takih, ki zasedajo vodilna delovna mesta ali vodilna delovna mesta v proizvodnih enotah in enotah skupnih sldžb. AH so take omejitve tudi za UO proizvodne enote?
2.	Uvodno določild čl. 4. .se glasi: Delo delavca v podjetju je edina podlaga za prisvajanje proizvodov družbenega dela v podjetju in edini temelj" za njegov položaj v podjetju,
To ni, jasna in prosimo pojasnila.
3.	K členu 185. se predlaga, da se študijski dopust daje enotno za' posamezne skupine šol in naj velja za celotno podjetje,-
4.	K- členu 23; se predlaga, da s® točno določi območje 'oziroma v kakšnem območju lahko proizvodne enote dajejo prispevke 'družbeno političnim 'organizacijam in skupnostim. Ali jedo v okviru občine ali okraja?
5.	Zakaj v osnutku ni pred-, videno ničesar o skrajšanem delovnem času?
6.	Org. struktura • tovarne ni jasna. Statut omenja dva pojma: eden od teh so proizvodne enote, drugje pa so omenjene tovarne. Bodo imele enako organizacijsko strukturo, oziroma ali bodo take kot jih predvideva ' osnutek statuta?
7.	Glede odcepitve posamezne tovarne je premalo definirano, kdaj se tovarna lahko odcepi. Navedeno je, da mora tovarna ob priliki od-' cepitve oziroma osamosvojitve vrniti sredstva, ki jih je dobila od podjetja. V statutu ni obratnega primera, če namreč tovarna vloži več, kot je dobila. Ali je v tem
_ primeru opravičena zahtevati nazaj sredstva, ki jih ie vložila?
8.	K členu 43. in 46. se predlaga naj bi DS proizvodne enote in tovarne, če je potrebno tudi z referendumom, imel ‘dotočno pristojnost za odločanje o prenos^ osnovnih sredstev iz ene v drugo proizvodno enoto (tovarno) in ne DS podjetja.
9.	K členu 119. se predlaga, da še k dopolnilnemu izobraževanju med ostalimi priključi tudi društvo orodjarjev — po posebnem letnem planu izobraževanja.
10.	Člen 46. naj bi se glasil, da po prenosu Osnovnih sredstev iz ene v drugo proizvodno enoto lahko odjoča DS le tedaj, kadar na to ¡.pristane proizvodna . enota. Tu so mišljena tista osnovna sredstva, ki niso specifična za artikel, ki je prenešen v drugo
proizvodno enoto.
11. Iz člena 85. naj se črta »vodstvena delovna mesta«. V tovarni Iskra se smatra za vodstveno - delovno mesto preddelavca. S tem, da bi bilo v UO dve tretjini ljudi, ki nimajo vpogleda v probleme in težkoče, bi bilo delo UO Zelo otežkočeno.
V vseh enotah je bilo postavljeno vprašanje, zakaj v. STATUTU podjetja ni omenjen in reguliran status borcev iz NOV. čeprav je bilo pojasnjeno, da to ureja zakonodaja in . drugi samoupravni akti tovarne (Pravilnik o delovnih razmerjih, o razdeljevanju .stanovanj Sj in drugi), člani ZB s tem niso bili zadovoljni in so predlagali; da komisija ponovno prouči Zadevni predlog.
1__M	..,..M
wm •**■§
K članku na 1. strani. Del asortimenta žičnih naprav iz
tovarne v Horjulu v , ;	. í
O delu kluba štipendistovi,,Iskra/1
Nekaterim bralcem našega tednika verjetno ni znano, da obstaja' v okviru podjetja Iskra Klub štipendistov, ki je v enoletnem delovanju pokazal vidne uspehe in postal močna organizacija, zato smo predsedniku Kluba tov. Jožu GREGORČIČU stavili nekaj vprašanj:
»Tov. predsednik, kakšen je
bil začetek Kluba štipendl-5 stov podjetja ISKRA«?
Klub je bil ustanovljen na pobudo štipendistov ZZA in ob podpori tov. Rosbauda v januarju leta 1963, kot Klub štipendistov ZZA. Klub je takoj zaživel, kar je potrdilo njegov obstoj' In nujnost po 'ustanovitvi. V marcu 1963,'.se je Klubu štipendistov ZZA
VABILO
V Kranju letos praznujemo 30-letnlco prvih tekem v smučarskih skokih na stari skakalnici. Smučarski -klub Triglav je letos preuredil staro skakalnico in jo povečal tako, da bo odslej dopuščala skoke do 45 m. V proslavo tega jubileja bosta letos dve prireditvi: v nedeljo 16. februarja bo ob 14. uri repubUško prvenstvo za mladince, v nedeljo 1. marca ob 14. uri pa tradicionalno tekmovanje za POKAL KRANJA, ki bo prvič z mednarodno udeležbo. Na obe prireditvi vas toplo vabimo, hkrati pa sporočamo, da je skakalnica na Gorenji Savi (10 minut od kranjskega kolodvora, ob cesti proti Besnici).
Predsednik SK Triglav:
Janko Prezelj
pridružil fiovo ustanovljeni Klub »ISK^RE« iz Kranja. Po združitvi je dobil naziv »Klub štipendistov podjetja. Iskra«; Vanj so se/vključili vsi štipendisti ISKRE in ZZA. Danes Šteje Klub •'629 članov, od tega jih je 300 na TSŠ in 329 na fakultetah. ■
, »Kaj je namen Kluba in kakšna ' je” . njegova dejavnost?«
Namen Kluba je združiti : vse štipendiste, zasledovati njihove učne uspehe ter jih povezovati, spoznavati z matičnim podjetjem še preden se vključijo v proizvodnjo. Klub združuje štipendiste, organizira družabno življenje, sodeluje z DS podjetja in ostalimi samoupravnimi organi podjetja. Prireja jezikovne tečaje, ekskurzije v tovarne, ki so v sklopu Iskre, strokovna in poljudna predavanja itd. .
»Kakšna je specifičnost Kluba za razliko od ostalih klubov včlanjenih v Zve-
zl pokrajinskih klubov Slovenije?«
Glavna razHka je v tem, da Iskrin Klub združuje študente-iz iste stroke, bolje rečeno ene velike delovne organizacije, ne pa nekega določenega področja, kot je npr. občina, okraj, ali celo republika. Zaradi te bistvene razlike nimamo še pravega kontakta z ZPK, vendar bomo morali najti nekaj stičnih točk za sodelovanje, že, z ozi,-. rom na to, da je naš Klub največji v republiki, verjetno pa tudi v državi.
»Kakšne so materialne težave Kluba iri kakšen je v zvezi s tem odnos Kluba do Iskre?«
Moram poudariti, da je pokazalo podjetje Iskra ve*; liko razumevanja za naš Klub. Kako se zavzema Iskra za obstoj Kluba dokazuje samo dejstvo, da So nam letos odobrili proračun za leto 1964 v višini 6,000.000 din»'
I
(Dalje na 8. strani) I
Po drugi strani bo znašala redno ugodna lokacija na zaletna najemnina ža sedanje zidljivem prostoru med Tito-dlslocirane ’ upravne pro- vo cesto, Prešernovo cesto in store (po pridobitvi prosto- Dvoržakovo (bivšo Bavarski rov na Titovi 24 in 30) sku- dvor). Na tem mestu je nam-paj 214 milijonov, kljub te- reč predvidena visoka po-mu, da za prostore v tovar- slovna zgradba. Urbanistično ni v Kranju najemnine ne predvideno gradbeno celoto plačujemo.	na zemljišču do Vošnjakove
Za nakup prostorov v novi ulice bi z nižjo poslovno stavbi na Miklošičevi bomo zgradbo ob Prešernovi cesti morali plačati ceno najmanj izpolnil servis »Petrol«, ob (5,000.000 din.	Dvoržakovi uUd pa združeni
_	investitorji — interesenti za
2. Utemeljitev predlagane p!samiške prostore, lokacije
Pretežni del služb uprave	J? iorei Y same™
središču mesta in Ima zelo
je že zdavnaj- nameščen v
Ljubljani, ker nam to nare- IeP° razgledno itt doimnant-kuje tudi bližina vseh repub- no lego (široko križišče dvo-liških institucij in organov steznih cest in okolice). Spo-ter pomembnih poslovnih sobna je za takojšnjo grad-partnerjev, razen tega pa na- njo. Tu so predvidene tudi staja v Ljubljani poleg vseh eno ali dvoetažne podzemne sedanjih naših tovarn še nov garaže; takšne garaže oziro-pomemben industrijski kom- ma parkirna mesta so pred-pleks v šiški.	videna tudi na nasprotni,
V mestu se nam nnilt t*- severnic strani Prešernove
ceste (severni servis »Petrol« in področje za podjetja »Slovenija-avto«). Parcela je tedaj tudi v pogledu poslovne povezave' s sosednjimi partnerji zelo interesantna, saj se bo promet kupcev in obiskovalcev usmerjal od poslovnih prostorov »Slovenija-avto« proti mestu, torej mimo stolpnice ISKRE ne le po cesti in hodnikih, ampak tudi v podzemnih pasažah.
3.	Tehnični opis predloga in postopek
Ožji . natečaj za gradbeni projekt bi organiziral Ljubljanski investicijski zavod, zaključen naj bi bil do 31. marca, za pridobitev petih tehnično in programsko ustreznih elaboratov pa bi morali predvideti nagrado v skupnem znesku 4,000.000 skupaj s stroški natečaja 5,200.000, .od česan: bi ' naše podjetje moralo prispevati 3,000.000,
ostalo^pa druga dva investitorja. V sedemčlanski ocenjevalni komisiji bi bili štirje predstavniki našega podjetja.
V maju hi se lahko začelo delo na glavnem projektu, ki bi moglo trajati 6 mesecev.
Po predlogu investicijskega sektorja naj bi imela stavba dvojno klet, v pritličju trgovinske prostore, restavracijo in dvorano s kapaciteto <200—250 ljudi, ter delovne prostore s po 7 m2 na vsakega uslužbenca (računano z aritmetično • sredino).
Predvidoma bi morala imeti stavba jeklen skelet in aluminijasto fasado.
'Zgrajena bi mogla biti do konca maja 1966, postopoma pa bi se mogle naše službe vseljevati vanjo že od jeseni 1965.
4.	Predračun investicij
Po predvidevanjih bi bili stroški naslednji:
poslovni prostori 1 milijardo 512,000.000 (po 180.000 za neto m2)	/
200 parkirnih mest 160 milijonov
trgovina, dvorana, restavracija, skladišča in zunanja ureditev 328 milijonov skupaj 2 milijardi.
Ob upoštevanju sedanjih najemnin za upravne prostore (ne upoštevaje tudi nastajajoče novp potrebe!) in samo nekaterih stroškov, ki jih prinaša dislociranost uprav, nih služb, bi se ta investicija izplačala v 9,3 letih.
Sredstva bi pridobili po naslednjem ključu:
1.	Splošna gospodarska ban-, ka 50 % v obliki kredita plačljivega v 5 do 7 letih
2.	Oblo 1 Ljubljana — KS 30 % s kreditom, plačlji vim v 20 letih
3.	20 % lastnih sredstev S skladov podjetja.
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
Sklepi 15. zasedanja DS tovarne za elektroniko in avtomatiko
(22.1.1964)
•	člani delavskega sveta so sprejeli, sklep, da vsa povečanja delovne sile, ki bi nastala, upravni odbor sam obravnava na o-snovlobrazložitev, ki jih da oddelek, ki zaprosi za povečanje.
-4 Delavski svet je sprejeli sklep, da mora upravni odbor pred jrsakim izplačilom osebnih dohodkov pregledati rezultate in v primeru,' da se ugotovijo večja odstopanja, mora komisija vsa ta odstopanja odpraviti in ugotoviti Vzroke, zakaj je do odstopanja prišlo.
41 Glede na tb, da v zadnjem času člani kolektiva vse preveč zamujajo službo, kakor tudi. celodnevno izostajajo iz službe in je v zvezi s tem preveč izgubljenega delovnega časa, Je :DS sprejel naslednjisklep:
1..	vsakdo, ki neupravičeno zamudi službo, se mu za zamujenih od 5—30 minut poleg neplačane zamude odtrga 1 uro delovnega časa, za zamudo od 30 minut do 1 ure pa se mu poleg neplačane zamude odtrga še 2 ur} delovnega časa. Za zamude nad .1 uro pa se poleg neplačane zamude odšteje isti čas od delovnega časa, kot znaša zamuda;
2.	za vsak celodnevni neopravičeni izostanek naj se posameznike kaznuje s 5 % odtegljajem enomesečnega zaslužka;
3.	vse tiste, ki 3 ali večkrat neupravičeno izostanejo od dela, pa naj obravnava disciplinska komisija delavskega sveta.
Sklepi 47. seje UO tovarne Iskra Kranj,
(3.2.1964)
•	Zaradi slabe izpolnitve proizvodnega plana v mesecu januarju 1964 naroča UO šefu proizvodnega sektorja, da do 8. februarja. 1964 poda upravnemu odboru poročilo za vsak artikel posebej.
Kolikor plan ni bil izpolnjen zaradi - nepravočasnih dobav iz produkcije, naj poda obrazložitev produkcija; kjer pa je vzrok pomanjkanje materiala, naj poroča GPS.	"J
•	Upravni odbor sprejema na znanje poročilo o formiranju prodajnih cen polprevodnikov za leto 1963, za leto 1964 pa odstopa predlog v potrditev tovarni polprevodnikov v izgradnji, Trbovlje.
•	GPS naj do skrajnosti omčji -prodajo materiala iz naših skladišč , za druge tovarne ih enote podjetja. Rasten v izjemnih primerih GPS
tte sme naročiti materiala za flruge enote podjetja.
•	Upravni odbor zadolžuje splošni sektor, da ponovno pregleda plan nadurnega dela za leto 1964 in* ugotovi, kje je nadurno delo možno še zreducirati, število nadur jp treba znižati posebno tam, kjer so bili v letošnjem letu odpravljeni razlogi za ^nadurno delo in pa v adiministra-tivnih enotah, kjer mora biti plah znižan za več kakor 20 odstotkov v primerjavi z lanskim letom.
•	Upravni odbor se strinja s predlogi sklepov splošnega sektorja za ureditev problematike zdravstvene službe z naslednjimi spremembami:
—	4. predlog se spremenjen glasi:
Pri določevanju nege obolelih članov kolektiva s strani negovalk na domu, naj se upoštevajo predlogi zdravnikov. Zdravnik ne more določiti varstva zdravih otrok na domu v primeru, če so le ti brez varstva staršev. To lahko izjemoma odobri splošni sektor, - ki redno poroča upravnemu odboru tovarne.'
—	Pri predlogu 10. ’ se osvoji prva varianta in sicer je redni delovni čas ordinacije v OA od 7. do 13. ure, razen ob sredah.
—	11. predlog" se spremenjen glasi:
Ko bolničarka pokliče bolnika-' k zdravniku, napiše na hrbtno stran obrazca »napotnica k zdravniku«, točen čas odpoklica, zdravnik pa napiše na isti obrazec v rubriko »sporočilo zdravnika« točen čas, ko jei bolnika odpustil.
Splošni sektor naj izda ustrezno okrožnico,
•	Upravni odbor je zavrnil predlog UO samskega doma za dostavljanje'večerij v samski dom, ker bi bili stroški zelo visoki z ozirom na majhno število interesentov. Predlog je izvedljiv samo v primeru, če so te stroške prlpravljeni-nositi interesenti sami.
<§ Z ozirom na povišanje cene vode, elektrike in komunalnih uslug odobrava upravni odbor sklep UO samskega doma, da se s 1. februarjem 1964 poviša najemnina za samce in družine za 200 din mesečno.
Sklepi 26. zasedanja DS tovarne Iskra Kranj
(4.2.1964)
•	Delavski svet ugotavlja, da se zaloge 'skladišč v prevelikem porastu, s posebnim ozirom na to, da stalno primanjkuje reprodukcijskega materiala. Zato zadolžuje GPS, da predloži upravnemu Odboru poročilo zakaj so' prekoračeni postavljeni normativi za leto 1963.
•	Delavski svet zadolžuje organizacijski biro in finančni sc ir, da pregledata zaloge skladišča pisarniškega materiala. Material, 'ki se že dalj časa ne giblje, je treba odpisati. Za skladišče, pa je
treba postaviti normativ, ki ne sme biti prekoračen.
•	Delavski svet potrebuje plan proizvodnje za II. tromesečje 1964. Vrednost eksterne proizvodnje je 3 milijarde 364,606.000 din, interne pa 477,235.000 din.
Delavski svet zadolžuje GPS, da brezpogojno preskrbi material", ki je potreben za izpolnitev plana II. tromesečja.	,
•	članom ZB NOV, , ki imajo sodelovanje v NOB ali internacijo, priznano kot posebno dobo, v delavski knjižici, odobrava DS' za koledar-sko leto 1964 poleg rednega dopusta še dodatni dopust, ki znaša za udeležence NOV oziroma internirance:
- od leta 1941/42	5 dni
od leta 1943	4 dni
od leta 1944	3 dni
• DS se načelno strinja s predlogom upravnega odbora, da se v primerih inventurnih razlik razišče vsak posamezni primer in da se obravnava kot obratna škoda.
Ta postopek se uveljavi proti uslužbencem prevzemnega oddelka in vhodne kontrole pri vsaki ugotovljeni osebni krivdi ali administrativni napaki za skladišča razreda 3 in skladišča razreda 5, kjer se poleg /navedenega smatra kot osebna krivda tudi zamenjava. '
— Komisija za ocenjevanje delovnih, mest v Skladišču naj pospeši delo.
Odsek za nagrajevanje naj pregleda kvalifikacijsko strukturo skladiščnikov in ugotovi, če je v skladu z OD ter pred-
loži upravnemu odboru .vse potrebne analize za ureditev OD v skladiščih.
• Delavski svet odobrava predlog komisije za HTV za dodatke na pogoje dela v livarni. Po novih ocenitvah je število točk za posamezna dela naslednje:
1.	delavci v livarni 11,2 točke
2. mojster livarne	5,7 točke
3. kontrola livarne	7,8 točke
4.	razvijalec panelov' posebnih ojačeval-
nih naprav	4,6 točke
Dodatki po tej ocenitvi naj bi veljali od 1. januarja 1964.
Ocenitev delovnih mest pod točko 1, 2 in 3 naj bi veljala toliko časa, dokler bodo delavci zaposleni v Stari livarni. Ko se bo livarna preselila v nove prostore, naj se ocenitev izvede ponovno.
Boljša povezava komisij ZB
Na pobudo komisije ZB kranjske tovarne in sindikata podjetja, je bila formirana centralna komisija ZB NOV podjetja Iskra v sestavu:- Miro Mihovec, predsednik (Kranj); člani: Franc Križnar (Kranj), Janko Vodnik (uprava), ing.' Knaus (uprava), Jovo Kriškovič (Pržan), dr. Danilo Gomilšček (Pržan), Viktor Kink (Ljubljana), Anton Lovko (Ljubljana), Boro Mihajlovič (PSO Ljubljana). .	•
Centralna komisija ZB NOV podjetja-ima nalogo, da 'usklajuje težnje komisij ZB tovarn, jn z enotnimi kriteriji spremlja delo in življenje članov ZB.'Komisija je že poslala k osnutku STATUTA svoje pripombe, samoupravnim organom pa naslednje predloge k ureditvi osebnih dohodkov:
1.
Za aktivne udeležence-NOV, katerim naj se v prvi fazi uredijo OD, se šteje tiste člane kolektiva, ki imajo do 15. maja’ 1945 priznano dvojno delovno dobo.
' 2. '
Namen predloga je, omogočiti- primerne prejemke aktivnim udeležencem NOV v skladu z njihovimi napori med NOB in učinkom na delovnem« mestu, ki ga zasedajo.
3-.j
Višina dodatka v okviru razlike med povprečnimi OD aktivnega udeleženca NOV in predvidenimi. minimalnimi OD določi za vsakega-člana posebej komisija ZB v posamezni tovarni oz. skupni službi.
4.	.
Ne glede na predlagani minimum OD mora obveljati načelo nagrajevanja po učinku po vseh kriterijih1 in sedaj veljavnih osnovah.
5.
Pri 'določanju minimalnih prejemkov se -upoštevajo samo tisti udeleženci, ki v
letu 1963 niso dosegli oz. v letu 1964 predvidoma ne bodo dosegli v 3. členu omenjenih minimalnih OD. •
6
■ Borcem, ki ne bi dosegali predlaganega minimuma OD, naj se prizna dodatek na OD v ustrezni višini tako, da bi z rednimi prejemki in dodatkom lahko dosegli predlagani minimum OD. •
7.
Za določanje, dodatka naj služi izračun povprečnega OD za vsakega posameznika v letu 1963, prj tem pa se upošteva/eventualno povečanje njegove urne postavke v letu 1964 ozivcelotno'povečanje OD v tovarni ali skupni ' službi.
Na ta' način se bo ugotovilo, kateri borci in na katerih delovnih mestih po letih udeležbe v NOV ne dosegajo predlaganega minimuma OD. Pri tem je treba ločiti tiste, ki delajo na normo oz. na režijo, ker se za ene in za druge uveljavljajo drugačni odstotki povečanja OD za 1. 64 v celotnem podjetju., Pri ugotavljanju povprečnega OD se upoštevajo tudi razni dodatki, ki se obračunavajo na uro in 'faktor'stimulacije.
* 8.
Dodatek naj se obračunava mesečno, odvisno od časa, prebitega ha. delu. Z odgovornimi službami v tovarni, in podjetju je treba proučiti možnosti, da se - dodatek smatra smiselno za sličen onim za pogoje dela, stalnost ipd. Le tako bo mogoče normalno urediti gmoten po-
ložaj borcev, ko gredo v pokoj oz. za čas zdravljenja.
9.
Dodatek, ki odgovarja znesku razlike do predlaganega minimuma OD, se deli z 208 ur in dobljeni urili dodatek pribije na. redno račun-, sko -postavko, ki se posamez-nim. upravičencem obračunava redno mesečno v odvisnosti od števila efektivno opravljenih ur, *pri tem pa se ne upošteva nadur. Urhi obračun : je najprimernejši, ker vsi obračuni OD bazirajo na urnih obračunskih postavkah in je možno obdelovati OD' tudi strojno.
10.
Dodatek v nobenem primeru ne sme biti razlog za manjše prizadevanje na delovnem mestu. V kolikor bi se pri posameznikih ugotovilo padanje -učinka na njihovih delavnih mestih, si organizacija 'ZB v tovarni oz, skupni službi lasti pravica določiti takim članom ustrezno nižjo postavko dodatka.
11.
V .slučaju premestitve po-' sameznih aktivnih udeležencev NOV na nižje oz. višje vrednoteno delovno mesto, določi komisija ZB višina dodatka glede na novo de lovno mesto.
Zgoraj navedeni členi so bili sprejeti na zasedanju Centralne kpmdsije ZB podjetja Iskra v Ljubljani, dne 28*. 1.1964._________
O	sklepih centralne komisije ZB NOV in o razgovoru s predsednikom bomo poro čali v naslednji številki.
Ado
Ekorujmska enota centralne tehnične kontrole RAZPISUJE
novo delovno mesto v tehnični kontroli:
MOJSTER KONTROLE TELEFONSKIH CENTRAL KORAČNEGA SISTEMA
Pogoji': VK telefonski mehanik s 3-letno prakso v kontroli telefonskih central.
Prijave sprejema komisija za sprejem in odpust ekonomske enote tehnične kontrole, do 29. II. 1964.
Pisma naših bralcev
PREŽIVLJAM DOBO
AKLIMATIZACIJE
Spoštovani tdv. urednik!
! - Sicer nisem nič obljubil, - toda predvidela sva neke možnosti; da se Vam kdaj oglasim.
Upam pa, da se v 'kupih papirja,, kot se običajno nabere .v vseh uredništvih, moj londonski naslov' ni izgubil; in. da bom odslej redno dot bival nanj naš . tedenski časopis. Zato Vam danes pišem na »uradnem«- papirju firme, ki ■ naj med drugim predstavlja tudi Iskro of. England. Moj naslov je torej: J. B., c/o INEXPO-RUCT LTD.
Dela sem se lotil nemudoma po. prihodu.' Težko"; bi Vam že sedaj, komaj dva tedna po prihodu, karkoli rekel o tem. Začel sem tam', kjer bi pravzaprav moral pred dvema mesecema, torej z dohitevanjerh zamujenega.
Toda, ko bi bilo le vsaj to. Začel sem pravzaprav z urejevanjem tistega,-kar bi moralo že urejeno prispeti od doma sem. Ob strahotni korektnosti . in ekspeditivnosti Angležev me je včasih kar strah našega lastnega poslovanja. Poleg tega pa preživljam nekako dobo aklimatizacije, razgledovanja okoli sebe in prilagajanja na novo okolje. Rečem lahko samo; da .delam zv dokajšnjo lahkoto, to je> da mi delo ne gre preveč na živce. . Pa o tem morda kdaj pozneje kako besedo.
Sicer 'pa zaenkrat živim tukaj toliko opevano življenje samca.' Pisarna, hotel, restavracije, samota — to so glav-, ne karakteristike mojega osebnega počutja. Dodam jim lahko le še mraz (toliko, kot ta dva tedna v Londonu, me že vrste let ni zeblo) in za razvedrilo . iskanje stano-
Januarska proizvcpdnja v kranjski tovarni
(Nadaljevanje s 1. .str.) lavo vsaj 12 projektorjev NP 21X in 20 KN-3, izdelanih pa je bilo le 7 NP- 21X. Največja težava .za ta "projektor je bila v pomanjkanju efektnega laka, zaTo so ne-nekateri ’ sestavni deli ostali v lakirnici. Izpad smo skušali nadomestiti z montažo 100 projektorjev KO-6, za katere smo imeli iz produkcije vse sestavne dede, manjkali pa so leseni deli kovčka, in smo jih prejeli le 26. Pokazala se je tudi napaka pri feritnih transformatorjih, ki smo jih morali menjati. Prav zato je bilo izdelanih le 7 kosov. Tudi predvidenih ojačevalnih naprav nismo izdelali, ker še vedno nismo prejeli potenciometrov 2 krat 0,5 Ohm in oklepno žico. Za zvočne omarice nismo prejeli od -kooperanta lesenih delov.
MONTAŽA TELEFONSKIH CENTRAL bi lahko izdelala znatno več, saj nam je v sami montaži ostalo toliko nedovršene proizvodnje,' da nimamo več prostora za odlaganje. Central 4/30 smo oddali , le 26, ostalih 39 je ostalo v montaži brez kondenzatorjev. Od central 1/10 pa je bilo odposlanih 37, druge pa so obstale; zaradi podstavkov za polarizirane releje, feritn-ih jeder, delov za telegrafske - centrale, za stikalnike in lesa za posredovalne mize. Posebno boleče je bilo pomanjkanje uvozne žice za kite. Iz produkd-
ISKRA — glasilo delovnega' koletiva Iskra - industrije za elektromehaniko, telekomunikacije - elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor ,— Glavni urednik: Pavel Gantar - — odgovorni urednik: Igor Slavec — Izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »CP Goi «niški tisk« Krami
je niso bile dobavljene relejne tračnice, ker jih zaradi večkratnega pdpravjla orodij ni bilo mogoče izdelati. Zaradi krivde produkcije ni bilo montaži dobavljenih dovolj ogrodij za stojala.
LIPNICA ni mogla izdelati predvidenih \ 500 časovnih števcev zaradT pomanjkanja motorjev.
Tudi v januarju 'opažamo, da dobavljamo še-vedno prek plana ' sestavljene, dele za Novo Gorico, Otoce in Trbovlje. Tudi usluge predstavljajo še . vedno visoko' vrednost.
Izpad po montažnem pianu ni znaten, saj smo istega dosegli z 91,6%. Če pa upoštevamo družbeni plan, lahko ugotovimo, da smo ga dosegli le ž 89,2% in bo treba v prihodnjih mesecih izpad čimprej nadomestiti.
PRIMERJAVA EKSTERNE
PROIZVODNJE
(1964—1963)
V JANUARJU (STALNE CENE)
ut?	* Proiz.
Montaža rot. str.	170,4
Kontakt. — releji	206,5
Splošna mntaža	• 91,9
Kinoakustika	57,3
Telefonske centrale 169,2 Lipnica	153,8
Deli avt.	283,7
Deli za N. G.	71,1
Deli za Otoče	53,0
Usluge ' ■ .__________273,0
Skupaj
119,3
Izkušnje v lanskem letu nas učijo, da nikakor ne smemo zanemarjati proizvodnje v prvih ~mesecih, ker je. zaostanke težko nadomestiti. Posebna odgovornost in teža leži na nabavni službi, ki mbra' kljub težavam preskrbeti "kritične materiale;
šef- proizvodnega sektorja ing. Alo.iz Grčar
vanja. To zadnje je pri londonskih dimenzijah in .razdaljah prav posebno veselje. Komaj čakam/ da uredim privatno življenje, to je, da se vselim ,v svoje stanovanje.
Torej, dragi tov. urednik, naj bo to za prvič dovolj. Upam, da se Vam čez nekaj tednov spet kaj oglasim.
Ing. Janez Baloh
ZAHVALA UPRAVI
TOVARNE
ZA RAZUMEVANJE
Tov. urednik!
Veliko čitamo v časopisu »Iskra« o življenju naših delavcev,- zato sem se odločila, da vam opišem; tečaj, ki ga je uprava tovarne s pomočjo aktiva ZMS priredila za naše delavke — predvsem za mladinke.
S tem tudi 'izpolnjujemo obljubo, ki smo vam jo dali na redni letni konferenci KK v Kranju, da vtfs bomo obveščali o življenju in delu naše mladine."
Gospodinjski tečaj, ki ga je na pobudo Zavoda za -napredek gospodinjstva v Ljubljani organizirala uprava tovarne s sodelovanjem aktiva ZMS obiskuje 20 tečajnic — članic kolektiva. Tečaj vodi predmetna učiteljica Jolanda' štokelj v popoldanskem Času v -prostorih tovarniške menze.
Program pouka obsega teoretični del hranoslovja, (ki ga vsak dan utrjujemo s praktičnimi vajami), osnove higiene prehrane* glavne sestavine živil, njih uporabo in shranjevanje* Dekleta se vadimo na podlagi teoretičnega in praktičnega, znanja pravilno sestavljati jedilnike., Vaje iz prehrane - obsegajo pripravo zaj trkov, kosit in večerij, pri čemer upoštevamo ceno, čas za . pripravo 'živil, tehniko dela ob uporabi sodobnih tehničnih pripomočkov (pekač, kuhalnik, mešalnik). Na programu so osnove serviranja, pravilna uporaba - posode, pribora in vedenje pri mizi.
Poleg hranoslovja .zajema pouk še teme iz gospodinjstva. Te obsegajo uporabo električnih gospodinjskih pripomočkov kot So: sesalnik;, loščilnik, štedilnik, ravnanje s temi pripomočki med rabo’ Tn po njej. Snov zajema še dnevno vzdrževanje vrhnje obleke in'zaščito pred~molji. Dekleta se- seznanjajo z uporabo sodobnih pralnih sredstev (detergenti), s pranjem občutljivih tkanin, kot so volna, svila, umetna vlakna in podobno.
Prav tako so na programu teme v zveži ž vzdrževanjem usnjenih izdelkov: temeljito čiščenje čevljev, čiščenje drugih usnjenih predmetov, shranjevanje tesnjenih predmetov in krzna' ter zaščita' pred molji. '
Patronat nad tečajem je 'prevzela uprava tovarne, pri izvedbi tečaja pa pomaga tovarniški aktiv mladinske organizacije.
Uprava nam je nudila vse?
V kranjski tovarni je nova ekonomska enota: »Plastične mase«, ki se je formirala Iz prejšnjega bakelitnega' oddelka. Na sliki: volitve predstavnikov v DS EE
stransko pomoč in razumevanje, za kar. se udeleženke tečaja upravi in samoupravnim organom tovarne najlepše zahvaljujemo.
Marija Žagar
Vašega pisma smo bili veseli. Nazadnje je pokiv mladim proizvajalcem/* naj pišejo v svoj časopis, ven-
darle našel odmev/ Prav ve-, seli nas, da je mladina Horjula skoraj prva, ki naj kaže pot tudi drugina aktivom v zadevi dopisništva mladih. H koncu Vas prosimo, da ne' ostanete le pri tem pismu; bodite naš stalni 'dopisnik. Ohrabrite še druge!
Lep pozdrav!
. Uredništvo
O klubu štipendistov
(Nadaljevanje s 6. str.) _ Pri tem nas je podprl gen. dir. tov. HORJAK, dir. ZZA tov. Dobnikar in šef splošnega sektorja ZZA dr. Gogala.
»Pred kratkim je dobil Klub svoj prostor. JTe prostor zadovoljivo izkoriščen?«
Dejstvo, da smo dobili svoj klubski-prostor potrjuje* koliko razumevanja ima podjetje za jrtaše udejstvovanje. Precej zaslug ima šef kadrovske službe tov. Marjan Cvar. Prostor, je v Ljubljani v Miklošičevi 28, vhod je z dvorišča/ Tam je radio, televizija, šah, dobili bomo tudi časopise fn revije. Vendar pa življenje še ni'; zaživelo in uporabljam'to priložnost, da povabim vse, ki so člani Klu-bar\da se • večkrat oglasijo tudi “V našem kotičku. Pros-stor je ogrevan in odprt vsako popoldne in zvečer.
»Kaj pravi analiza vašega dela?«
Ekskhrzija v Tovarno us-memiških naprav v Novem mestu, začeli so se jezikovni tečaji, imeli smo predavanja gen. direktorja Dušana Horjaka o perspektivah in nalogah Iskre, Udeležili smo. se medfakultetnega* tekmovanja v šahu in’ košarki. Ustanovljene so bile . sekcije Kluba na fakultetah; 'vsega 7 po številu. Tudi komisije odbora Kluba pridno delajo.
»Ali res namerava Iskra, kljub temu da ima prek 600 štipendistov, razpisati še večje število štipendij?«
Da, saj še zaveda,- da mora tako veliko podjetje sbdelo-,-vati v medharodni delitvi dela,'Samo z velikim številom strokovnjakov je možno, da dosežemb takb kvaliteto iz-
delkov, da lahko konkuriramo pa zunanjem tržišču. Velja pripomniti, da Smo v štipendiranju v zaostanku za sorodnimi podjetji v tujini. Zato misli podjetje v krat-. kem razpisati okrog 200 šti-. pendij.
»Ali Klub spremlja učne uspehe štipendistov?«
Imamo možnost zasledovanja učnega uspeha v dveh’ .merah: po liniji Kluba in po oddeliš*! za strokovna izobraževanja kadrov. .
»Smernice za bodoče delo?«
Vsekakor mislimo nadaljevati in razširiti sedanjo dejavnost. Poiskali bomo še kontakt z ZPK, organizirali instrukcije za srednješolce in ■poživili družbeno življenje.
P"; T.
Dopisujte
v" tednik
»Iskra«
Sredi neumornega dela . je nenadoma preminil
ANTON BENEDIK
« član delovnega kolektiva ZZA Prizadevnega sodelavca bomo ohranili v- trajnem spominu!
Delovni kolektiv -
Zavoda ,	i
' J
za avtomatizacijo