fctev. 206 TRST, soboto 24. julija 1909 Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAN mmmm tatfi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj* l**painične štev. se prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) y mnogih tobakamah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Foetcjni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ifcini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.), OOLA6I SE RAČUNAJO na milimetre v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglanf po 8 »t. mm, ••mrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K., vsaka •»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-aanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek oprave aJ&djnosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko« je moč I NAROČNINA ZNAŠA za vse let6 24. X, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlaoe naročnine, se uprava r e ozira, laroonlna na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" stane : eel»- —— l*»tno K 5 20, pol let* a 0O —«—' Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se na vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li«ta. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnpt konsorcij lista „Edinost-. - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. nI. Giorgio Galatti St. 18. Fo5tno-hranllnl?nl raiun Jt. 841 652. TELEFON it 11-57. Odbor starišeu za slovenske Sole vabi na javni shod ki se bo vršil v soboto dne 24. julija ob 8. url zvečer na vrtu „Narodne gostilne", - Campo San Giacomo 5 — Dnevni red : 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo o stanju šolskega vprašanja (poroča deželni in državni poslanec dr. Otokar Ryb£r). 3. Raznoterosti in spopolnitev odbora. Na obilo vdeležbo vabi Odbor. BRZOJAVNE VESTI. Dalmatinski deželni zbor. ZADER 22. Dalmatinski deželni zbor bo sklican dne 17. septembra. Bosanski železničarje pri Burianu. SARAJEVO 22. Skupni fioacčni minister Burian je spre jel deputacijo bosansko-hercego-»riifkib železničarjev, ki so mu izročili memo-r ndnm giede uvrstitve eneza dela stanarin-»ke doklade v pokojnino. Minister je obljubil, da i bo prizadeval pospešiti čim prije to vprašanje, kateremu je naklonjen. Ruski vojni materijal za Črnogoro. DUNAJ 23. „Zeit* poroča iz Odese: Kiiiki pomožni križar „Pctrograd" je zapustil včeraj tuka.šie friitanišče. z blagom, ki je, kakor se govori, namenjeno v Bar, ter iic* na krovu okoli 7000 toneiat vojnega mati rijala in scer pcl;ske topove, mitraljeze, maniciie, velike množme razitreljivcih snovi za miae itd , kar vse podarit car Nikolaj črnogorjlemu knezu. Že v januvarju t. I. je nameravala ruska ladija „Cb1 rion* enak tevor, a je bila preprečena po avstrijskih vojnih adijab. Ker je pa sedai, vsled avstro čmogor, pigodbe barska luka prosta, se b>de tovor knžarja lahko izkrcal. Novi nemški kancelar obišče italijanskega kralja. BEROLIN 23. Novi državni kancelar B ifcmacn Holiwig te poda koncem meieca iictobra v Rim, c!a se predstavi kralju Vik-t fju Emanuelu in da se seznani s Tittonijem. Angleško-turško prijateljstvo. LONDON 23. Vlada ?e dala danes pred-pciudne „lunda v čt»»t turški parit mentariširi k misiji, ki se mudi t j. Minister zuaau?ih zaiev ie napil na sdravie tultana in simpatije angležketra nareda za Tu čijo. Ii't- ' k l je svoje zfgDto»ilo, da žt-li celi narod, brez ozira na »rranko, rrećen razvoj Turčije. Dogodki v Perziji. PETROGRAD 23. „Novoje Vremja" pri-o^ičuje iz Teheran* neko brzo t vko o pretečih n"\!h nemirih. Emir Mcfachan je baje v Sultanabadu uplenil 3000 puši i j nekoliko to *ov in zasedel gore pri Tehora u. Pri S aha-bada, prvi postaji na ruski pr^ai v T n s > r&akcijonarc: baje napadli nacijonaliste. Na cbeh »traneh je bilo btiie m~tvih in ranjenih. TEHERAN 23. (Reu»erjev bi 6). Včeraj sta rusko in angleško odposlanstvo oficijelno naznanila u-ic st~rst*u za unaiije stvari, dasta ODLIJTE K njuni vladi priznali novega čaha. Obe odposlanstvi »kušati povpešiti odhod odstopi»šega šaha, ki ga bo spremljal bivši vojni minister Bahadar. TEHERAN 23. Celo mesto je praznično opravljeno, Povsodi »o razobešene zastave. Zvečer je razsvetljava is spuščanje umetnih ognjev. Godbe shirajo na javnih trgih. An-gležka himna je bila sprejeta z navdušenjem. Ljudstvo je jako zadovoljno. Zunaj T-herana pa je priSlo v nekaterih krajih do konfliktov. V samem mestu so bili štirje mrtvi. Radi tega je poslala nova vlada več kozakov na mesto nemirov. Državna tiskarna je dobila nalog, tiskati nov volilni zakon. Za jutri se pričakuje proglas, ki odreja volitve v Teheranu za pondel?ek zjutraj. Šah je še vedno v ruskem poslaništvu, zaitražen po nacionalistih. Oni hočejo doznati pred njegovim odstopom, kje je državni zaklad. Zarota grških častnikov. ATENE 23. Med častniki grške armade se je razkrilo zaroto, ki je imela namen vreči s prestola sedanjo dinaiti>o. Radi tega je bilo izključenih iz armade 120 častnikov, — Korintski poveljnik ie bil aretiran. Pričakuje se še daljnih aretacr. Angleški delavci proti ruskemu caru. LONDON 23, V včeraišnji seji poslanske zbornice so členi delavrke stranke in naciionali&ti ojstro nape dali vlado radi nameravanega obiska ruskeg* cara v Angliji. Kritikovali so postopanje ruske policije in nasilni režim, ki vlada v Rusiji. Minister unarih zadev Gh*ey je povdar-jal, da so to notranje zadeve Rusije, ▼ katere se tuj parlament ne ome vtikat1. Zbornica je konečno p-i glasovanju odklonila s 187 proti 87 glasovom predlog delavske stranke. Proslava proglašenja ustave v Turčiji. CARIGRAD 23. Današnja prva obletnica obnovitve ustave v Turčiji je bila tukaj slo* vesno proslavljena. Celo mrrsto je v zastavah. Sultan je položil temeljni kamen spomenik »lobode, na ker »e je vršila parada čet. Turčija o avtonomiji Krete. CARIGRAD 23. Sinoči je bil izroCen poslanikom zaščitnih velesil odgovor porte ns noto glede Krete. Porta izjavlja v noti, da vzame na zutrnje zagotovilo velesil glede obvarovanja suvereniletnih pravic sultana, ter izraža uverjenje, da se misli s tem tudi državljanske pravice mohamedanov. Porta vidi edino rešitev sedanjega težkega položaja v primerni aitonoraiji dežele, a izjavlja da je današnji „status qio" kršenje suverenih pra-vic sultana in mednarodnega prava. Ne more se več djpuititi, da bi se mešala k»ka tretja država v notranje zadeve Turčije. Še-le če to preneha, bi zamogla porta urediti na otoku avtonomni režim v smislu suverenih pravic s u -»na. Na smrt obsojen indijski dijak. LONDON 23. Indijski dijak D.ngrah je spoznan krivim umora na polkovniku Tur-zonu. Bil je obiojen na smrt. Po proglašeniu obsodbe je izjavil Dognah: Srečen sem, da imam čast umreti za svojo demovino. Orkan v Ameriki. LONDON 23. Orkan, ki je razsajal ▼ sredo v Teksasu, je napravil maogo škode. Brzo atna zveza maita z uuanjim svetom je razdejan*. Izgubilo je življenje vsaj IS oseb, 20 oseb je bilo pa poskodovaiih. Provzročena Škoda znaša nad en milijon dolarjev. Moj roman...! Crtica. (SLAVKOV.) Povedal sem ga mtnikema ic vsibder je bil efekt, ki ga je povzri či!, drugačen. Marii-kbteri iimed mojih poslušalcev se je pomilo-voico nasmehnil, kakor bi hotel reči: „Revček ! Vidi se, da se v to ne razumel, Troba ti je šole in šole. Nauči ss stvari poprej te retčno in p tim jo boš lahko uporabljal v praksi.a Meni ni t> hotelo tikdar v možgane. Ljubezen v teoriji in ljubezen v praksi! Kakšna razlika naj je med nima ? Katera je boijša ? Zmajal sem nejevoljen z glavo in si u idlii: „ Kaj boš t ? Saj nisi vsegaveden in tudi nisi bogve kako izkušen/ Smilil se mi }e ta človek. Drugi i; med poslušalcev me je z roko precej uiočno udaril po ramenu in vskliknil vtse.o : „Ti si pa les m roden! V knjigi 1-ubezri boš gotovo zapisan z zlatimi črkami. Ha, Ha!" Tudi ta način nmevanja mojega prvega romana mi ni ugajal in tadaj sem sklenil, da ga nikomur več ustno ne povem. Tj je v/rok, da Čitate dane« pr?i znameniti doživljaj mladega človeka 1 Ni dolg, a vendar je intfr?santen že vsled tega, ker je remanček neizskušenega študenta, * * Študiral stm v mestu ***. Bil sem še precej pridan, miren in poslušen študent. Hodil sem redno v šolo in reči moram, da so me študije jako veselile. Imal sem veliko veselje do ktanu, za katerega m9 je oče določil in od todi moja pridnott in vstrajnost. Dovršil sem tri šolska leta in hodil t šolo že četrto. To bi bilo moralo biti leto veselia in učenja, ker je bilo zadnje leto mojih Stadij. A ni bilo tako! Pamet, ki me je spremliala .kozi tri leta, me je naenkrat zapustila in od tedaj je šlo vse narobe. Vzrok tega oenad-dnega preobrat« je bilo šestnajstletno dekle. Da, G i u 1 i e 11 a, mi je zmašala pamet ; začela me je zanimati; nisem videl druzega pred seboj nego vedno le njo; slišal sem vedno oje glas, kako milo drhti in •e tres?, ko se je sploh s kom pogovarjala. Nova hiia se podrla. PETRO SRAD 33. Danes zjutraj ie je ▼ Rasjevkaji ulici podrla nova petnadstropna zgrada. Pri tem ie baje izgubilo življenje 20 oseb. Pogrešajo 40 delavcev. Berolin 22, Danes je umrl glasoviti nemški pesnik Detlev-Liliencron, Berolin 23, Nek mladi Amerikanec, dospevši semkaj iz Japon»ke preko Rusije, je umrl za a&ijateko kolero, Ukrenjene bo stroge odredbe. Dunaj 23, Jutri doipe aemkaj romunski ministerski predsednik Bratianu, ki se sestane z ministre m za unanje stvari baronom Aehreathalom. Bratianu izroči Aebrenthalu veliki križec rada kralja Katla. Lvov 23, V minoli noči so v neki hiši ▼ zaprtem stanovanju našli umorjenega 70, letnega trgovca Schnapicha, Umor je bil izvršen že nred kakimi 10 dnevi. La Paz 22. Argentinija je pretrgala diplomatične zveze z Bolivijo. Danes je odpotovalo od tukaj oiobje argentinskega odposlanstva, TURČIJA, CARIGRAD 23. Vsi listi slavijo v nav-dušeaih člankih obletnico uvedbe vstave. CARIGRAD 23, Po vsej deželi se proti kriitijanom postopa zelo strogo. V Drami je pričel proti njim gospodarski bojkot, V Soluna so se vršila hišne preiskave, in na sumljiv, h osebih celo telesoe preiskave. CARIGRAD 23. Semkaj je došlo 72 bolgarskih časnikov, da se vdeležijo proslave obletnice uvedba vstave in da prisostvujejo vojaški paradi, BEROLIN 23 Iz Soluna brzojavljajo: Na postaji v Kirghilarju so odkrili zalogo grškega orožja, ki je biio v 10 zabojih. Protu-grško gibanje nadaljuje. Časopisi iz Grške so prepovedani. Državni posl. dr. Rybar o položaju. (Govoril na javnem shodu dne 18. julija 1909 v „Narodnem domu" v Trstu.) (Zvršetek.) Vseučiliščno vprašanje. — Pritisk Italije. Italijani zahtevajo svoje vseučilišče v Trstu — ne toliko kakor kulturno potrebo, ampak, ker so že vsega drugega siti. Nu, mi vendar nismo preti ustanovitvi laškega vseučilišča. Ah uprli smo se, ker Italijani zahtevajo to proti nam. Za-se zahtevajo vseučilišče tiati 1 ulje, ki nam no privoščajo niti enega ljudskega učitelja. Oai hočejo imeti vse, nam pa nočejo dati nič. Vtem pogledu je bila obstrukcija j t k o dobra, ker je poučila Italijane, da br^z našega privoljenja vendar ne morejo priti do rešitve teg* vprašanja, Italijani so se preveč zanašali na Ncmce in so se pra varili. T odi vlada ne bi bila diiponirana za zadovoljenje Italijanov ob tem vpraianju, ali udaja ce pritisku ministra za vnanje stvari, barona Aehrenthala. Ta pa pritiska zopet le zato, ker zahteva Italija. Prišii smo torej v Avstriji že tako daleč, di se take stvari hočejo dovoljevati — ne zato* ker so koristne, ampak zato, ker zahteva to kaka druga ptuja država. Celo Turki so se vzdramili m nočejo biti več pod kuratelo drugih držav. Mi pa slušamo pokorno, kar ukazujejo drugi. A kar je najža-lostneje: ti drugi so ravno tisti Italijani, ki so bili od Av. trije vedno tepeni. Da, očarala me je ona s svojim globokim, žgočim pogledom, s svojim vitkim stasom, s svojim mehkim glasom in sploh z vsem,,. Videvala sva se in *e umela. Ni bila sicer Siovenka ; vendar sem znal laščine že toliko, da sem jej lahko razkrival svojo ljubezen, In ljubila sva se! Pa še kako ? Bila sva srečna, tako močno »rečna kakor zamorijo le zaljubljenci srečni biti. Vendar je bil nekdo, ki je nama to srečo grenil, ki ni puščal, da bi to srečo uživala mirno, nefca-ljcno... I Bil je to njen oče, ribič Francescc. Ni sicer vedel za najino ljubezen, a vendar je bil meni jako na poti. Sledd je avoji hčeri vedno za petami in velika sreča je bila za-me, če se mu je ona izgubila za par minut in če sem jaz lahko neopaženo govoril žnio. In ko se je prikazala domov, jej je ribič Francasco navadno bral svoje levite. Izpraševanja in očitanja ni bilo nikdar konec. .Kje si že zoptt bila, ti grdoba? Kod •i se potepala? S kom si govor.la?" Navadno se je Giulietta opravičila • po-setom, ki ga je morala napraviti kaki prijateljici. Ali oče jej tega m verjel nikdar; rentačil in vpil je po stanovanju tako, da je bilo ie mene strah, ko sem zunsj v bližini hiše prisluškoval. Ozirom na vsen£ili§ko vprašanje moramo reči, da obstrukcija ni bila nikak greh in da smo imeli koristi od nje. Zgodilo se je nekaj, kar še nikdar: laški poslanci, tisti ponosni Italijani, ki nas niso hoteli nikdar niti videti in so nas vedno le zaničevali, češ — calati g u dalle montagne ! — ti isti Italij ani so nas začeli upoštevati: prišli so in seli z nami k eni mizi, da jim povemo, za kako ceao bi mi dovolili ita i anako vseučilišče ?! 1 To je za nas vsakako velik vspeh in Italijani sami najbolj občutijo to. Italijanski klerikalni poslanci niso tajili opravičeno* ti naših zahtev, ali rekli so, da v Trstu gospoduje italijanska liberalna stranka in da treba teh vprašati. Ti pa so odgovorili, da Slovencem nič ne dajo, tudi če bi imeli radi tega izgubiti univerzo. Tržaški Italijani so na stališču, da bi bila že jedna ljudska iola njihova smrt. Naša šola — italijanska smrt. Ta citla italianissima je torej obsojena v smit, če dobimo mi eno ljudiko šolo. To je za nas dragoceno priznanje, ker nam utrja vero v našo bodočnost v Trstu, Ž3 radi tega, da smo to doiegl, morsniD biti hvaležni obstrukciji. Lekcijo pa je dobila tudi vlada. Vidi sedaj, da se Lahov bolj boji, nego zaalužujejo in da radi njih ne treba odrekati tisočem, kar jim gre na šolskem polju. Vlada, ako hoče biti pravična, mora staviti gaše šolsko vprašanje na dnevni redt Še o obstrukciji. Povrnimo se 6e nekoliko k vprašanju obitrukcije. Ta je dosegla svoj cilj. Na žalott pa je rddi nje navstal prepir med Jugoslovani, Eni so jo odobrava i, drugi obsojali, „Slovenski narod" pravi, da je „Edinost" slabo iufornrrana, in trdi, da bi bili z cbstiukcijo že v odieku preprečili italijansko vieučilišče, da je torej obstrukci;a v zbornici sami le škodovala. Temu ne morem pritiditi. V proračunskem cd teku so bili 4 Jugoslovani. O enem je bilo že a priori izključeno, da bi hotel obstiuirati. Ostali bi trije. Ali morejo ti trajno obstruirati z doglmi govori? Dva tri dn in potem morajo že fizično obnemoči. Pa tudi če bi bila obstrukcija res neopravičena, moramo vprašati n:e jugoslovanske nasprotnike: Zakaj pa ste poprej molčali? Jedaota je imela svojo sejo na Dunaju. Navzoči so biii tudi sedanji nasprotniki obitrukcije. Zakaj so molčali vsi do zadnjega?! Zakaj niso govorili naravnost ? ! Ali ne poznajo laškega pregovora : kdor molči, pritrjuje 1! In češki poslanec Udržal je govoril izrecno v imenu r J;dnoteu, ne da bi se bilo prigovarjalo. Današnji nasprotniki obstiukcije nimajo torej pravice, da tožijo. Sicer pa zadostu;e, ako čittmj nemške časopise. Kako se g-izejo radi obstrukcije! ! To je najbolji dokaz, da je obstrukcija dosegla svoj cilj. Gorje taca, ako bi nas kaka „N, Fr, Presne" začela h?aliti. Dokler zabavljajo, vemo, da smo na pravi poti, da delamo na koriit svojega narGd*! Saj so Nemci tudi že obatruirali. Nam se žtije ob.trukcijo v grozen greh. Mari pa Nemci niso šo obsiruirali nikdar?! So-li m rdti oni vsikdar dajali državi, kar jej gre?! Spominjamo sa Bad^nijevih Časov. Tedaj je bil giganUki boj mad njimi, ki nočejo, da bi sa dejanski izve! § 19. drž, temeljnih zakonov, ;n njimi, ki zahtevajo jednako pravico za vs3 narode, Nenci so To so otroci ! Jaz skrbim za nio, jo dobro* vzgajam in učim, a ona rima ušes za moje lepe nauke. Prej je bila vedno doma na delu a sedaj ?w — Da, sedaj če le more beži iz hiše in teka begjigavedi kam? Toda čakaj! Jaz ti že pokažem, kaj se pravi nepokoran biti očetu, materi, starišem ! Slišal sem korake po stopnicah, vrata ca dvorišču so se odprla iu na njih se ie prikazalo moje strašilo, ribič Francesco, ki je držal za roko svojo hčer, mojo ljubljeno zvezdo, Giulietto. Vlekel jo je po dvorišču in se uitavil pri majhnih vratcib, ki so biia v nekem kotu nasproti glavnih vrat. Spmtil jo je iz rok, segnil v žeo in izvlekel iz njega ključ, s katerim je cdorl vratca. Menil sem, da sprovede deklico v kako tradajeveško mučilnico. Peit se mi je ttisnila in že sem hotel skočiti na drorišče ter rešiti deklico trinogs, V zadnjem hipu se je ona ozrla in videl sem, kako se mirno smehlja. Ne, tako se ne smehlja oni, ki ga čakajo muke, oni, ki zre trpljenju v obraz ! (Dalje.) Stran U „EDINOST" St: 206 V Trstu, dne 24. julija 1909 priredili pravo revolucijo preti Badenijevim jezikovnm naredbam za češko. Ne zato, ker se jim je godila kaka krivica. ampak zato, ker Nemci noče:o drugim nič d&ti. Tista nemSka obstrukcija je bilakri-vična invnebovpijoča! Badenija bo prisilili k odstopu z obatrukcijo, da--i je bilo tudi tedaj rešiti velevažno vprašanje — državno potrebo, namreč pogodbo z Ogrsko. Ali Nemci se niso nimalo 02irali na to. Ob-struirali so, vse razbili in vrgli Badenija. Oe je bilo to njim dovolieno, zakaj naj bi bilo od naše ctrani zločin ?! Ali naj Jugoslovani streme po deležu na vladi ?! Nasprotniki podtikajo našim ob*trukcijo-niitcm, da jim gre za miniaterske portfelje. Nekateri naii poslanci ne govorijo radi o tem. Jaz pa pravim odkrto, da VSa naša politika mora iti za tem, da dobimo svojega zastopnika na vladi, pa naj bo že Pet r ali Pavel!! Samo da bo naš ! Tako delajo vsi. Nemci so manjšina v državi, vendar imajo večiao miuisterakih s^ de ž ar. Ravno zato se jim tako dobro godi. Njihov Schreiner utika pors)di svoj nos in vspeva, ker ni nikogar, ki bi ga udaril po tistem nosa. V«i moramo torej delati na to, da pridemo do svojega deleža na vladi. Če n&m že naš minister ne bo mcgel veliko pozitivno koristiti, pa bo vsaj zaoranjeval najhujša ! Ostanimo združeni ! Na delajmo nasprotnikom tega veselja, da bi se radi obstrnkcije delili. Če bomo razcepljeni nas ne bo nikdo upošteval. 3 složnim delom pa se da mnogo doseči. To smo dokazali mi Tržačani, ki smo dosegli v zadaje čase vipehov, kakor razmerno nikjer drugje na Slovenskem. Ne le ob volitvah, ampak vedno ostajajmo složni v narodni borbi. Da so o raznib vprašanjih razna mnenja, je naravno in ne more biti drugače. Ali p-oti skupnemu nasprotaiku, v narodni politiki moramo biti složni! Posebno pa na Danaju ne smemo kazati demače mizerije. Obstrukcija jo provzročila, da vie goveri o na«. To moramo izkoristiti. Tadi če imajo naši poslanci kai med seboj — na zunaj morajo b ti složna falanga ! Ali Je narodna zveza razbita?! — Važna izjava. Predco zakliučim, naj omtn:m šo neke govorice, ki se širijo te dni, češ, da narodoe „Zveze" v parlamenta ni več, da je razbita. Izjavljam, da jaz nič ne vem o tem! Prej nego se to zgodi, bi se morali vendar posvetovati v naši „Zvezi Jugoslovanov*. To se ni zgodilo in zato se tudi ni moglo sklepati o izstopu iz „Narodne zveze*. Jaz želim iskreno, da ne pride do tega. Če pa bi vendar prišlo do tega, izjavljam že danes, da si pridržujem pravico, da ukrenem potem, kakor bo odgovarjalo mojemu stališču nasproti domačim strankarskim borbam. _ „Veleizdajnici proces" v Zagrebu. (101. dan razprave.) Zagreb 22. VII. Nastić pred sodiščem. Čuden dementi. Na začetku današnje razprave je izjavil predsednik Tarrabocbia, da veit, ki jo je prineslo več zagrebških listov, češ, da je on z nekaterimi členi senata dne 18. pil v neki mali zagrebški gostilni pozno v noč ter da je napil Nastiću, ne odgovarja resnici. Res je marveč, da dne 18. t. m. on niti v Zagrebu ni bil, ampak v Brežicah. Ta čudni dementi je z ozirom na mesto, kjer je bil oddan. vzbudil vseobčo — veselost. Na to je izjavil predsednik, da je senat obscdil branitelja dra Hinkovića v 100 K globe, „ker je iz vprašanj, ki jih je branitelj včeraj stavil Nastiću, razvidno, da on (dr. Hinković) veruje v podkupovanje prič po baronu Rauchu(Šibanje). Branitelj dr. Hinković je izjavil, da se Nastić zapleta neprestano v protislovja. Tako pravi n. pr., da so srbsko-samostalni poslanci členi revolucijo-narne organizacije. Ta pa da je sklenila za leti 1906 in 1907 strahovanje in revolucijo v Hrvatski, torej v času, ko so ti členi revolucionarne organizacije imeli vlado na Hrvatskem v s-ojih rokah. — Tako bi bil torej — po Nastićevem — sklenili, da bodo metali bombe proti sebi! (Gibanje). Predsednik (Nastiću): „Ali vidite v tem kako proti slovje ?" Nastić (jako tihj): „Ne!*4 Predsednik: „No, torej!- (Veseloit). Branitelj dr. Hinković: „Ali proiim !* Predsednik: „Ne govorite več o tem !" Nadalje je dokazal branitelj dr. Hinković protislovja v izpovedbah Nastić a o različnih datumih. Po Nastićevih izpovedbah bi bili ▼si členi „Slov. joga11 lažniki ter da le on (Nastić) g3vori resnico, da — si pripozoava on sam, da je napisal mnogo neresnic le tako z namenom, da bi svoje nasprotnike preplašil. (Velika veseloit). Zadnje vprašanje branitelja dra Hinkovića Nastiću se je glasilo : „Ali verujete v Boga ?! (Veliko gibanje). Nastić je molčal. Predsednik je zakli-cal razburjeno : ,To ne gre". (Med obtoženci mrmranje). Državni prr.vdnik je zakričal v velikem razburjenju: „Kaka vprašanja so to?!«4 Predsednik je prekinil razpravo ter je po kratkem posvetovanju razglasil sklep se- nata, da se imajo vsi obtoženci, raznn 6. ki jih Nastić direktno obremenja, odstraniti is dvorane, ter da se branitelju dru S. Masura, radi pritrjevanja in ploskanja s rokama nalaga globo 200 K. Braniteli dr. Budisavljević je hotel izprašati Nastić a o brošuri „Juzuviti v Bosni", v kar pa predsednik ni privolil. Na vprašanje, kaka razlika je med meščanskim klubom „Slovenakl iug" in revolucionarno organizacijo, ni dal Nastić nikakega odgovora in predsednik ni dovolil tega vprašanja ter je zažugal branitelju, da mu vzame besedo, ako bo tako nadaljeval. Po malem odmoru je predsednik pozval branitelje, da v roku 48 ur plačajo naložene jim globe, ako ne, bodo eksekvirani. Na tozadevno vprašanje je odgovoril Nastić, da po „njegovih informacijah" organizacija „Slov. jug* še obstoji. Ker pa na vprašanje, od kodi ima te informacije, Nastić ni botel odgovoriti, ga je opozoril branitelj dr. B udisavljević, nai ne pozablja, da je priča in da mora povedati, kar ve. Nadaljevaje je rekel Nastić, da je dobil svoje informacije od ijudij »ki so vredni vere", ali noče jih navesti. Na vprašanja branitelja dra JJudisavlje-vića o Joši Nenadoviča — o katerem pravi Nastić, da ie bil zarotnik proti kralju Aleksandru in da ga je oa, Nastić, poučeval o mahinsciji z bombami — je odgovoril Nastić, da je to sorodnik kraljev in kneza Nikole. Po polurni pavzi je čital Nastić komn-nike srbske vlado, ki izjavlia, da hoče, ako se bodo nadaljevali napadi predsednika in drž. pravdnika v tem procesu proti Srbiji, ta slučaj predložiti mednarodnemu razsodišču. O nekem baje inkriminiranem pismu Na-stića Ljubi Jovanoviću je konstaliral branitelj dr. Budisavljević, da to pismo ni bilo nikdar pisano. Ker je Nastić na prejšnjih zaslišavanjih trdil, da je šel radi bomb v Kragujevac pod imenom dr. Kraus, g* je vprašal branitelj dr. Budisavljević, kako to, da je tam vendar prodajal svojo brošuro „Moje afere* ? Nastić: „Pomagali so mi nekateri oficirji, ki iim ie bil moj ineognito poznan". Dr. Budisavljević: Ali ni možno, da so prišle na Cotinje še druge bombe razun onih „Slovenskega juga" ? Nastić se je izgovarjal na svoje prejšnje izpovedi in ni hotel dati javnega odgovora. Nadaljna vprašanja je prediednik za branil. Na vprašanje, kake direktive je dal Nastić stotniku Milanu Vasiću za potovanja po Hrvatski, Nastić zopet ni hotel odgovoriti in s pretvezo, da branitelj spremlja svoja vprašanja z ironičnim smehljajem, češ : „Ali sem priča, ali nisem". Na vprašanje, da — li pozna trdnjave v Dubrovniku je odgovoril Nastić še le po obotavljanju z „da". Branitelj dr. Budisavljević je vprašal Naatića, od kodi je imel naslove 1200 časopicov ? Na-stič: „Iz naslovnih knjig". Branitelj : „Torej tte se obrnili na kontrolo Evrope !" Ker Nastić izjavil, da je utrujen, je predsednik odgodil razpravo ca jutri. * * * Ražaljen Nastić. ZAGREB 23. Na današnji razpravi je vprašal zagovornik Budisavljević če je res, da ga je neki častnik v zarotniškem klubu oklofatal. Nastič je na to odgovoril: „Za to mi boste odgovarjal". Senat je na to naložil dr. Budisavljević a 100 kron globe radi žaljenja priče, ter mu oduzel besedo. DROBNE POLITIČNE VESTI. VIL sploSni avstrijski katoliški shod bo na Dunaju dne 5. 6. 7. in 8. septembra. Na shoda bo 5. septembra govoril tudi kranjski državni poslanec dr. Krek o izseljevanju. Srbski vojni minister Zivko-v i č potuje sedaj po Srbili ter inspicira vse garnizije v notranjosti dežele. Deficit v ruskem proračunu. Iz Petrograda poročajo, da bo ruski proračun za leto 1910 izkazal zopet deficit. AntimilitaričniprocesvPra-gi je bil dovršen v četrtek. Obsodba, ki se jo pričakuje z veliko napetostjo, se proglasi v soboto 31. t. m. Nove deželcozborskevolitve v Š 1 e z i j i. Z Dunaja javljajo, da na zadnjem zasedanju šlezijskega deželnega zbora sklenjena volilna reforma ni zadobila najvišje sankcije. Nove volitve za šlezijski deželni zbor, ki mu je potekla zakonodajna doba, se bodo vršile po starem volilnem zakonu zadnje dni meseca septembra. Novi deželni zbor se sestane prve dai meseca oktobra. Zapreke kronanju carja Ferdi n a n d a. Iz Sofije poročajo : Iznenada so se pojavile zapreke kronanju carja Ferdi* oanda in to se strani bo'garakega svećenstva. Bolgarsko svećenstvo trdi namreč, da je po naukih pravoslavne cerkve kronanje zakrament, ki ga zamore prejeti samo pripadnik pravoslavne vere. Svečenstvo se potemtakim nahaja v dilemi: ali mu je kršiti nauke pravoslavne vere in kronati carja, ali pa kronanje vzkratiti. V poslednjem slučaju vendar ni izključeno, da bi se car Ferdinand odločil 'za prestop na pravoslavno vero. FRANCIJA. Padec Clenenceaua. — Briand sestavi novo ministarstvo. Način kakor je padlo ministerstvo Gle* menceau, je mogoč pač edino-le v Franciji. Še prid kratkim je imel skoro celo zbornico na svoji strani. V zadnjem hipu ko bi bila imela zbornica iti na dopust, je spravil bivši minister zunanjih del Delcaise v zbornici v razgovor razmerje v francoski mornarici, kjer ie ostro napadal ministerskega predsednika C emenceaua in upravo vojne mornarice. — Cieme&ceau je odgovoril in očital Delcasseu, da je on prouzročil Franciji kot minister uaanjih zadev v uprašanju Maroka, največje ponižanje, kar jih je doživela v zadnjih dvajsetih letih. Došlo je do ojstrega besednega boja med obe na tema možema. Podlegel je Clemeccean. Zbornica mu je odrekla zaupanje. Bilo je sicer malo razlike v glasovih, in mnogo vladnih poslancev ni bilo v Pariza. A Clemeaceau je vstal takoj po izidu glasovanja, pobral svojo torbo s spisi, ia rekel: „Je m' en vais" (Grem) in šel je naravnost k pred tedniku republike in mu podal ostavko vlade. Novo ministerstvo sestavi Briand, ki je izvedel zakon o ločitvi cerkve od države. Kurz ostane torej — kolikor se tiče verskih vprašanj — tudi na d sije isti kakor sedaj. Dnevne vesti. Interpelacija slov. poslancev in „Piccolo". Utis, ki ga je napravila na javnost interoela-cila, ki so jo stavili poslanci dr. Bybar in torariši v predvčerajšnji seji deželnega zbora na namestnika princa Hchenlohe, je bil tako velik, da se ma niso mogli odtegniti niti Italijani sami. Celo „Piccolo" se je čutil mora-lično prisiljenega, da je to interpelacijo prinesel doslovno. Seveda ni mogel „Piccolo" drugače, nego da je interpelacijo opremil svojim komentarjem, Ta komentar je pa tak, da mu se pozna, da je le dete zadrege, da ga je „Piccolo" pač napisal le zato, da bi nekaj rekel. „Piccolo" pravi, da je vse mesto še vedno indignir&no radi napadov na kolesarje; dalje da je italijansko časopi&jo samo beležilo fakta, ko je poročalo o ranjenih žrtvah, in žebljih, ki so bili prinešeni v uredništva listov. To trditev „Piccola" je treba ponovno korigirati v toliko, da, če je bilo žetev, so bile po krivdi kolesarjev, ali pa zbog slučaja. O kakem slabem namenu, na;manje pa o kakem narodnem sovraštvu, pa tu ne more biti niti govora. A „Piccolo" tega ne more, ali bolje: noče umeti! Potem glede žebljev ! Saj ni nihče tajil, da niso bili natrošeni žeblji po cesti! Tega ne taji niti interpelacija ! Člani nabrežinskega oddelka kolesarskega društva „Balkan" so nabrali cele pesti žebljev! Iater-pelaciia zahteva samo, da se s preiskavo do-žene, kdo je natrosil žeblje, dočim bi hotel .Picoolo" nekako ziatvezati svojim teliČem, da hoče interpelacija sploh ntajiti eksistenco žebljev po cesti. Dalje govori „Piccolo" o barbarskih aktih, govori o pričah, ki so bile očividci teh barbarskih aktov, a ne navaja niti ene t n k e priče po imenu!! Ali vzemimo tudi, da bi se bil kak kmet, ki mu ie v divjem diru begajoč kolesar podrl voziček in mu napravil zanj občutno materijalno škodo, res spozabil, ter zagrozil, pa bodisi tudi kamen vzdignil: ali bi se smelo radi tega ob-dolževati en cel narod barbarstva in divja-štva ? — In potem „Piccolova" argumentacija glede prepovedi avtomobilistič, dirk l „Piccolo« pravi namreč, da so v Švici res prepovedane take dirke, ali to radi ozkih cest in velikega tujskega prometa! S tem hoče „Piccoloa izpodbti interpelacijo naših poslan.?! Narobe, saj isti razlogi govore proti takim priredbam tudi v naši okolici posebno pa na cesti od kavarne Fabris po Belvederju do vrha Grete, do nad Barkovelj, kjer je velik promet, vedno polno otrok po ulicah, a cesta ozka tako, da se dva voza komaj izogibljeta eden drugemu. Naravnost klasičen, je pa konec „Picco-lovega" komentarja. Pravi da želi tudi on, da se pride krivcem na sled, ker je dolžnost oblastnij delati na to, da se v bodoče par korakov od velikega in kulturnega mesta, kakor je Trst, ne bodo ponavljala dejanja, ki se zamorejo degajati samov divjih deželah. Ta „Piccolov" zaključek je naravnost nesramen ! Kaj se je zgodilo v okolici, ki bi opravičevalo njegovo trditev o divjaštvu okolice ?! 1 če so si nekateri kolesarji razbiii glavo, so si jo razbili po lastni krivdi — neprevidnosti, ali slučaju. A žeblje natro-šajo ravno v Italiji na vseh dirkah, torej pada divjaštvo v prvi vrsti na to blaženo deželol A sicer res ne vemo v čem obstoji ta „civilta" Trsta? Seveda — „Piccolovega" Trsta I Morda v tem, da so „Piccolovi" kulturonosci dne 4. t. m. mirnim slovenskim pasan-tom s palicami zabijali v glavo kulturo „italijanskega" T r s t a ? i! Seveda če se slovenski kmet, ki mu je nepreviden kolesar napravil občutno škodo spo-zablja, da morda le dviga kamen, ne da bi ga tudi vrgel, je to divjaštvo in barbarstvo. Ako Italijani nabivajo Slovence s palicami po glavi, je to — kultura! Kakova je politična pravičnost naših Italijanov! To so pokazali predvečerajšojim v otvoritveni seji deželnega zbora na volit vi verifikacijskih komisij. V okolici so Slovenci zmsgali prek in prek z ogromnim večinami, s tako, da ni bil izvoljen noben Italijan in noben socijalist« V verifikcijsko komisijo so pa volili samo enega Slovenca poleg treh Italijanov in enega lista, s o c i j a- V maitu bo dobili Slovenci povsodi častne manjšine, a v treh okraiih so prišli celo v ožjo volitev. V verifi-kacijski odsek za mesto pa so izvolili štiri Italijane, enega socijalista -n nobenega Slovenca. Naglašamo, da ne omenjamo socijaliitov zato, ker bi jim morda ne privoščali tega. Le konstatirati smo hoteli tudi na tem izgledu, kakova je politična pravičnoet Italijan ovil Francozi v Dalmaciji. Posl. dr. Rybar je naglašal na shodu minole nedelje, da so Fran-cozje v par letih več storili v Dalmaciji, nego Avstrija v 100 letih. V podkrepljenje svoie trditve se je govornik skliceval na svojedobni izrek od viioke strani, ki je menila, da je bilo škoda, da niso Francozje še par let ostali v Dalmeciii. Ta visoka oseba je bil ceiar Fr«nc I. Na svojem potovanju po Dalmaciji je videl tu pa tam kako dobro ceito, kakov pomol, kako javno zgradbo. In na tozadevno vprfešanje je dobival vedno odgovor, da so to napravili F r a n c o z j e. Ti odgovori so Dili povod njegovemu gori citiranemu izreka. V nedeljo I. avgusta priredi pevsko društvo »Lipa" v Bazovici veliko slavnost. Ob tej priliki bo imela tržaška ženski podružnica družbe sv. Cirila in Metoda" na slavnostnem prostoru tudi svoj paviljon z raznimi sladčicami, s kolom sreča itd. Zato prosimo naše rodoljubke, naj nam kaj malega podare ; oiobito pa se obračamo tudi do rodoljubnih Bazovčank, naj se tudi one odzovejo naši prošnji ter naj nam omenjenega dne namenjeno izroča pri paiiljonu. G.a Biček je darovala v ta namen 6 Skudelic za Črno kavo in servis za liker. — Omenjena gospa v „Narodnem domu" vsprejema nt-daljne darove. Naša prošnja naj najde odmeva v blag h ■rcib naših rodoljubkinj! Saj gre za našo C. M. družbo! Kadar nas zove, moramo jej pomagati !! f Don Carlos, vojvoda madridski. Krita s smrtnimi ostanki Don Carlosa je dospela včeraj v Trat z vlakom južne železnice ob 10 uri 38 min. Še le ob 6. uri popoludna so v strogo privatni obliki prepeljali krsto v baziliko S/. Jušta. Krita se je nahajala v šestvprežnem mrtvaškem vozu prvega razredii. Za istem je sledilo šest kočij, v katerih je bilo dvanajst duhovnikov pod vodstvom mona. Sinčiča. V nadaljnib osmih vozovih so ke nahajali sorodniki iu druge ličnoiti. Po vs«j poti koder se je pomikal sprevod — postaja jnžne železnice, ulice Caaeima, Sant Antonio, Korzo, montuški tunel do bazilike — se ja nahajalo veliko Ijudij. Krita je bila zavita v plahto s španskimi barvami. V sprovodu se je tudi nahajal vez z raznimi venci. Izmed povodom pogreba došlib ličnoiti, ki io se tudi vdeležile sprevoda, so bili razui plemenitaši kraljevskega rodu iz Pariza i a Madrida, zlasti Don Jajme, sin pokojnika i a sedanji španjaki pretendent, Don Alfonso, pokojnikov brat, princesinja Beatrice Massim->, hči, vojvodinja paimska Marija Antonij h, svakinja, princa Sikst in Kiaver de Bourbon-Parma. Iz Gkadežs je došla pokojnikova hči, nadvojvodinja Bianka, soproga nadvojvod-j Leopolda Salvatorja, a šestimi otroci. Z Dunaja sta zvečer prišla princ August Lobko-vic, majordom nadvojvode Leopolda Salvatorj«, in vdova po pokojniku Manja Berta rojen* princesinja Rohan. Krsto so položili na bogat katafalk v srednji ladiji bazilike, ki je vsa oprtmsljer» s črnino. Poleg katefalka se nahajata stan-darta španjskih in fraccoskih Bourbonov, katera sta bila prinešena v Trjt iz kapele Pn-lazzo Loredan v Benetkah. Danes zjutraj ob 10. uri (ne, kakor jo bilo prej določeno, ob 9.) se bo vršila slavnostna maša zadušnica. Šrirala bo mestni kapela. Pont ficiral bo prošt dr. Petronio. P» maši položijo krsto v rodbiniko kripto p«, d kapelo Sr. Karla. Včeraj zvečer ob 9. uri je nadvojvodinja Bianka, ki je nastanjena v Hotelu Vct-pich, šla obiskat sorodnike v, hotel de U Ville. XXIV. redna velika skupščina „Družbe ■v. Cirila in Metoda v Ljubljani" se bo vrš; v nedeljo, dne 8. avgusta 1909. leta ob 10. uri dopoludne na Jesenicah (v hiši gosp. Antona Trevna na Savi št. 16). Sporel: 1- Nagovor prvomestnika. 2. Tajnikovo poroč 1 . 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo nadzor-ništva. 5. Volitev članov v družbeno vudste . 6. Volitev nadzorništva (5 členov). 7. Volitev razsodništva (5 členov). 8. Izprememba prav,i 9. Slučajnoit. Dostavek: 1. Po prihodu skupščina -jev na Jesenice bo sprevod na Savo, k'er ** bo vršilo zborovanje v hiši g. Antona Trevr a št. 16. — 2. Ob treh popoiudne bo ljudska veselica pri g. Višnarju, ki jo priredita domj-či podružnici s sporedom: a) javna telovad a „Sokola", b) srečolov, c) šaljiva pošta, d) pr.; sta zabava. Skupni obed bo pripravljen v gostilni £?. Jakoba Mesarja na Jesenicah, cena 1 K 50 stot. za oseko; udeleženci naj se za to pii-glase do 1. avgusta pri samem gostilničar a, ali pri podružnici družbe sv. C ril in Metor)». na Jesenicah. Obed se drbi tudi v drug h narodnih gostilnah, posebno pri g. g. Trevm V Trstu, dne 24. julija 1909 »EDINOSTc 5t. 206 Stran III na Savi, na „Pošti", pri „Sokola", v gostilni oškodovani iz kakoršnegakoli vzroka, in v Višnarjevi in Hrovatovi na Jesenicah. Cena obče vseh onih občin, ki menijo, da jim bo j navadnemu kosilu 80 stot. na razpolago pa primanjkovalo krme, da vložijo na namestni-bodo še druga jedila. Edor hoče, da dobi tu št »o tozadevne prošnje, da vlada dovoli o pripravljeni obed, naj se oglasi do 1. pravem času primerne podpore. V presoji avgusta pri navedenih gostilničarjih. naj se take občine sklicujejo na tozadevno w --. akcijo goriškega deželnega odbora! Tržaška mala kronika. I Velika briga za čitalnico? — Iz Škr- Regnicoio, ki se mu [obeša tuja ura! Malone v vsaki vasi se nahaja bralno Fran Lokar, strojevodja v pokoju šelje včeraj * ™ l>tt.d8t™ "P10®1!?, ob 10. uri predpoiudne po trgu Stazione «°braževato. Tudi tukašnji vsičam so bili proti svobodni laki. Blizu tobakarne ga je srečni, da so dobih pred leti oh zaže-vpozorila neka goipa, da mu je neki človek > so kazah veliko ukraluro. Obrnil se jelnaglo inje res zagledal! ?eielJe .đo čltan;a> Jer so dobili v časopisih nekega človeka, kako beži proti via Gappa. f™?.0 m koristnega. V začetku, ko Lokar je bežal za njim in ko je tat to opa- Je bl!° bralno druStvo še novo, so najeh sobo zil, je vrgel uro na tla in zbežal. Lokar je v P™tm ^ Ker-Pa <\}ob* m bila ume-pobral uro in jel kričati: Primite tatu! Re-!8t°\ ,nk P™e™ ZA čitalnico, ,e sklenil dar, stoječi na oglu ulic Geppa in Carradori, ob*m društva, da se priredi posebna je potegnil sabljo, vstavil tatu in ga edvel na i!obJ' kl bl odgprarjala društvenim zahtevam, glavno policijo. Tu pa je bil tatinski regni- iIn t(L>a 3e tudl ?rez kratko re« zS0dl10- Prt + colo tako drzen, da je trdil, da se mu je ura sama obesila, da je samo izročil Lo-kacju uro, a ta da ga je hotel za to Š3 pretepati s palico. Seveda mu policija ni verjela te bajke in je regiicola odposlala v hotel Ti-gor, kjer bo itntl časa za razmišljanje o fenomenu : kaka še žepna ura sama obeša na tuje roke ! i pravili so res čedno sobico. Vsakdo si je mislil: Sedaj bo čitalnica gotovo na boljšem Btališču, nego prej, in ni se motil za nekaj časa!! Ali poglejmo sedaj v čitaluiški prostor ia čudili se bomo — čudili ! Že prvi pogled napravlja na človeka Čuden utis, da vlada tujka; grozen nered, in človeku se nehote uriva Tugepolnim srcem naznanjamo v svojem in v imenu svojih sorodnikom vsem prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, odnosno oče, gospod IVAN LOKAR tovarnar in veleposestnik po dolgi bolezni v 47. letu, previden s svetotajstvi za umirajoče v četrtek preminul. Zemski ostanki predragega p ikojnika prenesli so se včeraj 23. t. m. ob 5. uri pop. iz hiše žalosti v rodbinsko grobnico na miren-sko pokopališče. Maše zadušnice brale se bodo v domači župnijski cerkvi dne 29. t. m. ob 8. zjutraj. MIREN, dne 24. julija 1909. Marico LoRnr, Kristino Lokar ro], Hausner, hči. soproga. Iznajdljivemu regnicolu ne izostane —|misei v glavo: Kako to, da merodajni f*k primerna nag-ada, a mi bi mu privoščili tudi torji, ki imajo skrbeti za red v čitalnici, da primernega spremstva tja čez, čez mejo. Predstaviteljev njegovega tipa iz blažene dežele ostane tu itak še več nego dovolj. Cerkveni rop v Kopru, Radi tehtne sum-nie, da so sodelovali na crkvenem ropu v Kopru, so bili od policijskih organov šentja-kobikega komisarijata tekom predvčerajšnjega to, ali hladnokrvno prezirajo, torei da nočejo videti reda, ali da ne zahajajo v čitalnico in jim je zahajanje deveta briga; ali pa da mislijo, saj je itak vse eno, če je red ali nered ? Časopisi, ki prihajajo v društvo, se imajo shraniti črez osem dni v zato pripravljeno omarico. Toda dogaja se včasih, da ni možno Prilika ugodn. nakupa. dne aretirani: 43-letni lastnik prodajalnice ghraniti v§eh 6a|* ig0 ker izgiajajo. da ni j pr^kaieneg i mesa v ul. Veltro Kari Ployer, Q jh ?e5 nQ duhft nQ 8iuha ;^kJatere ča-stanujoč v ul. Malin a vento št. 72; 24-letni i%Q zadQ?lje fie huj§a ^ namreč . je.tnočar I.an Brandohn v ul Mol.n a ven t o kaka fadobna roka> ki ^ je pazila skri-i št 70 stanujoč v isti hiši št. 72 ; 22 letni • t ige n& ^ . lŽakoJ?! nt6DU1lč 7t Ul; le Št; V b^lni sobi vladajo sploh velike nepri- 18; 27-letoi težak Dominik Jenko, stanujoč U5a0|ti lgda ^ la6evanje \ pri Sv. M. Ms g i. zg. št. 328, vsi iz Trsta ; dalje 42-letni sodni cenilec Peter Norbedo iz Kopra, stanuje č v Trstu ul. Donato Bra-nante št. 13. V stanovanju gori omenjenega Brandolina so našli pozlačen srebrn križ in razpelo. Aretirani so bili izročeni okrajnemu sodišču v Kopru. Poskus samomora. — Kmalu po 1 uri opoldne je 20-letna Emili, a Franković, stanujoča v ul. Madonina št. 46, na cesti tam, kjer se križa ul. S. Giacomo s Korzom, izpila jeiihove kisline iz stekleničice, ki jo je nosila pri sebi. Nekoliko pasantov jo je spravilo r bližnjo lekarno, kamor je bila poklicana zdravniška postaja. Pozneje so jo spravili v bolnišnico. Vzrok tiči v nesrečni ljubezni. Kakor interesantno prikazen bodi tu povedano, da dočimjni kronika že dolge zaznamovala samomorov ali poskusov samomora radi nesrečne ljubezni, se je tekom par dni, kar je pritisnila vročina, prigodilo že pet slučajev nasičenosti življenja radi nesrečne ljubezni. Pač zanimiva konstatacija za fizijologjo ijubezni! Koledar in vreme. — Danes: Kristina kr. — Jutri: 8. pobin. ned. Jakob ap. — Temperatura včeraj cb 2. uri pop. 29.0 Cela. — Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko: — Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. — Vreče. Tendenca za nevihte. Društvene vesti. Pevsko društvo „Velesila" v Škednju bo imelo svo]0 pevsk) zabavo jutri dne 25. r. m. v gostilni „Gospodarskega društva44 v Škednju. — Začetek ob 6. uri popoludne. obiskovanja čitalnice itd. Še marsikaj bi bilo pripomniti, ali za sedaj naj zadostuje to. Prosim torej, da bi poskrbeli dotični faktorji za red v Čitalnici i a da bi gledali malo tudi na higijeno ! Torej zbudite se enkrat in popravite to, kar ste zanemarjali ! ! Potem boste videli, kako lep red bo vladal v vsem... x Pozor slovenski turisti! Dne 1. avgusta se otvori planinska koča v Koritnici. Ta' koča je prva koča S. P. D. v Mangartski; skupini Iulijskih Alp] in dosedaj edina keča' S. P. D. v visokih gorah na Primorskem.j Koritniško kočo je zgradila Češka podružnica! S. P. D. v Pragi, oziroma akademični krožek j te podružnice. Stoji v višini 1350 m na me- j stu, zvanem „pod Jarčkom". Koča ima kuhinjo klet, jedilnico za 15 ; oseb, spalnico za 6 oseb, spalnico za vod-1 nike in sobo za gospodarico. Koča v Koritnici j bo važno konkurirala z nemško Mangart ako 1 kočo. Največjo važnost bo imela za turiste, ka- j teri hočejo priti na Mangart od juga, torej za turiste iz Trsta, Gorice in Soške doline, dalje bodo tukaj lahki prehodi v Planico in Rateče, v kotlino belopešich jezer, v Ren-šendob in Trbiž, tudi pa v Trento. Na večer j J pred otvoritvijo bo sestanek turistov v Logu ▼ Koritnici in prijateljska družba. Kdor le more, naj ne zamudi te lepe prilike in naj pobiti na Mangart. P.'anintki pozdrav in ra svidenje ! x Otvoritev nadaljevalnih tečajev. Dne 19. t. m. je ot'onl zavod za pospeševanje obrti nadaljevalni tečaj za mizarje v Gradiški in nadaljevalni tečaj za čevljarje v Tr- Moderne spolne jote Iz kuhanega lesa brez obklalkov (rimeša) zelo solidno izdelane z garancijo po izredno nizkih cenah PETER JERJU, ivgov. s pohištvom no rasolu ulice V. Belllnl ter ulice so. Katerimi. Zabava bo trajala do 11. ure z večer. Prijatelji petja dobro došli! Pevsko društvo ..Kolo" bo imelo danes 24, t. m. ob 8. uri zvečer odborovo sejo v navadnih prostorih. Gg. odborniki in njih namestniki so napiošem, da se gotovo udeleže te seje. _ Mar. delav. organizacija Odbor N. D. O. ima n o c o j ob 8. uri zelo važno sejo. Naj ne manjka nihče. Grozdje prihaja že na goriški trg. Vendar je to večinoma še kislo. Te dni sotržni nadzorniki sekvestrirali kakih 15 kg. takega grozdja, ki ni bilo še zrelo. Prinašajo na trg tudi nezrele češplje in fige, ali pa take, ki so oškropljene z modro galico. Svarimo naše okoličane, naj ne prinašajo takega sadja na trg, sicer pridejo v občutno škodo. x V Prvačini se bo vršila 8. avg. velika veselica. Med drugim se vprizori igrokaz „Divji lovec44. x V Renčah bo v nedeljo starodavni in širokoznani ples, kjer se pleše tudi v ponde-ljek in torek. (To je že malc9 preveč za zdravje POZORfUse blago rešeno izmorjo! Kupil sem veliko partijo lefirja, * oxforda, * platna in drugega blaga, katero prodajam po zmerni ceni v prodajalnici Barriera vecchia 8 —r—arn^mir—min —iitb~m—— »■• Odlikovana krojačnica August Štular Trst Via delle Poste št. 12, I. nad. :(ZRAVEN GLAVNE POŠTE) Izvršuje vsakovrstne obleke najnov. mode (od 50 K naprej) in vsakovrstne uniforme. Bogata zaloga tu- in inoz. blaga in vseh predmetov, spadajočih v krojaško obrt. Bf-r DELO SOLIDNO Odbor zadružne gostilne članov N. D. O. ima nocoj ob 7. uri zvečer odborovo sejo. Skupina delavcev Lioydovega arsenala, 'in za žep), tehničnega zavoda in sv. Marka N. D. 0. pri-j x V Gorici se otvori šesta lekarna. La- redi v prid štrajkuicčih v Ajdovščini prihod-'stoik je neki Pietro Liberi, torej zopet Lab. ojo nedeljo dne 25. t. m. ob 4. uri popoludne !Opominjamo pri toj priliki, da v Gorici ni VRTNO VESELICO na vrtu »Gospodar- 'doslej niti ene lekarne, ki bi jej bil lastnik skega društva* pri sv. Mar. M. zgornji s Slovenec. petjem, godbo in plesom. x Zanimivo predavanje o pridelovanju; Na veselici bo sodeloval iz prijaznosti zelenjave se bo vršilo v nedeljo ob 10. uri pevski zbor društva „Ilirija" pri sv, Jakobu, jpredp. y proitorih deželne norišnice. Preda- K5P» ■ Cement - Portland ■ „SALONA" I Družbe „SPALATO" Anonimno delo. društvo eementa Portland SALONA. Letni proizvodi: 10.000 vagon. IZKLJUČNI ZASTOPNIK Leopold Feiier, Trs Pisarna Zaloga Cementa ul. Carradori 16 Riva Grumula 2 Telefon 605. Telefon 23-30 Vesti iz Goriške. :*al bo ravnatelj kmetijske šole. gosp. Ant, Štrekelj. Ker tvori kupčija z zelenjavo in vrt- Pozor kmetovalci! Deželni odbor go- ninami sploh jeden glavnih dohodkov naše. riški se je obrnil ca namestništvo s prošnjo, nwnpAWA 7A onnoCftir noAfoe da izposluje ca vladi podporo za nakup sena • UVUKANA 2A bUDBbNb IIHAZBL in slame, ki bi se potem odstopila potrebnim ulica Sanit* 23-25 pritličje, in pomoči vrednim živinorejcem. Na ta način Dražba, ki se vrši danes 24. t. m. od 9. se hoče zmanjšati škodo, ki bi jo morali tr* do 12. ure. peti živinorejci radi pomanjkanja krme, nav- Kronometričaa ura, slike ogledalo, teh-stalega vsled suše v minoli pomladi, vsled tnice, več kg. testenin in paradajz, poznejšega neprestanega deževja, vsled po- Od 3.-6. pop.: cbiffoniers z ogledalom, vodnji, kobilic in hroščev. Dolžnost ie torej nočne omarice, jedilna miza, stolice, klopi, vseh občin, ki so jih zadele vremenske nez- divan, etagere, naslonjači, knjižnica, umival-gode, kakor tudi onih, katerim so travniki niki z mramornato ploščo za 1 ali dve osebi. YsMnMyMaias30-40 oflstopMsM Razprodaja vseh PRSTANOV, UHANOV z dijamanti in brez istih, OBESKOV, VERIŽIC ter ZLATIH, SREBRNIH in STENSKIH UR, ki se nahajajo v prodajalni G. KEHIAYAN .TRST, C0RS0 32 Stran IV „EDINOST" št. 206 V Trstu, dne 24. julija 1909 okel c i pričakujemo, da ae prizadeti ndeleže tega predavanja v oMlem Številu. x Legar v Pevml ie vedno razvaja. Vet dar se je posrečilo izolirati ga na to občino ifcmo. Tržni komisarii kaj strogo nadzirajo izražanje mleka iz Pevme v Gorico, da se po mleku ne prenese ta bolezen tudi v tteste. x Dobro jo je pogodil! (Resničen dogodek). O polunoči je primabai iz RaStela proti trgu fcv. Antona vinjen {.ogrebec; napil »e je bii o priliki nekfg) pogreba. Da si olajSa dušj. ft začel na *es i laa p^ti MOj Marička ti r ' m iS,...* Ko ;e bil v rbibol.šem tiru in je po najvišiih netab, ga je mahoma prekin 1 krepak aurek od strani, In ko je pcgrf4ec debelo pogledal, je videl pred teboj — S ora Antonio v v«ej njegeri iireki posta i... Razvil se ie sledeči dieleg: A: A!a, kaj pojete kakor trombenta ? Mir, če ne bo drngs pela... !u Pogrebec: Holt, jez pojem, ker pojem, in če pojem. ksj mi morete ! ?„, A. Notri vas popeljem, pa bo I Pogrebec: Notri?,.. (razkorači ae in emukuje),.. notri... veste kaj., če me Vi pruT :daj ie noter popeljete, pridem jaz jn-ti i zepet ven., če pa... (a po vzdignjenim glasom in noajeatetično geste)... jaz Vas notri pcpeljfm..,. ne pridete nikoli več ▼er.... Ker se Antonio smrti boji, Pogrebca pc gleda, ga v miiu pusti... Novo Društvo. — C. kr. name.tništvo je vz< io na zsaoje pravila novega društva : „Ka tol4ko slovensko izobraž. društvo" s sedežem v Kredi (poi, okr. Tolmb). Vesti iz Istro. Iz Doline. Ta teden nas je zapuatils rodbina cbčepr;l ubljenega nadučitelja g. Bunca. 6. Bune sam je bil med nrmi že prt ko 30 le*, a njegova soprog' , k: ne« je sedaj zapustila za srpJno, 26 let. Govoriti o zaslug-h gosp, Bunja, ki je vzgojil v Dolini eno csio generacijo, bilo bi nepotrebno. A tudi g.a B unče-, a fti je pridobila s svojim dobrim srcem, ples enitim mišljenjem ljubezen, vseh onih, ki so imeli prilike, da so prihajali v dotiko žnjo. Mu se pač reči z mirno duši, da je redka rod rs, ki bi vživaia toliko ljubezni in vte-stri>L*kega spoštovanja kakor jo je vživala rcdoiua Bunćeta v Dciini. Temu primerno se je razvila tudi odhodnica. Na predvečer sta piiitdila pevski in tamburaški zbor gospej Bu^čevi divno serensdo, a poklonjenih ]ej je bilo več krasnih darov. Na dan odhoda pa je priljubljeno red-bi no opremilo ven iz vasi z godbo na čelu v prft^m pomenu besede vse, kar leze in gre. Slo*, o jo bilo tako ginljivo, tako prisrčna, da je o talo le redkokatero oko suho. Pokazal * je i<š3 iiudstro, kako zna ceniti in ljubiti ki je ljubi, ter kako zna biti hvaležno. Vesti iz Kranjske Umor kočijaža. Minolo nedeljo sta brata Jane/, m Franc Vena iz Litije najela kočijaža Andreja Zupančiča, da ju pel e v Radohovo-vat. Takoj v začetku ata mu dala 14 kron za tožnjo- Ko sta ae pripeljala pri gradu Sel c- do gozda, sta napadla kcčiieža Zupančič?, streljala na njega in ga oropala, nakar sta zbežala v gozd. Orožniki iz Zatičine so ju pa kmalu zatlcdili in ju izrečili sodišču v Višnji gori.__ Vesti iz Štajerske. Srbski prestonasiednik Aleksander v rogaški Slatini. — Dne lb. c. m. je prupsl v iog>ško Slatino srbski prestolonaslednik Aleksander, ki bita v hotelu „Nadvojvoda Ivan", S p incem je prišel polkovnik Dragoljub Ge-remič. Razne vesti. Acciarito zblaznil. Morilec italijanskega krf-i a Umberta, Acciarito, je zbiazril in se nahaja sedaj v krimin. blaznici v Montelupo. Niklov drobiš. Iz Carigrada poročajo, da v kratkem prične s kovanjem niklovega de- nerja. Vseslovenska banka. Iz Petrograda poročajo, aa je utemeijitelna glavnica za ustanovitev vse slovanske banke že zfgotoltena. Vihar v New-Yorku. V ponedeljek je div al v Ntw-Torku grozen vibar. Potopilo se je ^ eč ladii in Čolnov io utonilo mnogo ljud:. Zadnje brzojavne vesti. Tunel >e udri. RUTKA 23. (Ogr. bi: 6), Med postajama Tu- t»n in Kralovan Košiške-Oderberške železnic- ce je udri tunel in pokopal neki želez ni*Vi vlak. V Košiće otišli osebni vlak je pn fdel nazaj vse pasažirie. Na mesto nesreče je odšel pomožni vlak z delavci. Podrobnoiti asa i tikajo. Kupujte „Narodni kolek". Izvoz jajc, Čajnega, kakor tudi navadnega masla. :: Postrežba na dom. Luigi Musico TRST, VIA SAN MAURIZIO 9 Postrežba na dom. Štajerskih in furlanskih kokoSi in razne divjačine. :: MALI OGLASI računajo po a stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat vet. pristojbina stane 40 Plata se takoj. MnuO slovenska brivnica ulica Sette Fontane 13 nOVd ae priporoča slavnemu občinstvu za mno-gobrojen obisk. Anton Novak. Svoji k svojim 1279 AliEKS. FRA>*€ MAVER - TRST ŽGALNICA KAVE TELEFON 1743. Najboljši vir za dobivanje pečene kave. P mrlo m v8° pripravo za vinotoč (Spazio vini) rruildlll Naslov Edinost. domč slivovec vdobi se v večjih in manjših množinah pri Ant. F a t u r, Prem, Notranisko. Cena po dogovoru._1300 Pristen Za kupo-prodajo ZSfuTSSbt na BABINI, Oiacinto Galiina 4. 1301 na^nitr j posteljna pogrinjala, zavese, preproge, Uts£lllltl itd. na mesečne ali tedenske obroke. LEVI, Madcnnina 43, I. — Na naročilnih pismih je napipati naslov jasno._1289 Pfl7f>M f Naznanjam Blavnemu občinstvu, pri-■ U4.Ua • jateljem in znancem ter posebno po-tovalcem in voznikom, da sem prevzel gostilno — ,Obrt.konsumnega društva* v Bazovici, katera razpolaga s senčnatim vrtom, igrami za krogi je, hlevom, lopo ter sobami za prenočišča. Točim izborna bela in črna vina ter pivo I. vrste. Gostilna je preskrbljena vsako uro z gorkimi in mrzlimi jedili. Priporočam Be za obilen obisk Ivan T r e v e n, gostilničar._______968 Veliki obrtnijski zavod Cosovel cg giovanni cg TRST ulica Chiozza št. 32 Telefon 1990 Izvršuje vsakovrstna dela v železu in kovini po cenah, da se ni bati konkurence. Majcen Miloš J. mizar - Trst - ulica Leo šte*. 2 priporoča slavnemu občinstvu svojo mizarnico. Iz delti je vsakovrstno, tudi NAJFINEJŠE POHIŠTVO Gostilna Potočnik na Bledu lepa stanovanja za letoviščarje, senčnat vrt, okusna jedila, pristna vina. Zmerne cene._1285 V Itn n ril/i priredijo fantje d n e 25. julija l\Upi IVI veliki ples na okrašenem dvorišču gostilne „Zega", katera bo preskrbljena z izvrstnim teranom in sladkimi štruklji._1293 Za dopisovanje in italijanskem odnosno tudi slovenskem jeziku, za uredniška ali komptoarska dela ali za totrudništvo pri kakem listu, ižče name-ščenja Hrvat. Pojasnila daje Inseratni oddelek Edinosti. 1250 Nonnliclro in testenine po 56, 64, nd|JUIJOllC 72 stot Najfinejše italijansko olje po K 1*12, 1 20, 1-60, 2-00 liter. Sicilijanski pardajser po 28 Bt. škstlja. Trst, ulica Farneto 3._1U60 Malo stanovanje riŠČem i=e odda v najem. F. GrgiČ, ftv. I'aa (Brez) št. 989. 1270 Točenje vina v kakizaio£?prevzanieu?ii~ serumi oddelek Edinosti. rovljenec. Naslov pove In- 1288 Dobro izurjenega JE^«^ Maka Kovačič, Krojač v Postojni št. 122. 1295 Na UnrOnicftfOm bUzu kolodvora je hiša Rd UUrcilJolVCill z velikimi gostilniškimi prostori in velikim vrtom na prodaj. Več pove Ins. oddelek Edinosti. 1289 Sili KLOBUĆARNA .\ G. Doplicber Trst, Corso 34 Klobuki prvih tovarn. Potne in športne kape po : : : zmernih cenab. : : : Pisalni stroj ..nov A- z vidno pisavo in premenljivimi črkami je najboljši stroj, ki se prodaja po nizki_ceni ^rQn 250'— Ceniki zastonj in poštnine prosto. Pisati je na: Glavno zastoustvo ? Trsti ulica Valdirivo št. 23, I. Z0B0ZDMH ' ilBOUTOBIJ Dr. Viktor Bande! Trst, allca Sen Giovanni 1,1, natis. od 9. do I. in od 3. do 6. .v Umetni zobje Plombiranj« sobo^. izdiranje zobov br m m vsake šolećiisi v zobozdravnišMcuz Dr. Čerm^k in g. £usche: T R © T alisa tf«Hs Ca^ertna sleva 13. \U ettftt • ee K!: na milista. obrežji (Lastnik G-erardo Postojna) NB. Ob nedeljah in praznikih so veljavne le one vstopnice, ki se kupijo na pamiku „Gian Paolo". Vstopnioe se dobivajo na parai-kih niljake družbe te* stanejo z vožnjo vred tja in nazaj 50 st. 4 O ■e 4) CJ Si u O) M nn M g N B H -- M n H > O Ji o E 19 O* 4> IO C nz O L J i i m' Plačilo na mesečne obroke po najmodernejšem zfstemn. Mnogi, ki niso v stana nabaviti it gramofon proti Ukojtajtma pU-Alht, zamorejo na ta način priti do tega. Pridite si ogledat da aa pobotamo. STABILIMENTO O&AF. TRIESTOJO TrzaSki graft&d zavod — TRST — Piazza detla Borsa 13 I. TEIiBFON 742 ▼RADE -Mt. -i- Siulio Reddenen -i- TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 ~ :: TELEFON štev. 813 :: KJrurfično orodje, ortopedičnl aparati, Moderci, umetne roke In noge. berglje, klini pasi, elastični pasi in nogovlee, elettroterap evtlčne priprave, aparati za »esjcaeBssasss^sjssss inhalacijo. ///////* SKLADIŠČE potrebščin xa hirnrglona idrav-IJanja. Potrebščine lz jrum "Q in ne^rodirse^t g 'csszziz blaga. :;;:;::: BsaaaaBMiiLi ni.i m ibmkhulmumr. Svirala bo godba od svetega Ivana pri Trstu. t,&log% tu- In inozem. vin, Apirlta, llXerJ«v in razprodaja na debelo in drobno Ja-kob PerkauCj Trst Via delit« Acquo 6, nasproti Caffe Centralo Vc-lik izbor francoskega šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avstro-oprakih vin. Bordeanz Burgauder. renskih vin, Mo