126
Naši dopisi.
Iz Gradca. {Javna zahvala.) Od 1. januarija do konca marca tekočega leta so se za narastek glavnice „podpiralne zaloge slovenskih vseučiliščnikov v Gradci" sledeči doneski darovali/.
Gospod dr. Josip Čuček, odvetnik v Ptuji, gospa Nina Frohlich pl. Feldau v Gradci, g. dr. Kulterer, odvetnik v Velikovci, g. dr. Rapoc, c. k. beležnik v So-štanji, g. dr. K. Schmidinger, c. kr. beležnik v Kamniku, g. dr. Srebre, odvetnik v Brežicah, in g. dr. J. Vošnjak, državni poslanec na Dunaji,  —  po 10 gold.
Dalje g. dr. Benjamin Ipavic, zdravnik v Gradcu, g. Obreza, drž. poslanec na Dunaj i, g. Viljem Pfeifer, drž. poslanec na Dunaji, gv Franjo Pire, predstojnik gimnazijskega konvikta v St. Pavlu na Koroškem, g. dr. Janko Brneč, odvetnik v Mariboru, g. Jurij Ster-benec, doktor prava in župnik v flrenovicah in g. dr. Žirek, zdravnik v Gradci — po 5 gold.
Dalje g. V. Krisper, posestnik v Ratečah in g. Roman Spari, dekan v St. Pavlu na Koroškem, po 3 gold. SI. akad. društvo ,,Triglav" v Gradci 1 gold. 75 kraje, g. Franjo Mahorko, bogoslovec v St. Pavlu na Koroškem, g. Benedikt Schluder, benediktinec in kandidat profesure in g. Radoslav Vidovič, bogoslovec v Št. Pavlu na Koroškem — po 1 gold.
Vsem preblagim gospodom darovateljem imenovanih doneskov, dalje blagorodnemu g. Krisperju, ki je papir v vrednosti 8 gold. daroval, in isto tako tiskarni slavne družbe sv. Mohora, koja je tisk poročila o stanji in delovanji podpiralne zaloge po znižani ceni oskrbeti blagovolila, izrekajo podpisani javno najprisrčnejšo zahvalo.
V Gradci 4. aprila 1882.
Prof, dr. Krek,            Prof. dr. H. 1. Biedermann,
predsednik.                                   blagajnik.
Josip Lendovšek, tajnik.
Iz goriške Okolice 16. aprila. — Česar se človek uže naprej preveč veseli, tega navadno ne doseže ali vsaj v polni meri ne. Ravno tako je tudi z dobro letino. Naš ubogi kmetic se je letos prav dobre letine nadjal, ker je tudi res vse jako dobro kazalo; al prišlo je slabo vreme, katero je njegovo upanje zmanjšalo in nekaterim popolnoma vničilo. — Nogradi so ob reki Vipavi, Soči, sploh v ravninah prilično veliko trpeli, posebno zgodnejše sorte; ravno tako je tudi zgodnji korun pozebel; kar pa zadeva murbino listje, katero je za mraz zel6 občutljivo, ga je jako posmodilo, a po ravninah skoro popolnoma, posebno v naši Furlaniji in goriški okolici. Za sviloprejke je ta mraz smrten udarec, ker, ako gre vse popolnoma po sreči, se jih komaj splača rediti pri tako nizki ceni galete; ako mora pa še perje drago kupovati in da mu potem grejo, kadar bi se morali zapresti, pod nič, to je siromak prec v dolgeh. — Velika sreda pa je bila, da je bil suh mraz,
ker, ako bi bilo poprej deževalorin"da je potem ta mraz nastopil, bi bila škoda gotovo veliko veča.
Dopis iz Goriškega in Gorice v 10. in 12. številki „Novic" je jako dobro opisal goriške razmere, kar je potem tudi naša vrla „Soča" potrdila. Sploh smo bili vsi zadovoljni razun takih, kateri mislijo, da je greh resnico pisati; ako pa hočemo, da se napake v narodu popravijo , se morajo ljudje, ki so vzrok takim napakam, javno po časnikih grajati.
Danes je imelo „podporno in bralno društvo" na Kostanjevici svečano sv. mašo kot znamenje srečnemu početku. Gosp. dr. Gregorčič, profesor v bogoslovji in podpredsednik tega društva, je govoril izvrstno ter pokazal, katero pot mora to društvo hoditi, ako hoče v pravem pomenu besede svojo vzvišeno nalogo dobro izpolniti in tako ubogemu rokodelcu v materijalcem in duševnem obziru pomagati. Sploh je bilo vsem nazočim uže na licu brati, da so bili govora gospoda profesorja jako veseli. Vsi izrekamo gospodu profesorju presrčno hvalo za to in ga prosimo , da tudi še dalje svojo izvrstno moč našemu društvu daruje. Bog ga živi! — Tudi vrlim in častitim narodnim Frančiškanom gre vsa ča3t za njihov trud pri sv. maši in kinčanje cerkve. Najtoplejša hvala vsim skupaj!
Naj temu sporočilu dodam še to. Nek nemšk pro-fesorček z imenom Nussbaum sme javno po šolah klatiti, ker učenje se to ne more imenovati, da slovenski narod nima nobenega pesnika, nobene gramatike, sploh nobene literature In tako nemško revše hoče našo mladino poduČevati! V vsem tem ga izvrstni njegov pomagač in somišijenec vodja Pantke, rojen Prus, podpira in mu pogum daje! — Naš deželni šolski svet je popolnoma enak ljubljanskemu, ker imamo Slovenci samo gosp. dr. Tonklija v njem, a on je zdaj večidel na Dunaji; pa, če bi bil prav tukaj, kaj bode sam proti vsem drugim! Sedita še dva Slovenca v tem deželnem šolskem svetu, a jaz ne vem, kaj delata
Iz Podrage 15. aprila. — S težkim srcem in z vso marljivostjo prebirali smo dan na dan slovenske Časnike vsi smo bili vedno vtopljeni v misli zaradi volitev v mestni zbor ljubljanski; vsi smo želeli povoljnega izida. Ko dobimo v petek „Nar." v roke, razveselili smo se, da je zmaga v srcu Slovenije naša, da smo zmagali mi, ki smo dolgo let gledali tujca, ki nam grdo dela z našim glavnim mestom, v katerem je vendar večina narodna. Kakor je bilo naše veselje v petek veliko, tem veče bilo je v soboto, ko so nam na ušesa zadonele besede velikega pomena vredne, da je Ljubljana zopet naša, da je viharna bitka končana v prid in korist naroda, kateri je v lepi beii Ljubljani zdihoval pod jarmom nernčurskim, kateri je gospodoval dolgo, dolgo let v lepi Ljubljani. Ne veseli se nad zmago samo Ljubljana, ampak veselje vživa ves narod, ki z veseljem navdušen gori za njega glavno mesto. Bog živi toraj narodne vo-iilce, ki^so stali kakor skala ob bregu morja nepremagljivi. Se eno leto, in Ljubljana dobila bode ves drug obraz, se malo časa, in reklo se bode, da v Ljubljani je propal gad izdajstva za večne čase. Vam pa, narodni mestni odborniki, naj bo prva skrb, da se krepko potegujete za vpeljavo našega milega maternega jezika v naše šole, kar sem preverjen, da so tudi to Vaše najprve misli in želje. — Slana je tudi našemu revnemu kmetu storila precej škode in revež zdihuje in se boji še daljše nadloge. — Vreme je precej povoljno in vse mrgoli na polju in pridno obdeluje.
V Novemmestu. (Iz odborove seje kmetijske podružnice 11. aprila.) Pri tej seji obravnavale so se posvetovalne reči po sledečem dnevnem redu: 1. Razdelitev 4 častnih diplomov, ki jih je podelila si. c. kr. kmetijska družba v Ljubljani gg.  Ant. Dergancu,   Ant.  Ogulinu,
127
J. Trsinerji in J. Franketu. 2. Dopisi, ki dobila jih je kmetijska podružnica, se naznanijo odborovim udom. 3. Predsednik odseka za ubranitev trtnih bolezni poroča odboru, kaj se je od omenjenega odseka za pokonče-vanje novega trtaega sovražnika do sedaj storilo, in kako daleč se je uže razširil. 4. Posvetovanje o vprašanji , kaj bi se za povzdigo sadjereje na Dolenjskem še storiti zamoglo?                                                  A. D.
Iz Petrove vasi v črnomeljskem okraji. — Pri yo-
litvi občinskega zastopa je bil pri nas za župana voljen Matija Schuss iz Mihele vasi, Janez Plut iz Kučetne vasi in Matija Jermann iz Pake pa za svetovalca.
Z Rateč na Gorenjskem. — Pri občinski volitvi naše
županije bil je za župana izvoljen gospodar Jože Pint-bach, za svetovalca pa Peter Kirchmaver in Janez Koin-poš, — vsi iz Kateč.
Iz Šmarije — V nedeljo 16. t. m. predaval je pri nas deželni učitelj poljedelstva g. E. Kramar o kmetijstvu; da so se kmetje naših krajev tudi za napredek kmetijstva zanimati jeli, nam dokazuje najbolje to, da se je vdeležilo predavanja čez 300 poslušalcev. Gosp. E. Kramar govoril je o osušenji senožeti poleg potoka „Brega" ter nam jako razumljivo raztoimačii, kako z malimi stroški bi se dal ta potok vravnati ter travniki osušiti, da bili bi potem trikrat več vredni, kakor so sedaj. *) Dalje govuril je gosp. Kramar o živinoreji, o kulturi sladkorne pese, o potrebi šolskega vrta, da se povzdigne sedaj jako zanemarjena sadjereja šmarijske okolice itd. Po predavanji pričela se je jako živahna debata. Zbrani smo bili skoraj dve uri. Kako dobro je gosp. Kramar svojo nalogo izvršil, dokazuje to, da je nam moral obljubiti, da pride kmalu zopet v naše kraje, in sicer v Grosuplje in St. Jur. Da se je shoda toliko ljudatva vdeležilo , zahvaliti se moramo v prvi vrsti velespoštovanemu in za napredek kmetijstva jako vnetemu gospodu dekanu J. Drobniču in kaplanu gospodu Lazniku, Kakor tudi županoma g. Ogorelcu, g. Košaku, nadučitelju g. Borštniku, g. Mazeku in drugim. Debate udeleževali so se posebno g. dekan Drobnič, g. Peruzsi, g. Ogorelec; tudi kmetje bili so zelo zgovorni, ko so prevideli, za kaj da gre.1 Po predavanji povabil je g. dekan skoraj vso inteligenco, ki se je shoda udeležila, k se bi, kjer smo se pri kozarcu dobrega vina še dolgo razgovarjali in veselili, in tudi za „naroden dom" nekaj nabrali.
Iz Ljubljane. — Volilni valovi so se vlegli, potihnil je burni vrišč in go vrhu valov plavajo razbite kandidature ljubljanskih nemskutarjev , izmed katerih sta se le dva rešila komaj in komaj na suho, to je, v mestni odbor nazaj. Vsi drugi so žalostno vtonili, med njimi dve najhujši ščuki: dr. Ke esb acher in dr. Schrev, vkljub nepopisljivemu napenjanju. Sneli smo z rotovža uže skoro plesnjivo črno nemčursko zastavo in zame-nili jo z belo narodno in tako je Ljubljana zopet bela. Naša zmaga je tem sijajnejša, ker so nasprotniki res napeli vse žile, zastavili vso svojo moč, da bi nas vrgli; posebno ko so v drugem razredu padli, so se z vso silo lotili prvega razreda, da bi ga potegnili na svojo stran; pa zavednost voliicev tudi tu ni pustila jim prodreti, komaj da so dva svojih spravili v starešinstvo, dva pa sta popolnem padla.
Pa prestopimo k poročilu. V drugem razredu smo lani propadli, pa v obče le za borih pet glasov. Tem sijajnejša je bila toraj zmaga naša, ko so naši kandidati dobili največ 86, najmanj pa 71 glasov več od nemškutarBkih. Voljeni so bili namreč naši takole : Grasselli  s 323,   Potočnik s 325,   Bajer s 313
*) To stvar prinesle bodo „Novice" natančneje v prihodnji številki v gospodarskem oddelku.                      Vred.
glasovi. Nasprotniki so dobili: dr. Keesbacher 253, Lesko vic 246, dr. Mrhal 242 glasov. Znamenito je to, da v tem razredu še narodnjaki nismo nikdar zmagali in to največ zavoljo pritiska prejšnje vlade do uradnikov, posebno narodnih. Vdeležitev je bila nenavadno živahna, prišlo je volit 572 voliicev.
V  prvem razredu je prišlo volit 243 voliicev, 16 več ko lani. Tu smo zmagali le na pol, voljena sta namreč narodnjaka dr. Moše" s 127, gosp. Kušar s 125 glasovi; potem nasprotnika dr. Suppan s 123, Luk man s 122 glasovi, toraj ta dva komaj s potrebno večino. Druga naša kandidata sta dobia* dr. Papež 116, Vilhar 119, — nasprotna: dr. Suppantschitseh 116 in dr. Schrev 119 glasov.
Tako je zdaj v mestnem zboru 16 narodnjakov in le še 13 nemskutarjev (ker je grof Chorinskv izstopil); med zadnjimi pa tudi niso vsi tako zagrizeni, kakor propadli dr. Schrev. Veselje nad tako zmago je bilo po vsi Ljubljani velikansko. Ko je bil izid volitev znan, so iz množice pred rotovžem na mestnem trgu čakajoče zadoneii živahni klici „živijo", ki so se potem razširili po mestu; v čitalnici se je v četrtek in petek zvečer obhajala zmaga veselo, a ne prevzetno; vsi spodnji prostori so bili polni veselih obrazov, videlo se je, da se vse raduje zmage pravice, ne pa sile.
In tako je zdaj Ljubljana zopet bela in bo , ako Bog da, ostala bela, dokler bo stala.
Naši nasprotniki so vso svojo jezo nad to našo zmago in svoj žolč zlili in ga še zlivajo po unanjih časnikih. Mi omenimo tu le graške „Tagespost", ki v giavnem članku pravi, da se bodo zdaj, ko je na ,,ro-tovži" večina narodna, zopet povrnili tisti časi, ko so se ljubljanski nemškutarji zunaj pretepali, kakor na Janjčah in na Jezici, m da bodo gotovo zopet taki „škandali", kakor je bil „Sokolov" na glavnem trgu za časa Costovega županovanja. V dopisu se dopisun jezi nad tem, da so se po naši zmagi slišali pred rotovžem klici „živijo" in „slava", ter se laže, da so se z enakimi klici valile druhali mladih ljudi po mestu; pristavi pa še to, da se je bati enakih „škandalov" (!) odslej večkrat. — Toraj je beseda „živijo" uže škandal! Dopisun je najbrže iz iste „liberalne1' dobe, ko je bil aretiran po policajih vsak, kdor je v mestu kjerkoli „živijo" črhniJ, če tudi ne upil.
Iz tega se razvidi, kako hudobni^ so ljubljanski nemčurski dopisovalci nemških listov. Če bi hoteli pobirati vse, kar so po njih raztrosili, bi ne prišli do konca. Ljubljanski „Wochenblatt" se hudo peni in obeta, da se bo še huje, pa — mirna Bosna! Mi se ne bomo prepirali s takimi lističi. Mi — in z nami vsak narodnjak in miru željni človek — se veselimo izida teh volitev , ker po nji je postala Ljubljana zopet domača in tako bo našel vsak uoauji narodnjak, ki bo prišel sem k svojim bratom, ne pa k ljudem, ki bi ga zaničevali ali grdo gledali. Nemškutarji se bodo počasi tudi navadili bele Ljubljane, kakor se na priliko neka žival navadi novih vrat. Ljubljana pa bo postala to, kar je po naravi, prebivalstvu in legi pa bi uže davno morala biti, namreč slovenska stolica slovenski deželi.
V  našo narodno večino na rotovži pa stavimo popolno zaupanje, da bo tudi s svojim gospodarstvom pokazala, da je bila letošnja volitev v vsakem obziru srečna.
Slava, trikratna slava in hvala pa vsem narodnim volilcem, ki so nam k tako sijajni zmagi pripomogli!
— (C. k. kmetijska družba) razpisuje službo tajnika z letno plačo 420 gld. Prosilci morajo biti v prvi vrsti družbeniki c. k. kmetijske družbe, v kmetijstvu izurjeni
128
ter slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožni. Prošnje naj se vlože do 1. dne junija t. 1. pri kmetijski družbi.
—   (Reklamacij ska komisija kranjska') je v prvi seji sklenila, razdeliti si rešitev pritožeb zoper vcenitev zemljišč in v ta namen komisijske ude uvrstiti v štiri odseke, od katerih bo imel poročati vsi komisiji: 1. odsek o pritožbah: cenilnega okraja mesta ljubljanskega, ljubljanske okolice in okraja litijskega; 2. odsek o pritožbah okraja postojnskega, logaškega in kočevskega; 3. odsek o pritožbah okraja radoij-škega, kranjskega in kamniškega; 4. odsek pa o pritožbah okraja novomeškega, krškega in Črnomaljskega. — Prva dva odseka uže rešujeta svoj nalog.
—   (Za okrajnega glavarja) je imenovan gosp. Raj-mund Hočevar in pride v Kočevje; kočevski okrajni glavar gosp. Mer k pa je prišel v Kranj. Ob enem je bil gospod grof Pače imenovan za vladinega tajnika v Ljubljani.
—  (Podobe dr. Jan. Bleizoeisa viteza Trsteniškega), katere je založil narodni trgovec Peregrin Kaj zel in katere so ponarejene po prav lepo slikani podobi prof. Iv. Franke ja, so uže na poti in naročniki jih bodo kmalu dobili v roke.
—  (Vabilo k ob&nemu zboru „Glasbene Matice"), ki bode dne 20. aprila ob 6. uri v čitalničnih prostorih. Program: 1. Ogovor prvosednikov. 2. Poročilo tajnikovo o IX. društvenem letu. 3. Poročilo blagajnikovo o društvenem gospodarjenji. 4. Volitev 20 odbornikov, katerih mora najmanj biti 12 v Ljubljani, in med njimi se zaznamuje posebej prvosednik in blagajnik. 5. Posamičnih članov nasveti.                                      Odbor.