Delegati delovnih ljudi in občanov IZVOLJENI NA VODILNA MESTA V SKUPŠČINAH SIS V tednu pred iztekom leta 1974 so se sestali novoizvoljeni delegati temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter krajevnih skupnosti, na ustanovnih zasedanjih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Na osnovi predloga občinske kandidacijske konference SZDL ui koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri ObK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik so ■zvolili izbrane delegate na najodgovornejša vodilna mesta v posameznih skupščinah SIS. Skupščina skupnosti za izobraževanje naše občine je izvoda za svojo predsednico Marijo tonič, politologinjo, delegatko Kolezija; za predsednika zbora porabnikov Staneta Štembcrgeija, po-'tologa, delegata KS Milan Ces- za predsednico zbora izvajal-cev Vilmo Snoj, učiteljico, delegatko o. š. Dobrava, za predsednika enajstčlanskega izvršilnega odbora je bil izvo-Jen prof. Miran Veselič, delegat lotehniške fakultete — živilska stroka, za predsednika organa samoupravne kontrole pa je bil izvo-J.en dr. Nijaz Smajič, dr. znano-tut ddegat Metalurškega inšti- , Skupščina temeljne kult skupnosti je izvolila za sv< Predsednika skupščine n- t~X y ^ v X--— ~J — - - - ruštva slovenskilr uk umetnikov, za podpredsednika Anžur, dipl. inž. kemije, di kemijskega inštituta Bor drič, in Franca Čebaška, delegata KUD Škofljica, za predsednico zbora uporabnikov Marjanco Bertoncelj, inž. živilske tehnologije, delegatko Raziskovalne skupnosti Slovenije, za predsednico zbora izvajalcev Anico Lapajne, fllozoiijno, delegatko ZKPO Ljubljana Vič-Rudnik, za predsednika izvršnega odbora Borisa Makovca, dipl. ekonomista (upokojenec), delegata krajevne skupnosti Rožna dolina, za predsednico organa samoupravne kontrole Živo Vidmar, študentka, delegatka KS Rožna dolina. Skupščina skupnosti zdravstvenega varstva je izvolila za predsednika Antona Dolničarja, referent za izobraževanje, delegat Utensilie, za predsednico zbora uporabnikov Tonko Korbar, višji sanitarni tehnik, delegat KS Rožna dolina, za predsednika zbora izvajalcev dr. Borisa Jagodiča, delegat Zdravstvenega doma Ljubljana, za predsednika izvršnega odbora dr. Lojzeta Korsika, zdravnik specialist — internist fiziolog, delegat KCL Gerontološki inštitut, za predsednico odbora samoupravne kontrole Francko Alič, ekonomistko, delegatko KS Brezovica. Skupščina skupnosti za otroško varstvo je izvolila za predsednika Borisa Burja, ekonomist, delegat KS Vič, za predsednico zbora uporabnikov inž. Terezijo Tribušon, delegatko Ilirije, za predsednico zbora izvajalcev Emo Fon, delegatko VVZ Rožna dolina, za predsednico izvršilnega odbora Ljudmilo Krese, delegatko KS Rožna dolina, za predsednico organa samoupravne kontrole pa je bila izvoljena Iva Ulčnik, delegat KS Trnovo. Na ustanovnem zasedanju skupščine enote samoupravne skupnosti za zaposlovanje v naši občini je bil izvoljen inž. Tone Marinček, delegat Elektroinšti-tuta Milan Vidmar, Na ustanovnem zasedanju občinske konference delegatov republiške skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bil izvoljen za predsednika konference delegatov Stane Kenig, delegat Hoja - SDS. V tem mesecu pa se bodo konstituirale še skupščine samoupravne interesne skupnosti za socialno skrbstvo,'znanost in raziskovanje in za socialno varnost. NA ““ROVI CELODNEVNA ŠOLA ŽE FEBRUARJA Učinkoviteiši vzgojno izobraževalni prooes Osn v naslerl'11'3 na bobrovi je ena izmed štirih slovenskih šol, edina in prva v našem mestu, kjer bo že {.g: . anJem mesecu uvedena nova oblika osnovnošolskega vzgojnoizobraževalnega procesa. Osnovni •tajpom IU!*ne!! ta^° zasnovanega učnega procesa je v prvi vrsti razvijati pri mladih ljudeh časa pemknejše sposobnosti tako za poklicno delo kot za družbeno upravljanje in za izrabo prostega organi? ^ Ce^0^nevi)a *°*a Je bsta, ki poleg izpolnjevanja učnih načrtov prinaša tudi smotrnejšo acijo samostojnega učenja, interesnih dejavnosti, rekreacije ter drugih delovnih oblik. Odpraviti osip, razbremeniti mrše in odpraviti socialno neenakost so tisti osnovni razlogi, narekujejo prehod na celo- uvpHk° ŽOl°‘ Pole8 teh pa je za temdbK te8a učne8a načina na tem območju še nekaj specifič- km ^°80v) in sicer: delavsko-^nečko naselje, minimalni čas ni n°ivk0 d?10’nizek izobrazbe-tem ° nekaterih staršev in s kom nezanesljiva pomoč otro-razvit/ripi Učenju> nezadostno za samrw °Vne navade učencev S St0jnodel° itd. “me priprave na uvedbo ce- lodnevne šole na Dobrovi so bile široko zastavljene in so bili tako občani kot odgovorne institucije ter družbenopolitične organizacije te krajevne skupnosti dobro obveščeni in seznanjeni. Celodnevna šola vsekakor nudi večje možnosti za učinkovitejše izpolnjevanje vseh učno-vzgojnih nalog. Delo in življenje je organizirano tako, da učenci svoje obveznosti iz učnega programa izpolnijo v šoli, poleg tega pa imajo možnost prostovoljnega vključevanja v interes- ne dejavnosti in rekreacijo. Ob dejstvu, da je vedno večja zaposlitev obeh staršev, se v tako zasnovanem učnem procesu družbena skrb za otroke bistveno razširja. Učenci bodo v šoli od 7.30 do 15.-30. Za vse tiste učence, katerih starši odhajajo na delo že v zgodnjih jutranjih urah, je organizirano varstvo že od šeste ure zjutraj. V šoli bo zagotovljena tudi prehrana za učence, stroške pa bodo prispevali starši glede na materialne možnosti. Za vse šolarje bo organiziran poseben prevoz in to iz smeri Brezij, Žirovnikovega grabna in Podsmreke. V delovni program bodo vključili tudi dejavnost glasbene šole in vseh ostalih društev, v katera so bili mladi Dobrovčani že sedaj vključeni. Nedvomno pa prinaša celodnevna šola nove, zahtevnejše obveznosti tudi za pedagoški kader. Učitelji se bodo morali posebno angažirati v prizadevanjih za uvajanje individualizacije in notranje diferenciacije pouka, za uvajanje skupinskih oblik dela, krajših nalog v cilju utrjevanja in preveijanja znanja itd. Prav v ta namen se že izvaja program strokovnega izpopolnjevanja vseh pedagoških delavcev na šoli. Učitelj bo tako sposoben uvajati novosti v vzgojno-izobraževalni proces in prilagoditi metode in oblike dela novostim sodobne šole. V prvi vrsti bo osnovna šola s celodnevnim programom morala nameniti posebno pozornost odnosom med učiteljem in učencem, med šolo in domom. Šolar naj bi resnično rad prihajal v šolo, v njej živel in delal. JAVNE RAZPRAVE V TEKU Uresničevanje ustavne funkcjje SZDL Nove ustave ne moremo uresničevati v vsej globini in širini, na prav vseh področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega ustvarjanja, ne da bi povezali človeka kot celovito osebnost s politiko z družbo. Uresničevanje ustave zahteva, da dograjujemo in vzpostavimo široko socialistično fronto znotraj vsega pestrega in dinamičnega samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja delovnih ljudi in občanov ter njihovih delegatov. Prav sedaj smo v zaključnem obdobju javne razprave o dograjevanju Socialistične zveze in njenem prilagajanju novi ustavni funkciji. Javna razprava seje začela že aprila 1973, na osnovi tez o nadaljnjem razvoju SZDL, katere je izoblikovala RK SZDL Slovenije z namenom, da bi dopolnili programske in statutarne dokumente z novimi nalogami, odnosi, metodami dela, kot so jih zahtevale ustavne opredelitve o njeni vlogi in funkciji v političnem sistemu. Teze so doživele vso podporo razpravljavcev, posebej še v temeljnih načelih. Ugotavljam, da so bila temeljna načela, na katerih sloni naša organizacija z načeli o organiziranosti in delovanju SZDL, ves čas ne le predmet razprav, temveč smo jih sproti preverjali v praktičnem političnem delovanju na osnovi omenjenih tez in dokumenta SZDL danes. S konkretnimi političnimi akcijami v zadnjih letih smo vse bolj opredeljevali SZDL kot fronto organiziranih socialističnih sil. To potrjuje tudi z javnimi razpravami dosežena opredelitev SZDL v ustavi, dokumentih republiškega in zveznega kongresa Zveze komunistov ter v kongresnih dokumentih sindikatov, Zveze borcev in Zveze socialistične mladine. Ne nazadnje pa tudi v vrsti skupnih in enotnih akcij v pripravah in izvedbi volitev delegacij ter v akcijah za uresničevanje ustavnih načel v TOZD, krajevnih skupnostih in samo-upravnih interesnih skupnostih. V zaključnem delu javne razprave v naši občini moramo dokončno ugotoviti predvsem: - ali osnutek statuta SZDL in osnutki pravil krajevne, občinske in mestne organizacije povsem ustrezajo sedanji družbeni vlogi SZDL in dosedanjim pozitivnim izkušnjam prakse; - ali je SZDL dosledno opredeljena kot najširša osnova samoupravljanja, torej kot najširša opora delovnemu človeku, da si lahko v njej z organizirano aktivnostjo v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, društvih in združenjih ustvarja družbenopolitične pogoje, da vedno bolj prevzema lastno in družbeno usodo v svoje roke in postaja vedno bolj gospodar nad svojim delom; — ali SZDL s svojimi notranjimi odnosi, organi in oblikami dela (zlasti z delegatskim sistemom v SZDL) omogoča zajemanje najširših pobud, predlogov, stališč do temeljnih življenjskih vprašanj, omogoča njihovo soočenje in dogovarjanja za akcijo, ali omogoča vpliv delovnih ljudi na vse zanje pomembne družbene odločitve v samoupravnih organih, skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in SIS, ali omogoča nadzor nad izvajanjem dogovorjenega, ali omogoča uveljavljanje odgovornosti nosilcev jav-nih funkcij in ali omogoča nenehno in najširšo aktivnost na vseh področjih družbenega življenja in dela. Za lažje razumevanje nove, vedno bolj frontne organizacije SZDL še pogled v njene osnutke pravil in statuta. V temeljnih načelih naštetih dokumentov je poleg vloge komunistov in ZK v SZDL opredeljena tudi vloga in funkcija vseh drugih družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter dosledno izpeljan frontni značaj SZDL. Funkcije posameznih organov SZDL so v osnutkih podrobno opredeljene.Predsedstvo konference SZDL se kot poli-tično-izvršilni organ konference in kot organ politične koordinacije vseh družbenopolitičnih organizacij oblikuje na vseh ravneh s tem, da je v osnutku statuta krajevni konferenci dana možnost, da lahko funkcije predsedstva opravlja njen izvršni odbor. Izvršni odbor je zaradi jasnejše razmejitve pristojnosti, vloge, funkcije in odgovornosti oblikovan kot izvršilno-poli-tični organ predsedstva, ki ga predsedstvo voli izmed svojih članov, in ne kot vzporedni po-litično-izvršilni organ konference. Pomembno opredelitev predstavljajo razpisane oblike izpo-polnjevanja nalog v odnosu do družbenopolitičnih zborov. V osnutkih dokumentov kot v vsakdanji praksi ugotavljamo, da je delovanje v SZDL ustavna pravica vseh delovnih ljudi in občanov. Potemtakem utrjujemo članstvo v SZDL z lastno aktivno udeležbo, ko s svojim delom izražamo pripadnost socialističnemu samoupravljanju. Krajevna organizacija SZDL je opredeljena kot temeljna oblika družbenopolitične organiziranosti. V njej naj pride najprej do izraza SZDL kot fronta vseh organiziranih socia-lističnih sil. Delegati v SZDL so kot politični odposlanci postavljeni v aktivno in ustvarjalno vlogo, opredeljena pa je tudi njihova odgovornost do svoje delegatske baze in do SZDL kot celote. Glede na dokajšnjo razvejanost in številčnost organov ter oblik dela SZDL, predvidevajo osnutki njihovo povezovanje na različne načine. Najprej so vsi organi SZDL in vsa družbena področja povezani v konferenci SZDL, drugič so povezani v predsedstvih konferenc in tretjič povezujejo sveti vso aktivnost na družbenem področju, za katero so bili ustanovljeni. Posebej pa povezujejo posamezne dejavnosti tudi koordinacijski odbori pri konferencah SZDL. Na nedavnem posvetu predsednikov KO SZDL s predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in člani izvršilnega odbora občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, je bil sprejet dogovor, da javno razpravo o vseh dokumentih SZDL opravimo v vodstvih organizacij in društev, ki se združujejo v organe in delo SZDL. Posebno pozornost pa naj bi posvetili zaključnim skupnim razpravam v krajevnih skupnostih in na ravni občine ob priliki sprejemanja sklepov o sestavi in številu članov konferenc ter načinu delegiranja. Nenazadnje pa bo izredno pomembno tudi istočasno evidentiranje možnih kandidatov za vodilne funkcije v vseh konferencah SZDL. Javno razpravo o dokumentih nameravamo zaključiti v krajevni skupnosti in vodstvih organizacij v začetku februarja oziroma do konca februarja na ravni občine. BINE LENARŠIC VII. SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS O gospodarstvu n religiji Občinska konferenca ZKS Ljubljana Vič-Rudnik je zadnje dni preteklega leta razpravljala o gospodarskem položaju v občini. Analize kažejo, da so delovne organizacije na področju občine Vič-Rudnik v obdobju lanskih devetih mesecev uspešno poslovale. Ugodni rezultati gospodatjenja so še bistveno bopi, če upoštevamo, daje na ugodne rezultate v preteklem obdobju v veliki meri vplivala vrsta negativnih pojavov. Med negativne pojave je nedvomno potrebno šteti prekomerno zviševanje cen in močno stopnjo inflacije. Upoštevaje vse to so člani občinske konference ZKS ugodno ocenili gospodarske dosežke viških delovnih organizacij. Na konferenci so precej govorili o združevanju v okviru same občine, kot tudi izven občinskih meja. Ocena je, da poteka združevanje, posebej v zadnjem času v občini Vič-Rudnik zelo ugodno. Neposredni dokazi za to sta nedavna združitev Tobačne tovarne Ljubjana s Tobakom in Ilirije z Vedrogom. Prva integracija pomeni združevanje tobačne panoge na ravni republike v eno delovno oiganizacijo, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo cigaret, druga združitev pa pomeni velik korak naprej v združevanju kemične industrije pri nas. Ilirija in Vedrog sta sedaj tako združila tudi kemično industrijo v občini, saj sta imeli obe organizaciji proizvodnjo na področju naše občine. Da je združevanje na pravi poti, dokazujejo tudi druge integracije: Žičnica in Tovil. Integracije v občini Vič-Rudnik, posebej med TTL in Tobakom, kaže, da se TOZD v viški občini ne povezujejo le po panogah vodoravno, temveč tudi navpično, torej proizvodnja s trgovino. Člani konference so ugotavljali, da se bodo morale TOZD zaradi že omenjenih neugodnih vplivov (visoka stopnja inflacije in močan porast cen), še nekoliko bolj prilagajati razmeram na trgu in poiskati tudi vse razpoložljive notranje rezerve. Pri tem so mislili predvsem na izboljšanje produktivnosti. Več poudarka je treba dati v bodoče tudi uresničevanju kadrovske politike. Posebej obširno so spregovorili člani konference o vlogi delavske kontrole, ki naj se ne usmerja le v „raziskovanje" števila kilometrin in dnevnic, saj predstavljata obe postavki le en odstotek stroškov. Delavska kontrola naj svojo pozornost osredotoči in usmeri svoje delovanje na področje odločanja o investicijskih vlaganjih. Delavska kontrola naj tudi vedno aktivno sodeluje pri razpravah o razvojnih programih. TOZD. Ker je občina Vič-Rudnik še vedno v veliki meri kmetijska, so pogrešali člani OK ZKS stališča, ki naj bi jih s tem v zvezi postavila MK ZKS Ljubljana, ki o kmetijstvu še ni spregovorila. Na Viču so glede teh vprašanj poudarili, da je v bodoče nujno pospešiti in izboljšati kooperacijske odnose med TOZD na področju kmetijstva in kmetovalci. Viški komunisti so tudi sklenili, da se bodo zavzemali za to, da se bo vsaj nekoliko zmanjšal odliv delovne sile iz panoge kmetijstva v industrijo. Zaradi tega se bodo komunisti zavzemali tudi za izboljšanje socialno-ekonomskega položaja kmeta, predvsem kar zadeva visoke obremenitve na področju socialnega in zdravstvenega skrbstva. Tematika, ki je najbolj vzbudila ozornost članov konference, pa je ila obravnava informacije o delovanju verskih skupnosti in pojavih klerikalizma na področju občine Vič-Rudnik. Člani konference so ugotavljali, da kažejo zbrani podatki večkrat dokaj zaskrbljujočo sliko, saj posegajo verske skupnosti izven svojih pristojnosti, torej izven verskega čustvovanja in se včasih vmešavajo v povsem posvetne zadeve, kjer pa nimajo kaj iskati. Eno takih področij je na primer zdravljenje oziroma ranocelništvo. Zbrane informacije kažejo tudi, da so verske skupnosti v zadnjih letih vložile znatna sredstva v obnovo svojih objektov. Mnoge objekte so obnavljali brez kakršnegakoli dovoljenja, čeprav je šlo za bistvena popravila in bi tako dovoljenje bilo potrebno. Gradili so torej na črno. Člani konference so tudi opozorili, da Zavod za spomeniško varstvo ne sme prispevati denarja za obnovo cerkva, pa čeprav so kulturni spomenik, če se v njih še naprej opravljajo verski obredi. Kolikor država, USTANOVNA SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE V prihodnje aktivnejši V zadnjih dneh decembra so se mladinci naše občine polnoštevilno zbrali na ustanovni seji občinske konference ZSMS. Obveznosti, ki izhajajo iz sklepov tako republiškega kot tudi zveznega kongresa ZSM postavljajo pred vse mlade tudi nove organizacijske oblike. Tako naj bi delegatsko organizirana konferenca, pri kateri prav v teh dneh ustanavljajo specializirane konference in sicer mladih delavcev, mladih v izobraževanju in mladih v krajevnih skupnostih, v kar največji meri učvrstila delovanje mladih na vseh področjih. Prav temu je bila v glavnem namenjena tudi vsebinska plat te ustanovne seje. Že samo poročilo dosedanjega predsednika Stojana Gomezelja je pokazala, da so bile same priprave tako na oba kongresa kot tudi na nove organizacijske spremembe nadvse skrbno obravnavane in da so vsebinska vprašanja, s katerimi se današnji mladinci srečujejo v vsakdanjem življenju in pri delu, postala osnovna izhodišča za njihovo učinkovito in vsestransko aktivno delovanje. Stvari torej ne ostajajo več samo na papirju, ampak se z raznovrstnimi akcijami in ustvarjalnim poseganjem „selijo“ na vsa področja in vsa okolja, kjer mladi delujejo. Programska izhodišča ZSMS, ki jih je po izčrpni razpravi na konferenci mladina tudi sprejela kot temelj za učinkovito delovanje v sedanjem obdobju, mlade nedvomno polno zavezujejo. Da bodo ta izhodišča v vsakodnevnem življenju učinkovita in v veliki meri tudi polno izpolnjena, pa je potrebno vsestransko in aktivno sodelovanje z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami. Člani sindikata, SZDL, ŽB in vsi komunisti, ki so v svoje pro- grame in delo vključili tudi boljše sodelovanje z mladino, so dolžni, da svoje obveze tudi izpolnijo. Občinska konferenca ZSMS, mimogrede povedano njeno dosedanje delovanje v okviru mesta je v tem trenutku vzorno in pohvalno, pa se seveda srečuje še vedno z nizom vprašanj, med katerimi še vedno ostajajo v ospredju pereči problemi prostorov, ponekje tudi mentorjev in podobno. Vendar z mnogo volje, ki jo mladim ne manjka, in z resnično vsestranskim sodelovanjem, v mislih imamo tudi okrepljeno sodelovanje s specializiranimi organizacijami ZSMS (taborniki) bo ta družbenopolitična organizacija polno zaživela in postala aktiven soustvarjalec našega samoupravnega socialističnega družbenoekonomskega razvoja tudi v viški občini. Konferenca je za novo mandatno obdobje ponovno izvolila Stojana Gomezelja za predsednika, Vinka Biliča pa za sekretarja občinske konference ZSMS. Knjižna darila borcev Odbor Dolomitskega odreda ih občinski odbor ZZB Ljubljana Vič-Rudnik sta se dogovorila, da bodo podelili vsem šolam na področju občine Ljubljana Vič-Rudnik knjigo ..Dolomiti v NOB,“ ki jo je napisal generalpolkovnik Rudolf Hribernik-Svarun. Po sprejetju tega dogovora sta oba odbora povabila vse ravnatelje osemletk in jim slovesno podehla knjige. Vsaka matična šola je dobila po štiri knjige in vsaka podružnična po eno. Na sliki je prizor s podeljevanja knjig ravnateljem. Za podelitev knjig sta se oba odbora odločila zato, da bodo na šolah lahko lažje seznanjali šolsko mladino z dogodki in delovanjem aktivistov osvobodilne fronte na področju Dolomitov v času NOB. Oba odbora sta bila prepričana, da bo to odličen pripomoček. Njihovo prepričanje so potrdili na podelitvi knjig ravnatelji šol, ki so zatrdili, da jim bodo te knjige nedvomno izredno koristen pri- pomoček pri pouku. Ravnatelji šol so se obema odboroma najtopleje zahvalili, saj je taka gesta vse pohvale in posnemanja vredna. Knjige, ki so jih podelili, bodo posebej dober pripomoček pri zgodovini, saj je o tem področju v učbenikih premalo napisanega. Zato so bili ravnatelji teh knjig še toliko bolj veseli. Zaradi tako ugodnega od- meva na šolah so sklenili na občinskem odboru ZZB, da bodo še naprej podeljevali knjige šolam. Podkomisija za povezavo z mladino pri 00 ZZB jma v programu razpis natečaja po vseh šolah na tematiko iz NOB. S tega področja bodo po šolah pisali šolske naloge. Na vsaki šoli bodo nato izbrali tri najboljše. Te tri najboljše z vsake šole bodo nagradili s knjigami s partizansko tematiko. Razpis tega natečaja bo v drugem šolskem polletju. Knjige so doslej že podeljevale šolam in učencem nekatere terenske organizacije ZZB, npr. Milan Česnik in Lavrica, sedaj pa bo ta praksa tudi na občinskem nivoju. M. DIM1TR1Č ki je povsem ločena od cerkve, prispeva za obnovo objekta kulturnozgodovinske vrednosti, potem naj ta objekt ne služi več verskim obredom, temveč naj ga spremenijo v muzej in podobno kot imajo to navado v nekaterih socialističnih državah. Konferenca je tudi ugotovila, da je cerkev na črno zgradila vrsto športnih objektov za široko uporabo, kar tudi nedvomno ni njena dejavnost, kot ni njena dejavnost organiziranje plesov, disco klubov, proslav različnih praznikov povsem posvetnega značaja v planinah ali ob morju, organiziranje turističnih izletov itn. Pripadniki določenih verskih skupnosti (npr. Jehove priče) so večkrat izredno vsiljivi in motijo ljudi po domovih ob urah počitka. V občini ugotavljajo tudi, predvsem na podeželju, precej visok odstotek obiska verouka. Ta se včasih celo pokriva s poukom ali šolsko dejavnostjo, zaradi česar prihaja do konfliktov. Starši kot pripadniki verskih skupnosti bi se morali zavedati, da je šola na prvem mestu. Odstotek obiska verouka pada s starostjo. Ob obravnavi odnosov med šolo in verskimi skupnostmi so ugotavljali člani konference, da včasih tudi kader v šolah nima najbolj pravilne marksistične usmeritve, kar je treba v povsem konkretnih primerih tudi spremeniti in škodljivce odstraniti. MILOVAN DIMITRIC Priznanje Na ustanovni seji občinske konference ZSMS so podelili priznanja za aktivno, nesebično in požrtvovalno delo z mladimi mentorjema Francu Sifrerju-Adamu in Anici Čadonič. Prav tako je priznanje dobil tudi mladi delavec iz Hoje Milan Lenič kot vzor marljivega brigadirja-udar-nika. Občni zbori pred vrati Občinski zbor ZZB Ljubljana Vič-Rudnik je pripravil razširjeno sejo, na kateri so sodelovali tudi predsedniki in tajniki krajevnih organizacij ZZB. Predmet razgovora so bili krajevni občni zbori organizacije ZZB in združenja vojaških invalidov, ki jih je v naši občini 47. Občni zbori bodo zaključeni do konca marca. Na njih bodo podali člani organizacije ZZB obračun svojega dela, zastavili pa si bodo tudi nove naloge in program, ki ga bodo uresničevali v tem letu. Na razširjeni. seji je občinski odbor razpravljal tudi o osnutku statuta SZDL. Občinski odbor ZZB svetuje svojemu članstvu, da se vključi v splošno razpravo na terenu, ki jo bo vodila SZDL. Priznanje za 15 let dela Občinski odbor ZZB je sprejel sklep, da se bo v okviru letošnjih proslav 30. obletnice osvoboditve spomnil s posebnim priznanjem vseh članov, ki delajo že več kot 15 let aktivno v organizaciji ZZB. Priznanja za prizadevno in uspešno delo bodo dobili tudi tisti člani, ki so delovali v organizaciji več kot 10 let, pa so morali potem aktivnost opustiti zaradi bolezni. Na občinskem odboru že pripravljajo natančen seznam, kdo naj dobi priznanje, za predloge pa so se tudi že obrnili na krajevne organizacije ZZB. Podeljevanje takih priznanj za prizadevno in požrtvovalno delo v organizaciji bo po sklepu 00 ZZB odslej vsako leto redna praksa. Občinski odbor doslej namreč ni podeljeval nikakršnih priznanj, nedvomno pa zaslužijo prizadevni in aktivni člani vsaj moralno priznanje za svoje delo v okviru te organizacije. /'' N NASA KOMUNA Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. Urejata izdajateljski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar - in uredniški odbor: inž. Janez Čemažar, Milovan Dimitrič, Janja Domitrovič (odgovorna urednica), inž. Alojz Habjan, Janez Jagodic, Bine Lenaršič, Sandi Sitar. Uredništvo in uprava LjuNjana, Trg MDB 7/1., tel. 23-381/int. 26, tekoči račun SDK 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo. Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. .Glasilo dobijo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Komite OK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik je organiziral zadnje dni lanske^* leta že drugi slovesen sprejem mladih novosprejetih članov ZK v organizacij® ZK. V organizacijo ZK so slovesno sprejeli 49 novih članov. Spomladi let® 1974 je komite OK ZKS sprejel v ZK več kot 120 mladih. Skupaj so lati torej v naši občini sprejeli preko 170 novih članov ZK, torej seje števil« članstva povečalo za skoraj 13 odstotkov. Na slovesnem sprejemu je novosprejetim članom ZK spregovoril sekretai komiteja OK ZKS Darko Perovšek. Novosprejetim članom so poleg rdečit knjižic slovesno podelili tudi spominsko darilo: knjige s tematiko iz NOB seveda statut ZK. Za kulturni program so poskrbeli učenci osnovnih šol Trnovo in Vič. Komite OK ZKS bo tudi v bodoče prirejal slovesne sprejeme za nove sprejete člane ZK, saj sta dosedanja sprejema izredno uspela. Ob dnevu JLA V KS MALČI BELIČ Pred samim praznikom JLA je bila v domu Svobode proslava, ki so se je udeležili številni predstavniki družbenopolitičnega življenja naše občine in pripadniki JLA. Ob tej priložnosti je predsednik občinske skupščine Vili Belič podelil 16 odlikovanj najzaslužnejšim članom z območja občine. Krajevna organizacija ejsi ZRVS„M alči Belič" je razvila svoj prapor, katerega pokrovitelj je bila krajevna skupnost Malči Belic. V bogatem programu so so- delovali učenci osnovne šole Vič in gojenci Zavoda za slepo in slabovidno mladino. V KS TOMIŠELJ V KS TRNOVO V KS VELIKIH LAŠČAH Na slovesnosti v tej krajevni skupnosti je zbranim spregovoril o vlogi JLA in spominih na NOB polkovnik Jože Božič. Najmlajši iz osnovne šole Tomišelj pa so pripravili pester in bogat kulturni spored. Ob tej priložnosti so domačini položili venec na mesto, kjer je bil pred 33. leti, 22. decembra, ubit narodni heroj Ljubo Šercer. Tu je proslavo organiziral krajevni odbor ZRVS. Letošnja proslava je bila v prostorih KUD France Prešeren. Spomine na razvoj in oblikovanje naše armade je vsem zbranim osvežil Hinko Bra-tuž-Oki. Še posebej je podčrtal moč in številnost naše armade v času narodnoosvobodilnega boja. Osnovna šola Trnovo ni navdušila samo s pevskim mladinskim zborom, temveč se je aktivno vključila v proslavo tudi s tem, da so učenci pisali spise na temo JLA. Trije najboljši spisi so bili nagrajeni s knjižnimi nagradami, ki so bile na proslavi tudi podeljene. V programu je sodelovala tudi glasbena šola. Ob zaključku so najbolj prizadevnim članom ZRVS podelili lepa spominska priznanja. V Velikih Laščah so krajevna skupnost, družbenopolitične organizacije in šolska mladina pripravile proslavo ob dnevu JLA, ki je bila v dvorani šole Primoža Trubarja. Zbranim je govoril predstavnik garnizije iz Ribnice. Kulturni program so izvajali učenci tamkajšnje šole. Za najboljše naloge iz zgodovine NOB so prejeli praktične, nagrade. Posebno priznanje je prejela tudi garnizija JLA Ribnica za sodelovanje z ZRVS in teritorialna enota Velike Lašče za požrtvovalnost na združeni vaji „Jesen 74". Rezervni kapetan Lovro Logar-Dine pa je prejel odlikovanje. Ob tej priložnosti so odkrili na Planoti pod vasjo Podulaka spominsko obeležje tragično preminulemu rezervnemu vojaškemu starešini in družbenopolitičnemu delavcu Alojzu Dolšinu iz Brankovega. Igo v novi »obleki« referendum uspel TIL in Tobak dmžno naprej Delavci v slovenski tobačni industriji so v decembru lani za-beležih lep uspeh, ko so se odločili združiti največji podjetji v naši republiki, ki se ukvaijata s f , oziroma prodajo tobačnih izdelkov. Z glasovanjem sta se izrekla za združitev elovna kolektiva Tobačne to- bTi7Lj,ublira 111 podjetia T°- 2 Ljubljane. S podpisom V 5 TOZD in 787 zaposlenih v 4 TOZD Tobaka neijev, racionalizacija izkoriščanja mreže skladišč in prodajaln, večja prožnost na tržišču tobačnih in galanterijskih izdelkov in usklajen program razvoja ter stabilnejši pogoji za proizvodnjo. ^.^te,gracij°- ki bo prinesla k°lektivoma velike pred- tudiH .®srednja in predvsem di dolgoročna prednost te po- ave Paje to, daje sedaj zdru-zena slovenska proizvodnja in faler,3 j In bo tako lahko združeno podjetje mnogo J nastopalo na trgu v okviru t,. .ave- Integracija zagotavlja t . P°®notene kriterije prodaje ačnih izdelkov v naši repub- ^oki zasnovi. camiPn^pmvV 51413(111 s smerni-Proizvodnjo. nePosredno Združita TTL in Tobaka je Hiucf l P>ces’ “ “ J' Poslovne rezultate bo mogoče izboljšati tudi z usklajeno nabavno in prodajno politiko, s hitrejšim obračanjem zalog, sproščanjem obratnih sredstev in z znižanjem prodajnih stroškov. Pri teh postavkah bo mogoče kar znatna sredstva prihraniti. zacijama na visoki stopnji/1 oskrbovanje poslovnih part- Dobavo bo sedaj mogoče ne le izboljšati, temveč tudi racionalizirati. Poslej ne bo treba več v vseh centrih po dvoje skladišč, saj bo podjetje eno, kar pomeni tudi znaten prihranek. Uspešnejše poslovanje pa bo prineslo obema kolektivoma Robili smo redno kmetijsko zemljiško skupnost tiiske^CP decernl3ra so se zbrali delegati zemljiške kme-sklR« j Prosti na svoji I. redni skupščini. Sprejeli so sklep ri . u na svoji l. redni skupščini. Spreje idejo v rednoZaČaSne krnetijske zemljišk® skupnosti redni skupščini. Sprejeli so pre- kmeto/al^3’ 83 ie Podal predsednik, Lojze Kušar -tijska zemiuiu^ „?.tr5niih Goric.je razvidno, daje kme-dni svoipoa Ška sLuPn°st že sedaj dobro delovala v letu se vrsto let v?^3- Spoprijemala se je s problemi, ki so zirane oblita .ff11 nerešeni. Tako smo le prišli do organi-stališče le n■ e,. vanl3 kmetijstva in se njihovo mnenje in P javlja in na ustreznih mestih tudi spoštuje. 111 konhlij1!1^ ustrezn‘h rednih organov izvršnega odbora tudl o svr/1 Poravnalnega sveta je skupščina razpravljala ^impreie čili11 P^bodnjem programu dela in razvoja, zadeva ni ti!50 Potrelmo opredeliti za zaščitene kmetije, 56 nadaljuie P enostavna> kajti odhajanje mladih s kmetij zemljišk*1, ‘ u|0t.rel)na ljodo prizadevanja za organiziranje 1)0 hotela l”? 111 Pridobivanje finančnih sredstev, če P^Prometij1^-261111114143 skuPnost aktivneje posegati 1 S 5 I ha kari ubst3ja n3mreC predlog, da naj slišali upnvilanskdl zendj^d pogozddi. Na skupščini smo ^ltev bo not61!.6 U80vore za in proti pogozditvi. Za odlo-Vsel> strani pr»u 5*r5a analiza, ki naj osvetU zadevo z Vani« - •. otrebno bo v prihodnje tudi redno povezo- vanje 2 reoi* _ tuui ivunw krajevnimi Z lnteresrrimi SIS in stalno sodelovanje s kmetijska „ifSKupnostmi. Le na tak način bo zemljiška Vala. uPnost lahko tudi v prihodnje uspešno delo- socialno varnost, višji večjo osebni dohodek in družbeni Kako sta poslovali obe delovni organizaciji pred združitvijo? TTL je v devetih mesecih lani ustvarila 579 milijonov celotnega dohodka, Tobak pa 323 milijonov. Celotni dohodek v primerjavi s prejšnjimi leti v obeh delovnih organizacijah narašča. Združene moči obeh kolektivov pa obetajo še boljše rezultate. standard, omogočilo pa bo tudi hitrejšo realizacijo pri uvozu dopolnilnega blaga in osamosvojitev pri opravljanju vseh uvozno-izvoznih poslov. V daljšem času bo očitna prednost tudi skupno vlaganje v eventualno potrebne nove objekte, racionalnejše izkoriščanje voznega parka in izboljšanje nabave in povečanje prodaje galanterijskega blaga s hitrejšim obračanjem zalog. Sanje vseh zaposlenih v IGO so se začele uresničevati: tovarna je dogradila nove prostore in se začela seliti. Novo leto je prineslo novo tovarno. Novi Igo stoji v industrijski coni na Viču in je izredno lepo nadomestilo za stare prostore. Stari prostori Iga so povsem neprimerni, kar so ugotavljali vsi zaposleni. Zaradi tega so se odločili tudi za gradnjo novih prostorov, čeprav to za pravzaprav majhen kolektiv niti ni tako enostavno. V Igu pa so stisnili zobe in gradili, varčevali in gradili, ker so se zavedali, da je perspektiva delovne organizacije le v novih sodobnih prostorih. V s Jarih delavnicah ni bilo mogoče več delati in so že sami slabi prostori onemogočali hitrejši razvoj te tovarne. Prostore je začel graditi Igo Semnar za kmetijske delegacie Mestna konference SZDL organizira na iniciativo naše sekcije za kmetijstvo in gozdarstvo seminar za kmetijske delegacije ljubljanskih občinskih skupščin. Integracija obeh kolektivov udi Problem obratnih sredstev pa velja za obe podjetji oziroma sedaj tudi za združeno podjetje. Tobak je bil, kar zadeva obratna sredstva, še na slabšem, saj je moral reševati položaj z dragimi kratkoročnimi krediti. Za obe podjetji pa bo letos odprto vprašanje oblikovanja lastnih obratnih sredstev iz dohodka. Kupci dolgujejo TTL in Tobaku znatne vsote. Zaradi skupnega nastopa na trgu bosta podjetji lahko zagotovili tudi hitrejše plačevanje in tudi obračanje sredstev. pomeni tudi vertikalno povezovanje v okviru republike, saj bosta tesno povezani proizvodnja in trgovina. Največji prihranek in največjo korist bo obema partnerjema prineslo po združitvi ravno področje trgovine, kjer ne bo več konkurence med trgovino TTL in trgovino Tobaka, temveč bosta skupaj enotno nastopali. S tem povezovanjem so delavci TTL ponovno dokazali, da so resnično revolucionaren kolektiv, kot je znan iz svoje stoletne zgodovine. M. DIMITRlC Namen seminarja je usposobiti in informirati kmetijske delegacije za uspešen nastop in delovanje v skupščinskem sistemu, hkrati podati nadaljnjo usmeritev našega kmetijstva, kjer naj bi bila kmetijska delegacija aktiven soustvarjalec in oblikovalec prihodnjega razvoja kmetijstva. Kmetijski delegati nimajo pogoste prilike seznaniti se z osnovami delovanja skupščinskega sistema, zato jim bo enodnevni seminar 22. januarja v Polhovem Gradcu prilika, da izpopolnijo svoje znanje in ga obogatijo. Na seminarju bodo predavali naši znani agrarnopolitični strokovnjaki tov. Bitenc, inž. Marenk, inž. Pust. Vsakemu predavanju bodo sledila vprašanja in razprave, da bi tako na praktičnih primerih še bolj utrdili snov. Inž. ALOJZ HABJAN KMETIJSKE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI Da ali ne? V petek, 6. decembra so se sestali na svojem zboru zasebni kmetijski proizvajalci z namenom, da se pogovorijo o ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti. Kljub temu, da je bil en sam zbor za področje od Velikih Lašč do Črnega vrha in sicer v Ljubljani, se ga je udeležilo preko 60 kmetovalcev. Prišli so iz Rakitne in krajev, od koder jih ne bi nikoli pričakovali. To zgovorno priča o tem, da se kmetovalci želijo družbeno udejstvovati, da želijo biti sooblikovalci našega nadaljnega razvoja. Želijo sproti seznaniti družbene dejavnike s problemi, ki jih tarejo. Kmetovalci podpirajo ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti in so enoglasno pooblastili svojo delegacijo izvoljeno na spomladanskih volitvah, da jih polnopravno zastopa v samoupravnih interesnih skupnostih. Ob tem je zbor dal inciaiivo, da se naj prouči možnost ustanovitve kmetijske samoupravne interesne skupnosti za območje občine. Predlog kmetov je bil dobro podkrepljen in opozarja, da institucije, ki jih je kmetijstvo v zadnjem času dobilo, niso dovolj. Kmetijski problemi se prepočasi rešujejo, cene reprodukcijskemu materialu, ki ga kmetijstvo uporablja, naraščajo (mehanizacija, gnojila, krmila itd.), nasprotno pa cene proizvodov ostajajo na istem nivoju, oziroma se le malenkostno dvigajo, tako da se škarje vselej odpirajo v kmetovo škodo. Res je, da zemljiške davščine ostajajo na starem nivoju, nasprotno so prispevki za zdravstveno starostno zavarovanje močno narasli. Proizvodnje za trg še nismo uspeli organizirati. Tisti, ki so se le dokopali do nje, pridelkov ne morejo ali pa težko prodajo. Vse to res opozarja, da se bo potrebno še hitreje zavzeti za reševanje problemov kmetijstva. Morda bi bila prav samoupravna interesna skupnost tisto mesto, kjer bi se to dalo najhitreje, ncjlaže in najbolj ustrezno odgovorno reševati. Kmetijstvo že ima nekaj skupnosti, ki več ali manj uspešno delujejo. Najbolj prisotna je živinorejska poslovna skupnost, manj se čuti delovanje Kmetijske razvojne skupnosti Obe delujeta na območju vse Slovenije. V obe skupnosti so kmetje povezani prek kmetijskih zadrug oziroma obratov za kooperacijo. Direktno sodelujejo v skupnosti starostnega zavarovanja kmetov preko svojih delegatov oziroma delegacij. Smo v obdobju dokončnega oblikovanja gozdarskih samoupravnih skupnosti območja in za Slovenijo. S tem je tudi obdobje ustanavljanja interesnih skupnosti končano. Protvodnja in potrošnja naj bi si podala roko, sistem interesnega združevanja bi bil tako dokončen, delegatska razmaja naj bi zaživela. Čas in praksa bosta pokazala, česa imamo preveč in česa premalo. Na tak način naj bi nasprotja v družbi najlaže razreševali. Kmetijstvu smo dolžni dati perspektivo, saj njegove proizvode uporabljamo vsak dan in vsi. Odhod mladine iz kmetijstva moramo zajeziti in imeli bomo nekoliko manj problemov. S pričujočim zapisom želim idejo o eventualni ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti kmetijstva posredovati vsem, ki o tem odločajo. Hkrati je to tudi obveza za vse kmetovalce in druge, ki jim je kmetijstvo blizu, da bo kmetijska SIS živela in uspešno delovala le z njihovim sodelovanjem. Mesto v družbi si bo morala šele izboriti in to ne bo lahko. ING. ALOJZ HABJAN že pred časom, varčevati zanje in pripravljati se na gradnjo pa so začeli še prej. Nova tovarna bo imela površino 9 kvadratnih metrov in bo sčasoma nudila streho nad glavo vsem v Igu zaposlenim. Nova tovarna je po predračunih in dosedanjih izračunih veljala 26,5 milijona dinarjev. Ta denar za samo tovarno kot za strojno opremo je zbral skoraj povsem sam kolektiv Iga. Kreditov so najeli le za 4,5 milijona, ves ostali znesek pa so privarčevali v tovarni sami. To so uspeli v dveh letih, kar je zelo lep uspeh za 340 zaposlenih. Igo se je namreč počasi razvijal od leta 1962, ko je bil ustanovljen. Sedanje stare prostore so pred 13 leti uredili z udarniškim delom, nato pa je začelo v njih delati 125 de- lavcev. Tedaj je znašal celotni dohodek 12 milijonov starih dinarjev, danes pa znaša 83 milijonov novih dinarjev v letu dni. Ta številka le malce ilustrira, kakšen korak naprej je naredil Igo, s kakšnim razvojem se lahko baha, ' Igo je danes že največji proizvajalec kuhinjske opreme za potrebe hotelov, bolnic in samopostrežnih restavracij pri nas. Igo pa ne obvladuje le našega trga, temveč posega tudi že izven naših meja. Nova tovarna, ki so jo sami resnično privarčevali, je nujno potrebna etapa za nadaljnji razvoj. V novi tovarni bodo lahko namn namreč povečali produktivnost za okoli 15 odstotkov, zaposlili pa bodo lahko tudi nove delavce, ki jih tovarna potrebuje. Kot predvidevajo, bodo povečali število zaposlenih za okoli 10 odstotkov. * I S S * N s * m j Na podlagi 162. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74) in prvega odstavka 49. člena odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 14-333/74) izdaja davčna uprava skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Poziv k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov za leto 1974 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1975 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1975. Napoved za odmero davkov morajo vložiti: ZA LETO 1974: 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1974. 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1974. 3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1974. 4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih, doseženih v letu 1974. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin in dohodki od oddajanja opremljenih sob. 5. Zavezanci davka od premoženja — na posest gozdnega zemljišča za leto 1974. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št 26/73) ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu 1974 presega 20.000,00 dinarjev oziroma skupni dohodek vseh družinskih članov presegajo 10.000,00 dinarjev letno na družinskega člana. 6. 'Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih prejetih v letu 1974. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1974 presega 40.000,00 dinarjev. 7. Zavezanci posebnega prispevka po 23. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za leto 1974, če so njihovi dohodki iz naslova pokojnine skupno z dohodki iz delovnega razmerja, samostojne dejavnosti ali dela na podlagi pogodbe o delu v letu 1974 presegli 53.784,00 dinarjev in pod pogojem, da so v skupnem dohodku ostali dohodki, brez pokojnine, udeleženi z več kot 8.068,00 dinarjev. in to: — zavezanci iz 1. in 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri opravljajo dejavnost oziroma plačujejo davek od samostojnega opravljanja te dejavnosti, . — zavezanci iz 3. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, - zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri davčni upravi občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, — zavezanci iz 5. točke pri davčni upravi občine, v kateri leži gozdtmo zemljišče, - zavezanci iz 6. in 7. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče. ZA LETO 1975 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1975. 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1975. 3. Zavezanci davka od premoženja za leto 1975: a) ki posedujejo stroje, orodja in inventar, če s temi sredstvi pridobivajo dohodek, pod pogojem, da skupna, še neodpisana vrednost teh sredstev presega 150.000 dinarjev. V navedeno skupno vrednost se ne štejejo sredstva, katerih posamična vrednost ne presega 10.000 dinarjev. b) ki posedujejo motorne čolne ah druge plovne objekte na motorni pogon, razen občanov, ki jim je ribištvo osnovni vir sredstev za preživljanje, c) ki imajo v posesti stavbe, dele stavb, stanovanja, garaže, poslovne prostore in počitniške hišice. Napovedi niso dolžni vložiti občani, ki so enkratno obveznost vložitve napovedi že izpolnili v letih 1973, 1974 oziroma do dneva objave tega poziva, in to: - zavezanci iz 1. in 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri opravljajo dejavnost oziroma plačujejo davek od samostojnega opravljanja te dejavnosti, - zavezanci iz 3. a točke, ki so hkrati zavezanci za davek iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, pri davčni upravi občine, v kateri plačujejo davek od opravljanja dejavnosti; drugi zavezanci pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, - zavezanci iz 3. b točke pri davčni upravi občine, v kateri je nepremičnina. Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi v sprejemni pisarni skupščine občine. Pozivamo zavezance,-da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10 % oziroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi, pa za 20% oziroma najmanj 200 dinarjev. Številka: 422-119/75 Datum. 14/1-1975 SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Davčna uprava | 1 * GRADIVO ZA SEJO OBČINSKE SKUPŠČINE Smernice družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1975 — Predlog Predloženo gradivo predstavlja koncept družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1975 z navedbo nekaterih prioritetnih nalog s področja gospodarstva. Kot osnovo družbenoekonomskega razvoja smo upoštevali temeljne razvojne usmeritve SR Slovenije za obdobje 1971 — 1975, sklepe X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS ter sklepe sprejete na 4. seji predsedstva CK ZKJ in na 10. seji predsedstva CK ZKS. Te razvojne usmeritve so v letu 1975 predvsem usmeijene na: — nadaljnje uveljavljanje samoupravljanja na vseh področjih gospodarskega in samoupravnega razvoja, — finančno gospodarsko aktivnost, — izvajanje prednostnih nalog na področju družbenih dejavnosti, — povečanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva in obvladanje vseh oblik porabe v okviru razpoložljivih sredstev. Te razvojne usmeritve dopolnjujemo z nekaterimi načeli in nalogami, povzetimi iz smernic in nalog gospodarskega in družbenega razvoja Ljubljane za leto 1975. GOSPODARSKA GIBANJA LETU 1974 1. Gospodarstvo s svojimi rezultati poslovanja izkazuje močno dinamiko rasti proizvodnje in prodaje. Industrijska proizvodnja je v primerjavi z letom 1973 porasla za 12,5 %. Po posameznih panogah industrije je največji porast pričakovati v kemični industriji za 25 % in v lesni industriji za 20 %, medtem ko izkazuje kovinska kondustrija nekoliko počasnejši tempo rasti in to za 10 %. Podatki so za letp 1974 ocenjeni na podlagi 9-mesečne realizacije. Relativno visoka stopnja rasti gospodarske aktivnosti je brez dvoma posledica intenzivnejšega domačega povpraševanja na vseh področjih ter visoke stopnje inflacije, kajti visok porast cen z močnim vplivom inflacije sta faktorja, ki sta vplivala na visoko rast proizvodnje. 2. Poprečna stopnja zaposlenih se je v primerjavi z letom 1973 povečala za 3,2 % ter izkazuje isti trend rasti kot v letu 1972. V strukturi kvalifikacijske izobrazbe delavcev je predvsem opazno ekstenzivno zaposlovanje predvsem nekvalificiranih delavcev, medtem ko delavcev s srednjo in visoko izobrazbo še vedno primanjkuje. Osebni dohodki so se povečali za 25 % in so v poprečju že presegli 3000 dinarjev. V desetem mesecu leta 1974 so bili poprečni osebni dohodki v gospodarstvu 2929 dinarjev, vendar je porast osebnih dohodkov v novembru mesecu vplival, da so se osebni dohodki povečali nad 3000 dinarjev. Produktivnost dela se je povečala za 4,2 %. 3. Investitorska dejavnost je bfla v letu 1974 zelo intenzivna. Razpoložljiva sredstva za investicijska'vlaganja so bila večja za 20 %. Poleg tega opažamo velik porast dolgoročnih kreditov za osnovna sredstva. Ti krediti so v primerjavi z letom 1973 porasli za 41 %, medtem ko so srednjeročni krediti porasli za 22 %. V najemanju kreditov je najmočneje udeležena kovinska industrija, ki izkazuje porast srednjeročnih kreditov za 369 %. 4. Nominalni družbeni proizvod je porasel za 30 % (ocena) in znaša v družbenem in privatnem sektorju 1,400.000 dinarjev. V strukturi družbenega proizvoda zavzemajo največji delež sredstva za osebne dohodke, in to 52 %, medtem ko sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo zavzemajo le 32,9 %, vendar tu, kot že omenjeno, izkazujejo rast za 17 %. 5. Nekateri pokazatelji gospodarskega razvoja v letu 1974 v primerjavi z nekaterimi obdobji: 1973 1974 1972 1973 Celotni dohodek 15% 35% Porabljena sredstva: družbeni proizvod: 15% 38% - realni 3-4% 7,5% — nominalni 14% 30% dohodek 14% 25% skladi 13% 17% poprečni osebni dohodki 9% 25% zaposlenost 3,7 % 3,2% 6. Preteklo obdobje ima kljub visoki rasti gospodarstva tudi negativne odraze v reproduktivni sposobnosti gospodarstva. Ta je padla za 3 %. Na to močno vpliva zmanjšana stopnja akumulacije ter seveda manjša stopnja uporabe osnovnih sredstev. Tu kaže posvetiti v prihodnjem obdobju večjo pozornost modernizaciji proizvodnje, izvajanju sodobne tehnologije in seveda v zvezi s tem intenzivnejši uporabi sredstev za reprodukcijo. IZHODIŠČA GOSPODARSKEGA RAZVOJA ZA LETO 1975 V letu 1975 je osnovna naloga obdržati visoko stopnjo gospodarske rasti, seveda ob poudarku, da ta rast temelji na naslednjih osnovah: — večja učinkovitost gospodarjenja, — boljša organiziranost dela, — večja izraba proizvodnih sredstev, dela in materiala, — večja produktivnost. 1. Viško gospodarstvo se bo v letu 1975 v glavnem razvijalo v okviru dinamike rasti republiških prognoz, vendar optimistično prognoziramo na nekaterih področjih še večjo rast irr to predvsem v predelovalni industriji, kajti računamo, da bo močna stopnja investiranja v preteklem obdobju že rodila sadove, ki se bodo odrazili v letu 1975. Tu so mišljene temeljne organizacije združenega dela, kot so: Žičnica, Igo, Hoja, Ilirija, Tobačna tovarna in Tovil. 2. Kvalitetni element gospodarjenja, brez katerega si ne moremo zamišljati večje gospodarske rasti je produktivnost. Delovne organizacije si bodo morale prizadevati za boljšo organizacijo dela, modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnih procesov, dvig tehnološke ravni ter se tesneje povezovati z znanstvenimi institucijami v cilju inovacij v gospodarstvu. Za dosego želenega rezultata bo potrebno izboljšati odgovornost do dela, uvesti čimvečjo racionalnost s surovinami in seveda čimbolj izkoristiti delovni čas in s tem angažirati vse proizvodne kapacitete. Predvidevamo porast produktivnosti za 4 do 5 % ob 3-odstotni večji zaposlenosti. Temeljne organizacije združenega dela se bodo morale zavzemati za stalno spreminjanje in izboljšanje strukture dela s ciljem, da se zmanjšuje delež delovnih mest, za katere ni potrebna poklicna usposobljenost. 3. Razmeija v delitvi družbenega proizvoda morajo odražati tendence gospodarske stabilizacije in prispevati k povečanju reprodukcijske sposobnosti gospodarstva. Predvideva se realna rast družbenega proizvoda za 6 do 7 % ob nominalni rasti družbenega proizvoda za 31 %. V skladu z načelom, da morajo organizacije združenega dela pri razporejanju prirasta dohodka hitreje povečevati sredstva za razširjeno reprodukcijo kot sredstva za osebne dohodke, se bodo ob predvideni rasti produktivnosti za 4 do 5 % realni osebni dohodki na zaposlenega povečali v poprečju za 1 %, seveda ob predpostavki, da bo splošna raven cen in življenjskih stroškov višja za okoli 25 %, zaposlenost za 3 %, bi sklad bruto osebnih dohodkov nominalno porastel za okoli 28,5 %, torej izpod rasti družbenega proizvoda. Z oziroma na specifičnost našega gospodarstva in predvsem industrije predvidevamo naslednje stopnje rasti: Nominalni dohodki Proizvod Realni družbeni proizvod Zaposlenost OD na zaposlenega Realni OD na zaposlenega Produktivnost SR Vič-Rudnik Slovenije Reali- zacija Plan 1974 1975 1973 1974 30% 31 % 31 % 7,5% 7% 6-6,5 % 3,2% 3% 3% 25 % 26% 28,5 % 1,5% 1% 1 % 4,2% 4-5% 3 4. V preteklem obdobju smo na območju občine Vič-Rudnik bili priča pomembnim integracijskim procesom. Zelo uspešno so bile izvršene povezave — integracije, kot so: Žičnica-Slo-venijales, Ilirija-Vedrog, ter koncem leta tudi Tobačna tovarna-Tobak. V letu 1975 bodo delavci v temeljni organizaciji združenega dela, ki so že opravili integracijske procese, nadaljevali še z močnejšim uveljavljanjem že sprejetih dogovorov, nadaljnjo delitvijo dela ter specializacijo proizvodnje. Nadaljevati je treba z integracijskimi procesi, zlasti iskati možnosti v vertikalni povezavi od surovinske osnove do proizvodnje in prodaje končnih izdelkov. Iz teh procesov nikakor ne kaže zanemariti tudi horizontalnega povezovanja. Predvidevamo, da se integracijski procesi morajo razviti predvsem v Ljubljanskih opekarnah, KIP, Komunalnem podjetju Vič in nadalje v lliriji-Vedrogu v smislu nadaljnjega povezovanja kemične industrije. 5. Da bi povečali družbeni proizvod na prebivalca, ki po podatkih za leto 1974 znaša okoli 18.000 dinarjev, ter skušali zmanjšati migracijo delovne sile, to je skoraj 45 % aktivnih delavcev s področja občine Vič-Rudnik se vozi na delo na druga območja, bi bilo potrebno pritegniti novo industrijo ter drugo poslovno dejavnost na območje viške občine. V letu 1975 predvidevamo, da se bodo po sprejetju končnih tras obvoznic in avto cest dokončno sprostili rezervati in s tem tudi industrijske cone ob Cesti na Brdo ter ob Dolenjski železnici, kakor tudi industrijska cona Plutal. Na te površine bi kazalo usmeriti predvsem tisto viško industrijo, ki se srečuje s prostorsko stisko ter zainteresirati ljubljansko gospodarstvo (tu mislimo predvsem predelovalno industrijo ter trgovino s svojimi skladiščnimi kapacitetami), da preusmerijo svojo dejavnost na območje viške občine. 6. Na področju energetike bo poglavitna naloga izgradnja že programirane razdelilne trafopostaje Trnovo, brez katere si ne moremo predstavljati nadaljnjega razvoja stanovanjske izgradnje, kakor tudi ne nadaljnje izgradnje proizvodnih industrijskih kapacitet. Razdelilna trafopostaja Trnovo bi reševala celotni južni del Ljubljane, ki konec leta 1974 nima več rezerve električne energije. Drugi vir energije, ki je zelo pomemben pri nadaljnje razvoju občine Ljubljana Vič-Rudnik, je izgradnja povezovalnega plinovoda Koseze—Murgle—Trnovo. Z izgradnjo tega plinovoda moramo pričeti v letu 1975 ter s tem omogočiti vsako nadaljnjo izgradnjo stanovanjskih sosesk. V programu stanovanjske izgradnje je predvideno, da se vse viške soseske kot so VS-4 Bonifacija, VS-103 Murgle, VS-1 Trnovo izključno plinificirajo, kakor tudi, da se v II. fazi na plinovod priključijo vse toplotne mazutne postaje. Ta ukrep je potreben zaradi zmanjševanja onesnaževanja okolja, v katerem živimo. Ta plinovod mora biti zgrajen tako, da se bo kasneje lahko priključil na sistem zemeljskega plina, katerega bi po meddržavnem dogovoru dobivali iz Sovjetske zveze. 7. Na področju prometa pomeni leto 1975 bistven preobrat glede na dosedanji tempo izgradnje. V tem letu predvidevamo izgradnjo Karlovškega mostu, začetek izgradnje obvozne ceste Dolgi most-Črnuče ter rekonstrukcijo ceste Dolomitskega odreda. Pospešeno bo treba delati na nadaljnji rekonstrukciji mestnih ulic, kakor tudi vseh cest, ki so bistvenega pomena za izvenmestne krajevne skupnosti. Dokaj zadovoljiv tempo izgradnje cest v preteklem obdobju, ki je v letu 1973 in 1974 zaradi omejenih sredstev za rekonstrukcijo cest nekoliko nazadoval, kaže vključiti v programe cest bodoče interesne skupnosti za ceste v Ljubljani, ki bi morala biti ustanovljena v začetku leta 1975. V 10-letnem programu izgradnje cest v Ljubljani namreč viška občina, razen vpadnic kot so Tržaška in Dolenjska cesta, nima drugih objektov oziroma cest. Zato kaže kot prioritetno na tem področju v bodoče programe izgradnje in rekonstrukcij cest vključiti ceste, kot so: podaljšek Titove ceste z mostffl preko Gradaščice, nadaljevanje izgradnje Ceste v Mestni log K | izgradnjo Gregorinove ceste s podvozom. 8. Na področju vodnega gospodarstva bo potrebno v le! J 1975 realizirati sklepe občinske skupščine, sprejete na 6. s4 ■ Občina Vič-Rudnik je ob vsakem večjem nalivu v dokajšnji m« I ogrožena, zato se bomo morali zavzemati, da bo Vodna sku[ nost Ljubljanica-Sava kot območna Vodna skupnost v le! 1975 usmerila predvsem večja denarna sredstva in to v nadaljif i regulacijo Gradaščice, Malega Grabna ter bolj sistematskega! rednega čiščenja barjanskih jarkov. Podjetje za urejanje hud: urnikov bi po istih sklepih moralo izvajati nadaljnja preventiv« -dela na urejanju hudournikov, predvsem na področju Polhogr? skih Dolomitov in Krima. ^ ■ 9. V stanovanjskem gospodarstvu je treba prispevati sv delež k splošni republiški akciji izgradnje 26.000 stanova« Organizacija za urejanje stavbnega zemljišča mora skupaj projektanti, urbanisti ter gradbeno operativo zastaviti vse p trebno, da se z začeto gradnjo nadaljuje in to predvsem soseski VS-4 Bonifaciji in VS-103 Murgle. Začeti je treba izgradnjo soseska VS-1 Trnovo, kajti vse tri omenjene soseske« uvrščene v sprejeti program usmeijene stanovanjske graditve Ljubljani. Seveda s tem ni mišljena izgradnja samo teh sosei tudi na drugih omobčjih in soseskah občine Vič-Rudnik) možno pričeti z izgradnjo stanovanjskih objektov. V letu 1975 predvidevamo naslednjo izgradnjo stanovanjski objektov (začeta oziroma dokončana): soseska VS-1 Trnovo 270 stanovanj soseska VS-103 Murgle 132 stanov, objekte soseska VS-4 Bonifacija 240 stanovanj 40 stanov, objekte soseska VS-6 Vič 100 stanovanj 20 stan. objektov j soseska VS-2 Festival 130 stanovanj Torej v letu 1975 predvidevamo, da bo v gradnji in doki« čanih 932 stanovanj in stanovanjskih objektov, kar je občutf povečanje izgradnje v primeijavi z letom 1974. Komunalno gospodarstvo skupaj z načrtovalci in izvaj« stanovanjskih sosesk bo moralo istočasno z izgradnjo stanovi skrbeti tudi za izgradnjo prepotrebne infrastrukture v sosesk1 od zelenic, igrišč, garaž, kakor tudi za izgradnjo centrov1 osnovno preskrbo. Za tista področja oziroma stanovanjske soseske, kjer smo ž( preteklem obdobju opažali nevarnost epidemij in okužb, tj. področja, kjer ni urejenega kanalskega omrežja in kjer fekal ogrožajo pitno vodo, bo potrebno prioritetno urediti vse f trebno, da se odpravi nevarnost okužb. V to akcijo moral* vključiti čimveč finančnih sredstev bodoče komunalne i*1! resne skupnosti, kakor tudi prispevkov graditeljev. Tu so miši na predvsem naselja na Rakovi jelši, ob. Jurčkovi poti tel Kozaijah. 10., Ker je velik del občine Vič-Rudnik pokrit z obdelov; nimi površinami in gozdom, bo potrebno kmetijstvu v letu l9' posvetiti večjo skrb. Predvideva se, da bo kmetijska proizvod1! porastla za 3,5 %. To bo dosegljivo s pospešeno intenzifikaci proizvodnje v družbenem sektoiju, in sicer v Ljubljani mlekarnah — temeljne organizacije združenegdela Koopera^ in v KZ Velike Lašče, s hitrejšo modernizacijo proizvodi* kapacitet, boljšo politiko kreditiranja kmeta-kooperanta. učvrstitvijo in povečanjem kooperacij odnosov med kmeti! družbenimi organizacijami. Za smotrnejše usklajevanje prfll vodnih in predelovalnih kapacitet za potrebe tržišča, to samooskrbo z osnovnimi prehrambenimi proizvodi, mora** okrepiti pospešitev povezovanja temeljnih organizacij zdfld nega dela s področja kmetijstva, živilske industrije in predvs{ trgovine. Zainteresirati bo potrebno družbeni sektor za priče*1 vlaganj v gorske kmetije, predvsem z vidika narodnobrambneH1 značaja gorskih kmetij, katerih na območju občine Vič-Rudi1 ni malo. 11. Preskrba občanov in delovnih ljudi je z vidika osno'* preskrbe na območju občine Vič-Rudnik izredno skromn« minimalna. Poglavitna skrb v letu 1975 bo, da se nadaljuj* modernizacijo in izgradnjo trgovin osnovne preskrbe na f ročju podeželskih krajevnih skupnosti, kakor tudi na mest^ področju. Naša občina je v pogledu te preskrbe v pretek*1 obdobju bila vezana le na programsko usmeritev Mercatorji Ljubljanskih mlekarn ter bi kazalo v letu 1975 pono** zainteresirati omenjene organizacije, kakor tudi druge org1*1 zacije s področja trgovine, da pričnejo ob boljših ban# kreditnih pogojih z intenzivnejšo izgradnjo prepotrebnih trgfl' osnovne preskrbe. Tu predvidevamo pričetek izgradnje trgo'** osnovne preskrbe v Trnovem, Koleziji, v centru soseska V# Ob Dolenjski železnici ter rekonstrukcijo trgovine v Polhov(l Gradcu, Dobrovi, Rakitni in še drugje. RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI 1. Splošna poraba Rast splošne porabe bo zaostajala za rastjo družben* proizvoda za 6% ob predpostavki, da se bo s proračunsk'* sredstvi skrajno računalno gospodarilo. Sredstva, ki bodož^ tovljena v proračunu, se bodo v novem sistemu financir^ družbenopolitičnih skupnosti izključno uporabljala za: dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti in d*1 benopolitičnih organizacij ter društev, dejavnost krajevne skupnosti, za del komunalne dejavnosti. Dokler ne bo ustanovljena samoupravna skupnost za soci# skrbstvo ter samoupravna interesna skupnost za komuni*' dejavnost, se predvideva začasno zagotavljanje sredstev iz ot^1 skega proračuna s pogojem, da se kasneje izvrši poračun. j Sredstva za materialne izdatke se bodo povečala za 2*; sredstva za osebne dohodke delavcev za 26,1 %. Da bi ** izvajanje politike financiranja in trošenja sredstev skupne t rabe v skladu z ustavnimi določili, bomo v začetku leta sprejeli družbeni dogovor o splošni porabi, ki bo temelji* resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slov# v letu 1975. 2. Skupna poraba. Sredstva za skupno porabo iz družbenega sektorja bodo v letu 1975 nominalno naraščala za 3 % počasneje od nominalne rasti družbenega proizvoda družbenega sektorja v gospodarstvu. V letu 1974 so bile na občini Vič-Rudnik konstituirane samo-• upravne interesne skupnosti: — samoupravna interesna skupnost zdravstvenega varstva, — samoupravna interesna skupnost za otroško varstvo, temeljna kulturna interesna skupnost, — samoupravna interesna skupnost za izobraževanje in — temeljna telesno-kulturna skupnost. Za uresničevanje prednostnih nalog na področju družbenih dejavnosti, katere prevzemajo kot nosilci samoupravne interesne s upnosti, morajo te skupnosti čimprej izdelati programe, ki bodo temeljili na tesni povezanosti delovnih ljudi v temeljni organizaciji združenega dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Sprejete programe samoupravnih interesnih skupnosti bomo kasneje vključili neposredno v programe razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik. Občinska skupščina bo na tej seji obravnavala tudi predlog smernic gospodarskega in družbenega razvoja Ljubljane v letu 1975 in neposredne naloge, ki so bile objavljene v posebni prilogi Dnevnika dne 11. januarja 1975. Predsednik izvršnega sveta FRANCE MARTINEC Poročilo iniciativnih odborov za ustanovitev samoupravnii interesnii skupnosti Občinska skupščina je imenovala iniciativne odbore za ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti. Iniciativni odbori: - za ustanovitev občinske samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega varstva, že vanje1 Ustanov*tev samoupravne interesne skupnosti za izobra- otroško v Us|anov‘tev samoupravne interesne skupnosti za ~ za ustanovitev temeljne kulturne skupnosti, za ustanovitev temeljne skupnosti stanovanjskega gospo- Pripra31!'50 °Prav^' svojo nalogo. Našteti iniciativni odbori so interes 'hSar'0UpraVne sPorazume za ustanovitev samoupravnih Dodnic^ ^“Pnosti, poslali samoupravne sporazume v podpis Dodrn,*- °m ter s^^'ca^ ustanovne skupščine. Za vsa našteta sejo teMzvolil U^^ne *nteresn^1 skupnosti že imele svojo prvo SVQien1*a,ti*V]n' oc^or* predlagajo občinski skupščini poročila o nosti •> Cle • ' f^er so skupščine samoupravnih interesnih skupnih odb Pnče 6 2 ^e^om> s0 podani pogoji za razrešitev iniciativ- PREDSEDNIK IS FRANCE MARTINEC Predlog osnovne šole Dobrova pri Ljubljani za organizacijo celofaevne šole na osnovni šoli Dobrova in ukinitev podružnične šole Brezje ter preureditev šole za potrebe predšolskega varstva m vzgoje Osnovna šola Dobrova pri Ljubljani predlaga občinski skupščini sprejem: 1. Soglasja o prehodu osnovne šole Dobrova pri Ljubljani v novo organizacijo življenja in dela šole z imenom celodnevna šola. 2. Sklepa o ukinitvi podružnične šole Brezje ter preureditvi šole za potrebe predšolskega varstva in vzgoje. S sprejemom navedenih aktov bpdo zaključene priprave za prehod osnovne šole Dobrova na celodnevni pouk ter s tem izpolnjeni pogoji za organizacijo takega načina življenja in dela, da bomo v mladih ljudeh razvijali najvažnejše kvalitete za tri temeljne življenjske aktivnosti - za poklicno delo, za družbeno upravljanje in za izrabo prostega časa. Celodnevna šola vsebuje v svoji organizacijski strukturi poleg realizacije učnega načrta tudi organizacijo samostojnega učenja, rekreacije, interesnih dejavnosti ter drugih delovnih oblik. Predsednik IS FRANCE MARTINEC ODGOVORI na vprašanja delegatov ^fegat KS Čmi vrh (vzdrževanje cest) Odgovor: zboJ^^L3 °^čhte Ljubljana Vič-Rudnik je na seji občinsk« o dol 1”.z°0ra delovnih skupnosti dne 8. 3. 1973 sprejela odi Liuhli° lt\if ^k^hiih cest na izvenmestnem območju obč • ■’afa Vič-Rudnik, v katerem so zajete tudi krajevne ces ~ cesta Zalog-Logar; - p!!!3 o PLetačev graben, v dolžini 4000 m Cenrav3 ^ ~ tanina - Zalog, v dolžini 12.000 m. odvodniava0"16^6116. ceste nirnaj° ustreznih elementov (širi tem, da se ^ utr(btev itd.) za lokalne ceste, so bile sprejet Tudi cestn/,°l!'0u0-rna’ ^ed® na finančna sredstva izboljšuje moralo kom ti so v večini v zelo slabem stanju, saj že obnavljati Una n° po^etie ceste vzdržuje, te mostc ulice^n P0d-ietie vzdržuje lokalne ceste in mesi za ta nampSe^nl po8°dbi in v okviru finančnih sredstev, ki Fina ična n ,doi0či občinska skupščina za vsako leto poseb nega nlan recytva so. dodeljena na podlagi okvirnega vsakol Sredsh/3 v . rževania> hi ga Komunalno podjetje Vič dosta iunpak a,3 ms° dodeljena po posameznih cestnih odsek °Pravi na lpr!n 2a vse i°halne in mestne ulice. Obračunavanje °dsekih p hatere pa je bilo potrebno takoj obnov dodatnih r, 3 * poškodbe do sedaj še ni bilo zagotovljei Nak finančnih sredstev. Vanja ce^6 P°lnanjkljivosti bomo upoštevali v planu vzdr dokončno 23 ^^5, vendar pa bo problem rešen šel« meznih vseh elementov, tj. rekonstrukcije po na sredstva odse*cov’ za har pa bodo potrebna večja finar ^gat KS Turjak b) krajevnih skupnosti Predšolskih o^rok6^5^3 23 Podružn‘čne šole in vzgojno varst 0d go vor: bilo že hrajevnih skupnosti v novem sistemu bodoče kn' ^ P0jasnjeno- ^ skupnimi dogovori bo trebi ne izdatke ^eVnim S^Pnost'm za8°toviti sredstva za funkcion °dvisne , - mvesticije v posamezni krajevni skupnosti pa bo b) Osn, Prejetih Pmgmniov. Za adant-irlil3 •Š°^a ^e**.* strelovodov, sanitarij, naprave og tturejn oor»l*-j0 vgraditev centralne kurjave, če se prostori ustan l dovo*j s ^asičnimi pečmi. j2 katereo',0;Vltev 0.tJrošlcega vrtca je potrebno izdelati progra hraju; za no’ kolikšno Število predšolskih otrok ji d° 16 Dreti^i.i eiek j® Potrebno zagotoviti obiskovanje vsaj ^er se bod« ot,rok‘ Perspehtiva je, da se v vsakem kra ^anizirimo ofrošlf^ Potrebe’ z8radi ali adaptira prostor jr vars o. ^j?oSnS^STR^tnIii?dtna (kak5ne S° m0#-n°S‘i Sed8°VOr: ‘“ba zgradit!3 n^v R^Ciitni l6, v nePrimemih prostorih, zato Planira za iet I()7? SoJ°- Sklad za negospodarske investic 14 namen v svni0,«Zacetek PriPrav za izgradnjo te šole in ji v svo]em finančnem načrtu predvidel določe sredstva za odkup zemljišča, projekte in ureditev komunalnih naprav. Pričakujemo, da bomo z gradnjo šole začeli v prihodnjih letih. Delegacija osnovne šole Krimski odred Preserje (gradnja šole v Presetju) Ker bo gradnja šol in vrtcev iz samoprispevka kmalu zaključena, je izvršni svet že naročil pristojnim službam, da pričnejo pripravljati program izgradnje za naslednje srednjeročno obdobje. V naslednji program bo treba vključiti tudi OŠPreseije, časovne opredelitve gradnje pa zaenkrat še ne bi mogli določiti. Delegacija zasebnih kmetov a) kdo je sprejel sklep o povišanju prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov in na kakšni osnovi; b) dohodki in izdatki za zdravstveno zavarovanje kmetov; c) vključitev naše občine v razvoj kmetijstva Odgovor: a) sklep o prispevku za zdravstven© zavarovanje kmetov za leto 1974 je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana na zasedanju dne 29. aprila 1974 (Uradni list SRS, št. 18/74). b) Skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana - strokovna služba, nam je posredovala infonnacijo o dohodkih in izdatkih za zdravstveno zavarovanje kmetov, v kateri navajajo: V skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana je v 18 občinah zdravstveno zavarovanih 32.000 kmetov in njihovih družinskih članov, preužitkarjev in preživninarjev. Ti imajo enake pravice zdravstvenega varstva, kot jih imajo zavarovanci delavci. Za pokrivanje stroškov zdravstvenega varstva kmetov je skupnost za leto 1974 predvidela znesek 45,677.000 din. Od predvidenega zneska naj bi kmetijski zavarovanci sami prispevali 24,262.000 din. Ostali znesek pa solidarnostno prispevajo zavarovanci — delavci. Kmetje naj bi ta znesek prispevali s prispevkom, ki znaša 55 % od katastrskega dohodka negozdnih površin in vrednosti lesa, določenega za posek ter pavšalom na gospodarstvo 760 din. Po devetih mesecih v letu 1974 znašajo stroški 38,060,941 din ali 86,3 % od planiranih, dohodki pa le 26,708.611 din ali 58,8 % od planiranih. Od dohodkov so prispevali kmetje — zavarovanci le 8,113.436 din. Dosedanji stroški, preračunani na kmečko gospodarstvo, znašajo 3.398 din, medtem ko je dosedaj poprečno plačalo 724 din prispevkov, moralo pa bi plačati 1.620 din. Zato je nujno, da kmetje v zadnjih mesecih leta izpolnijo obveznosti do sklada zdravstvenega varstva, da bo le-ta lahko normalno posloval in ne bi prišlo do neugodnih posledic za samo zdravstveno varstvo kmetov. Obširnejšo informacijo o dohodkih in izdatkih za zdravstveno zavarovanje kmetov so prejeli vsi kmetje - zavarovanci skupno z odločbo o odmeri prispevka za leto 1974. c) Oddelek za gospodarstvo pripravlja za sejo občinske skupščine obsežno poročilo o kmetijstvu v naši občini s problematiko in predlogi za nadaljnji razvoj. Ker je to obsežna problematika, je ni možno obdelati v nekaj stavkih, zato bo delegacija dobila odgovor v navedenem poročilu. Odgovorov na vprašanja, Id se nanašajo na zazidalni načrt VS 103 Murgle v tem poročilu ne obdelujemo, ker bodo posredovani komisiji, ki jo je imenovala občinska skupščina na zadnji seji za pregled pripomb in predlogov k zazidalnemu načrtu za Murgle. Ljubljana, dne 26-11-1974 Predsednik Izvršnega sveta FRANCE MARTINEC Sklepi in predlogi, sprejeti na zadnji seji občinske skupščine RAZPRAVA O INFORMACIJI O NEKATERIH PROBLEMIH S PODROČJA KMETIJSTVA Družbenopolitični zbor, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti so sprejeli informacijo o nekaterih problemih s področja kmetijstva s predlogi izvršnega sveta SOb za reševanje kmetijske problematike ter s predlogi in dopolnitvami, podanimi v. razpravi. Hkrati so zbori sprejeli naslednje sklepe oz. predloge: 1. informacijo z dopolnjenimi in konkretiziranimi predlogi naj izvršni svet posreduje IS skupščine mesta Ljubljane 2. ker obravnavana problematika tangira posamezna področja, za katera so ustanovljene interesne skupnosti (n.pr. skupnost pokojninskega in zdrav, zavarovanja, zemljiška skupnost, itd.) je informacijo s konkretnimi predlogi posredovati tudi posamezni skupnosti, 3. izvršni svet SOb naj izdela konkreten program razreševanja kmetijske problematike v občini in ga spomladi 1975 predloži zborom skupščine v razpravo in sprejem. RAZPRAVA O PREDLOGU ODLOKA O PRISPEVKU ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA NA UREDITVENEM OBMOČJU MESTA LJUBLJANE Družbenopolitični zbor, zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela so z večino glasov sprejeli: L sklep o podaji naslednjih amandmajev k predlogu odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na ureditvenem območju mesta Ljubljane: 1. v 3. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi: ..Občinska skupščina, na predlog izvršnega sveta, lahko spreminja meje con v skladu s spremembami, ki bodo nastale po uveljavitvi tega odloka.“ 2. v 5. členu se v tretjem odstavku med besedama „prispev-ka, naj. ..“ vstavi besedilo „lahko zahteva od občinskega upravnega organa, pristojnega za komunalne zadeve.“ ' 3. k 6. členu: — na koncu prvega odstavka se doda stavek: „Ne štejejo se za poslovne prostore kmetijska gospodarska poslopja, če se uporabljajo za kmetijske namene.“ — na koncu drugega odstavka se doda stavek: „Ne šteje se za nezazidano stavbno zemljišče mestno zemljišče, dokler služi za kmetijsko proizvodnjo kmetijski organizaciji združenega dela ali kmetu, ki se pretežno preživlja z obdelovanjem zemljišča.1* 4. k 11. členu: — v posameznih alineah se višina prispevka spremeni tako, da se pravilno glasi: — za stanovanjske prostore in garaže oseb. avtomobile last posameznega občana in druge objekte družb, standarda od uporabne tlorisne površine prispevek za 1. 1975 prispevek od 1. 1. 76 dalje - za poslovne prostore od uporabne tlorisne površine prispevek za 1. 1975 prispevek od 1. 1. 76. dalje — za poslovne prostore v poslovnih conah od uporabne tlorisne površine prispevek za 1. 1975 prispevek od 1. 1.76. dalje - za nezazidano stavbno zemljišče prispevek za 1. 1975 prispevek od 1. 1.76 dalje CONA I II III 35 25 15 50 35 20 35 30 25 50 40 30 60 100 10 8 5 15 10 5 — Doda se drugi odstavek, ki se glasi: „Pri individualnih stanovanjskih hišah, katerih funkcionalno zemljišče (zemljišče pod stavbo in zemljišče okoli stavbe) presega 500 kv. m površine, se poleg prispevka za zazidano zemljišče določi še prispevek za presežek zemljišča nad 500 kv. m površine po tarifi, ki velja za’nezazidano stavbno zemljišče.** 5. Zadnji odstavek 13. člena se črta H. sklep, da se območje KS Vrhovci uvrsti v II cono, III. sklep, naj se v odloku navajajo tudi zadeve, ki jih sicer ureja in določa zakon (n. pr. olajšave, oprostitve, ipd.), IV. sklep, s katerim se zadolži izvršni svet SOb, da izdela predlog družbenega dogovora za delitev zbranih sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča med občino in krajevnimi skupnostmi ter ga na eni prihodnjih sej predloži zborom v razpravo, RAZPRAVA O DRUŽBENEM DOGOVORU O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA FINANCIRANJE PROGRAMA IZGRADNJE CESTNEGA OMREŽJA NA OBMOČJU MESTA LJUBLJANE V 10-LETNEM OBDOBJU Družbenopolitični zbor, zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela so soglasno sprejeli družbeni dogovor o združevanju sredstev za financiranje programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v 10-letnem obdobju. RAZPRAVA O POROČILU KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZA ODPRAVO POSLEDIC POTRESA NA KOZJANSKEM Zbori skupščine o poročilu koordinacijskega odbora za odpravo posledic potresa na Kozjanskem niso glasovali IMENOVANJE ODBORA ZA ORGANIZACIJO PROSLAVE OBČINSKEGA PRAZNIKA - 27. APRILA Vsi trije zbori so potrdili imenovanje odbora za organizacijo proslave občinskega praznika SPREJEM ODLOKA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LJUBLJANA VlC-RUDNIK ZA LETO 1974 (dodatna točka) Družbenopolitični zbor, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1974 ter sklep, s katerim je izvršni svet SOb pooblaščen, da v svoji pristojnosti izvrši razporeditev dodatnih sredstev, ki jih je občina pridobila z izpolnitvijo pogojev 10. člena posebnega družbenega dogovora o višini splošne porabe v občinah v letu 1974. Potujoča knjižnica med nami Jesensko popoldne se je nagibalo proti večeru, ko je v vas pripeljal rumeni bibliobus. Potem ko so si prebivalci Žel im el j, Turjaka, Skrilj, Golega, Karlovice, Tomišlja, Kneja, I&e vasi in Male Slivnice že izbrali knjige, se je to ponudilo tudi Pijavi gorici. Približno uro časa smo imeli kratek pregled po domači in svetovni literaturi. Pri izbiri čtiva so nam vljudno priskočili na pomoč prijazni knjižničarji. Ni mi bilo potrebno veliko spraševati, ker so radi pripovedovali o svoji dosedanji poti. Na poti so teden dni in imajo v načrtu obisk tridesetih krajev v vseh ljubljanskih občinah. V tem tednu so v prvem krogu obiskali kraje na Dolenjskem in se selijo na Gorenjsko. Pridobili so okrog dvestopetdeset novih bralcev, predvsem osnovnošolsko mladino. Priznali so mi, da imajo večje veselje delati z mladimi bralci, ki si šele oblikujejo svoje literarno obzorje, kot pa s starejšimi, ki imajo že izoblikovano stališče do posameznih avtorjev in knjig. Ravno s to knjižnico hočejo mlademu bralcu pomagati, da bo znal presoditi, kaj je dobra knjiga, ki bistri njegov um in kaj služi razvedrilu. Knjižnica ima okrog pet tisoč knjig. Prizadevajo si, da bi bila enako zastopana domača in tuja literatura. Stremijo pa tudi za tem, da bi bilo slovenske in jugoslovanske literature še več, med tujimi pa bi izbrali le kakovostnejše. V prvem tednu so si bralci izposodili okrog tisoč knjig, predvsem knjig domačih avtorjev, med njimi največ mla- dinske literature in slikanic. Presenetljivo pa je, da je izposojeno tudi veliko strokovne literature: tehnične, kmetijske, vrtnarske itd. Mladina pa je razgrabila tudi skoraj vse knjige o športu. Knjižničarjem je bila na dosedanji poti najbolj všeč dostopnost in odkritost podeželskih ljudi. V spominu na posamezne kraje pa jim je ostala deklica iz Kneja, ki je prišla peš uro daleč, da bi dobila knjigo. Ko so ji postregli z mladinsko literaturo, je ugotovila, da je prebrala že vse ponujeno. Lep vtis so dobili tudi v To-mišlju, ko je okrog petdeset otrok pred šolo čakalo potujočo knjižnico. Pobuda Delavske knjižnice in podpora Kulturne skupnosti Ljubljana ter ljubljanskih občinskih skupščin je vsekakor dobra zamisel in srečo imamo, da smo ena izmed tridesetih vasi, ki jo knjižnica na kolesih obišče vsake štiri tedne. MINKA SKUBIC Knjiga — najboljša prijateljica. Da to res drži, priča zgornji posnetek, ki je bil napravljen v Polhovem Gradcu, ko so pripravili razstavo del Karla Grabeljška-Gabra. DEDEK MRAZ V HORJULU V Horjulu so se učitelji, predstavniki krajevne skupnosti, delovnih organizacij Rašica in Iskre dogovorili, da bodo spet po nekaj letih pripravili praznovanje dedka Mraza za vse predšolske otroke. Učenci osnovne šole so na dveh prireditvah nastopili z bogatim programom z lutkovno igrico, delovne organizacije pa so prispevale sredstva za obdaritev otrok. Praznovanje je bilo v pravljično okrašeni dvorani tovarne Iskra. Najprej je dedek Mraz obdaril otroke iz okoliških vasi, nato pa še malčke iz Horjula. Na obeh prireditvah je bilo tudi veliko staršev, ki so pozdravili tako praznovanje z željo, da je tudi v prihodnje še več takih prireditev. Torej, da se mnogo narediti za vse otroke, če je v kraju sodelovanje med vsemi dejavniki, zlasti pa velja pozdraviti veliko pripravljenost delovnih kolektivov. A. Ž. Spomini na pohod na Igu Mladinski aktiv V okviru SLO in s sodelovanjem ZRVS smo na šoli ustanovili „pohodne enote“, katerih član sem že od šestega razreda. Najbolj se spominjam zahtevnega orientacijskega pohoda z rezervnimi oficitji po neznanih ižanskih hribih. Dan je bil lep in veder, v naših glavah pa je bila prava tema. Na pot smo vzeli le drobno knjižico s topografskimi znaki, kompase, daljnoglede ter polno mero dobre volje. Prispeli smo na Ig. Pred domom predvojaške vzgoje se je kar trlo rezervnih oficirjev, ki so reševali težavne vojaške naloge. Nam enakih ni bilo. Bili smo v skrbeh, a skrb je kmalu izginila. Kot družino sta nas namreč zapisala dva nam znana rezervna oficirja. Skupno smo odšli v neznano. Srečno smo odvrgli ročne bombe ter prekoračili pridvižni most. S tem smo se rešili sovražnika. Streljanje s pištolami pa ni bila šala. Zato so cilji pogosto ostajali nedotaknjeni. Že na prvi kontrolni postaji so se začele težave. Kompas na avtomobilskem pokrovu ni pravilno deloval, zato smo se prese-lili na cesto. Na cesti nas je vse razvnete ujela tudi filmska kamera. Po dobrih štirih urah hoje smo se znašli na začetku začrtane poti. Bili smo utrujeni, lačni in žejni, a nadvse ponosni. Bili smo najmlajši in edini pohodniki iz osnovnih šol. Svojo nalogo smo opravili uspešno. Vsi pohodniki smo dobili javno priznanje. Knjigo „Druga vstaja v Vietnamu" bom hranil kot spomin na krvave dni vietnamske vojne in na neskončne kilometre, ki so jih prehodili naši partizani. Za mir in srečo, ki jo v naši domovini danes vsi uživamo. Poveljnik enote Srečko Čadonič, 8. r OŠ Brezovica OLEPŠEVALNO TURISTIČNO DRUŠTVO ROŽNA DOLINA 2e vrsto let v Rožni dolini deluje Olepševalno turistično društvo. Zato smo se odločili, da tokrat napišemo nekaj tudi o njem. OTD skrbi za to, da je Rožna dolina vedno čista in urejena. Vsako leto posebne komisije trikrat pregledajo vrtove in ugotavljajo, kakšni so ter kakšna je okolica hiš, katerim pripadajo. Letos so pregledali 293 vrtov in od tega z odlično ocenili 103 vrtove. Vse lastnike tako ocenjenih vrtov potem povabijo na brezplačen izlet vsako leto na drug konec Slovenije. Delo OTD pa ni samo v tem, redno namreč organizirajo izlete, bodisi po domovini kot tudi izven naših meja. Navezujejo tudi tesne stike z zamejskimi Slovenci na Koroškem in v Italiji. Pri svojem delu pa naletijo na problem članstva in želijo, da bi se njihove vrste v prihodnjem letu povečale. I. KREVL na osnovni šoli Brezovica V letošnjem šolskem letu se vam oglašam prvič. Opisala bom delovanje mladinskega aktiva naše šole. 7. novembra smo imeli športni dan. To ni bil navaden športni dan, saj smo na njem obujali spomine na težke vojne dni. Namesto v šoli smo se v polnem številu zbrali pred Zadružnim domom v Vnanjih Goricah. Postavili smo se kot vojaki in izvedli partizanski pohod v koloni. Disciplinirano smo premagali težavno pot in srečno prispeli brez nezgod do cilja. V avli šole smo se udeležili izredno zanimive razstave. Zveza vojaških vojnih starešin nam je omogočila razstavo zgodovinskega orožja in fotografij iz vojnih dni. Spremne besede k razstavi je spregovoril tov. Furlan. Naši mladinci, člani pohodnih enot, so takoj prepoznali slike tovarišev z Iga, saj so se tudi oni lani udeležili z vojaškimi rezervnimi oficirji orientacijskega pohoda po njim neznanih ižanskih gozdovih. Pohod jim ostal v nepozabnem spornii1 še bolj pa knjižne nagrade, ki! jih prejeli. V avli smo z veseljem in l\ likim spoštovanjem ter burni ploskanjem pozdravili dr. P njo Bidovec. Z živo besedo nl| je pripovedovala, kako je nas1! jala bolnišnica ,,Franja", kolH lepih in težkih dni je preživel* borci-ranjenci. Tako resni^Ji nam more predstaviti lepoted tegobe težkih dni le človek,z; je resnično human. S šopkco cvetja smo ji izkazali vso 5% zahvalo. n ci Tega dne so prišli na vri tudi športniki. Stari odbor je fn dal poročilo o delu preteki^ leta. Izvoljen je bil nov odt*a šolskega športnega društva,^ katerem so tudi delegati iz ^ razredov. S športnega dneva smo P vrnili polni doživetij in spoi**1 n°V’ MAJA BABl^ učenka ^V' Bili smo v Beli krajini p Jeseni je gasilsko društvo Kozarje organiziralo za svoje le člane in njihove svojce izlet v Metliko. Ob tej priliki bi si rr ogledali gasilski in etnografski muzej, gasilski dom in vinsko fr klet v Metliki. Da bi izlet potekal kar najbolj prijetno in p organizirano, so se povezali z občinsko gasilsko zvezo v k Metliki, da pripravijo po možnosti vse potrebno za čim boljše počutje obiskovalcev. d LETOŠNJE PROGRAMSKE SMERNICE OBČINSKE ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE Akcije naj bodo deležne najširše podpore Občinska zveza prijateljev mladine je bfla brez dvoma med prvimi v naši občini, ki je izdelala programske smernice za svoje letošnje leto. Med nalogami v okviru ZPM (za katerih izpolnitev bo pri ZPM skrbel svet za delo z društvi in kadri) je prejkone posebnega pomena obveznost zveze, da bo podobno kot lani, tucu letos skrbela za organizacijsko in kadrovsko krepitev svojih področnih društev. Očitno je namreč spoznanje, da se vedno bolj kažejo potrebe za reševanje aktualnih problemov otrok in družine v krajevnih skupnostih, v katerih bo treba poslej ustvariti najširšo bazo za delovanje DPM. Prav tako bo treba pritegniti v akcije, ki neposredno zadevajo naše otroke in družino, tudi vse družbenopolitične in delovne organizacije, šole, VVZ in celotno članstvo ZPM, zlasti še v krajevnih skupnostih. Slednje bi morale za reševanje problematike otrok in družine zagotoviti v svojih proračunih ustrezna sredstva, ker bo na njihovih območjih le tako mogoče sproti in učinkovito reševati vsa odprta vprašanja v zvezi s položajem otrok in družine. DPM bodo morala izdelati konkretne programe svojega dela, v svoje odbore pa izvoliti najbolj aktivne člane, ki bodo pripravljeni akcijsko pomagati pri reševanju problemov otrok in družine. Zveza se bo še posebej prizadevala, da bi preko razrednih sestankov v šolah in VVZ razširila svoje članstvo, težila pa bo tudi za tem, da bo letos čimveč njenih članov redno dobivalo organizacijski list ZPMS Glasilo DPM. Med posebnimi nalogami velja redvsem omeniti skrb zveze, da odo v vsaki krajevni skupnosti izdelali analizo stanja otrok, ki naj bi vsebovala naslednje podatke: število otrok do 15. leta starosti, število predšolskih otrok, število predšolskih otrok v KS, ki so deležni rednega varstva v VVZ, število predšolskih otrok, ki so v zasebnem varstvu oziroma v reji, število predšolskih otrok, ki so potrebni varstva, analize pa naj bi ugotovile tudi socialno in zdravstveno stanje naših otrok. Krajevne skupnosti čaka še ena, nič manj pomembna naloga: izdelava programov potreb za obnovitev sedanjih in za ureditev novih prostorov za otroke, predvsem otroških igrišč. Njihove programe bo potem temeljito preučil občinski koordinacijski odbor, ustanovljen oktobra lani, ki bo moral reševati vsa vprašanja, ki se bodo pojavljala v zvezi z zagotavljanjem finančnih sredstev, povezovanjem z odgovornimi strokovnimi službami ObS, organizacijami in podjetji ter s pridobivanjem in s strokovnim usposabljanjem kadrov za vzgojno delo z otroki. Svet za predšolsko vzgojo otrok bo nudil vso pomoč pri zbiranju podatkov za ugotavljanje stanja in potreb po varstvu predšolskih otrok v krajevnih skupnostih. Zgolj na osnovi tako zbranega gradiva bi potem v občini začeli lahko dolgoročneje in sistematično reševati potrebe po rednem varstvu otrok, probleme občasnega varstva in vzgoje predšolskih otrok, njihove vzgoje, varstva in rekreacije med šolskimi počitnicami, seveda pa tudi vse spremljajoče socialne in druge probleme. Do prihodnjega šolskega leta naj bi svet pripravil vse potrebno za organizacijo potujočih otroških vrtcev oziroma za male šole na kolesih. Tako se bomo vsaj z občasnimi vzgojnimi oblikami naposled le približali tudi otrokom s podeželja. Teh oblik naj bi se letos lotili tudi VVZ, ki bodo morali tako svojo vzgojno dejavnost razširiti tudi na vse tiste otroke, ki še vedno niso zajeti v redno varstvo. Občinski svet zveze pionirjev čaka kot vse druge svete prav tako obilica dela. Razen tega, da bo redno skrbel z povezavo s pionirskimi odredi na šolah, bo izdelal tudi podroben program letošnjih občinskih JPI. Prireditve v okviru JPI bo skozi vse leto skrbno spremljala in ocenjevala posebna komisija pri občinski ZPM, pri čemer velja omeniti, da bodo vse pozornosti deležna tudi vsa odredna tekmovanja in prireditve v občinskem merilu. Podobno kot doslej, bodo tudi tokrat najboljši s teh tekmovanj sodelovali na področnih, republiških in zveznih tekmovanjih v okviru JPI. Prezreti ne kaže tudi načrtovane skrbi za poživitev dela DPM, njihovo aktivnejšo udeležbo in sodelovanje pri reševanju vseh tistih vprašanj, ki zadevajo tako pionirje kot otroke ter nasploh njihovo organizacijsko in kadrovsko krepitev v krajevnih skupnostih. Poleg tega, da bo zveza nudila vso pomoč pri usmetjanju njihovega dela (največjo skrb bo posvečala kadrom v DPM), je letos predviden eno oziroma dvodnevni seminar za predsednike ali predstavnike DPM, na katerem naj bi obravnavali celotno dejavnost DPM, njihovo vlogo in pomen. Med nalogami na področju dela z društvi ne smemo zanemariti tudi skrbi za ustanavljanje novih DPM povsod tam, kjer za to obstajajo potrebe in pogoji. Vse pozornosti je vreden ne nazadnje letošnji akcijski program občinskega sveta za delo s starši. Čedalje bolj očitno postaja dejstvo, da moramo tudi v naši občini družinsko vzgojo uskladiti z družbenimi in vzgojnimi smotri, saj bo le na tak način mogoče starše vključiti v vzgojne in izobraževalne procese, ki dobivajo čedalje večji pomen. Pri tem pa prav gotovo ne moremo prezreti tega, da so VVZ in šole tisti, ki bi morali postati najbolj množični centri za izobraževanje staršev. ZPM pa je kot organizacija staršev, vzgojiteljev in otrok še posebej poklicana, da usmerja, usklajuje, načrtuje in uresničuje naloge s področja dela s starši, zato je bil na zadnji skupščini ZPM povsem umesten predlog in sklep, da v občini ustanovimo svet za delo s starši. Zavoljo vseh teh spoznanj sije v svojem letošnjem delovnem programu zastavil vrsto odgovornih nalog, med katerimi bo najprej proučil sedanje oblike dela s starši v občini, v sodelovanju s posvetovalnico za matere in otroke ZD ter z VVZ in šolami pa bo pripravil oziroma dopolnil ustrezne programe za delo s starši. Svet bo organiziral povrhu vsega še posvet za vzgojitelje, ki vodijo to dejavnost v zavodih predvsem zato, da bi skupno laže ocenili dosedanje oblike in metode dela s starši, hkrati pa bi prispevali svoje predloge k novemu programu. Ne nazadnje bo svet organiziral z mestno zvezo prijateljev mladine seminar za metodološko usposabljanje vzgojiteljev za tovrstno aktivnost ZPM, ki naj bi se ga udeležili vsi vzgojitelji iz centralnih Bilo je deževno jutro, ko je ob 7. uri zjutraj odpeljal Kompasov avtobus 50 izletnikov v vinogradniško metropolo Bele krajine - Metliko. Ob prijetnem vzdušju, ki je bilo popoprano z raznimi šalami, smo se pripeljali V; ko je predsednik gasilskega dru- v: štva Kozarje tov. Anton Naro- jj glav izročil diplomo predsedniku i občinske gasilske zveze Metlika * v znak priznanja za uspešno izve* TJ deno srečanje. n Ker je bilo deževno vreme in v ob 10. uri v Metliko, kjer so nas počakali predstavniki občinske gasilske zveze Metlika in gasilskega društva Metlika/ Ze prvo srečanje s temi tovariši je dalo slutiti, da bo izlet uspel in nismo se zmotili. Prijetno počutje se je stopnjevalo od minute do minute. Presenetila nas je urejenost muzejev, kjer smo si ogledali zgodovinski razvoj gasilstva na Slovenskem, razvoj Bele krajine in udeležbo Bele krajine v času NOB. Iz muzejev smo si odšli gledat vinsko klet v Metliki, kjer nas Je sprejel in pozdravil zastopnik vinske kleti in nam opisal delo ter pomen vinske kleti, ki jo ima pn razvoju vinogradništva v Beli krajini Po ogledu vinske kleti smo se podali v gasilski dom v Metliki, kjer nam je predsednik domačega gasilskega društva opisal delo in razvoj tega najstarejšega prostovoljnega gasilskega društva na Slovenskem. Višek srečanja pa je bil trenutek. ni bilo mogoče izvesti piknika na prostem, smo odšli v bližnja gostišče - Badovinac, kjer sO nas postregli z belokranjskimi specialitetami in belokranjsko kapljico, za zabavo pa je skrbel harmonikar, ki smo ga pripeljali s seboj. Ko smo se ob 17. uri postav*! Ijali od prijetnih in družabnih; Belokranjcev, smo se dogovorili, da nam bodo Metličani prihod*1 nje leto obisk vrnili, mi pa smo jim obljubili, da jih bomo ravno tako prisrčno sprejeli, ker pajim ne bomo mogli nuditi belokranj* skih specialitet in kapljice, pajih bomo popeljali v bližnjo okolico in jim pokazali naše turistične zanimivosti, katerih ni mak) * okolici Ljubljane. Se krepki' stiski rok in avtobus nas je odpe* Ijal nazaj v Ljubljano. Mirno lahko trdim, daje izlet v Metliko ” uspel in da si takih izletov še ž®* f Urno. FRANC CIUHA^ obletafcIloVv-Č^h'^5* jC b!!0 Veli,k,° daVje ob je bilo teltm™,, pra^gosah. Ze v soboto, 11. januarja, tekmovanji in mno«itl0nU J?2 Pokljuki’ v nedeljo pa ZZB NOV poiotl1 mladincev, članov enot JLA ’ zveze- tabornikov, slepih ekip, ZRVS. ’ ^ m teritorialne obrambe in ekip Kropi6 teritorialne obrambe in ZRVS so startale v loge in to: streljanje z vojaško pištolo, iz topografije in taktike. Od 26 zbranih ekip ZRVS so se tega tekmovanja udeležile tudi tri ekipe naše občinske organizacije. Uspeh teh ekip je pohvaljen, saj so ekipe dosegle II., IX. in XI. mesto v republiškem merilu. Ob tej priliki čestitamo vsem nastopajočim članom ZRVS, obenem pa želimo, da se v naslednjem letu tega tekmovanja udeležijo tudi ekipe drugih organizacij ZRVS naše občine. - Na sliki: člani tekmovalnih ekip iz krajevne organizacije ZRVS Brdo-Vrhovci. - Odbor ZRVS Partizan pred novimi nalogami jellovtS ^orem ° ^menilo. Še pred _i J ,etl Je bilo delo zredu-« ° • na nekaj oddelkov, ki ^rm Si6 za nekaj tekem *?a. »eto. Člani, ki so ‘ ‘ telesno vzgojo najbolj potre- »nS0 bUl VstavJeS že lilo vidC? članstva je Moviden, da tako ne gre več eJO zobe. Podatki so zgovorni: vedno več nesposobnih za služenje kadrovskega roka Povečano število obolenj srca in fesnn\iSr0raj 50 odstotkov te- mbdind50rmiranih med šolsko fbn£ ’ ,Pešanje fizičnili in tunkcionalmh sposobnosti že k»nSv£ leUh' 'n 58 bi lah- ki so cokla pri delovanju Partizana. Naloge so iz dneva v dan večje, program vse obširnejši. Vedno večje so potrebe po novih telovadnicah, igriščih, orodju, opremi. Za to pa sredstev ni ali pa jih je premalo. Čuti pa se veliko večja pomoč širših družbenopolitičnih organizacij, kot so TTKS in krajevne skupnosti. Posluh za potrebe Partizana Vič so imeli pri krajevni skupnosti Malči Beličeve, kije omogočila nakup opreme za TRIM kabinet, ki bi nudil Vičanom široke možnosti rekreiranja. Tako bo občina Vič dobila nov telesnovzgojni objekt, ki bo široko odprt vsem starostnim stopnjam. Prav v teh dneh v domu Partizana Vič delavci opravljajo še zadnja dela na sanitarijah. V TRIM kabinetu bo dvoji naprav za suho veslanje, ergo meter (kolo), lestveniki, grbače univerzalni lestvenik z ekspan zerji, Libela maser, uteži in š« mnogo drobnega orodja. Upo rabniki kabineta bodo lahko \ veliki telovadnici uporabljali te lovadno orodje, igrali namizn: tenis in ostale igre z žogo. RAJKO PINTAR Mladi gasilci so se pomeril da^f^jujoč je podatek. vaJstva "J5 ,°d'stoikov prebi-vzaoin vk jučenega v telesno « m p" lesne — - Prav,co do te- EeV2Se- In prav Partizan je tefesno-vzgojna oroa- spekter m<^1ZaCIi1 odPrl Širok dem nud^°Zn0S,i’ da vsem ‘F-■rPu„. adl možnost za športno rekreacije ramo da"i»^aVfdati pa se mo' ’ da Je še dosti problemov. Občinska gasilska zveza Ljubljana Vič-Rudnik je tudi v letu 1974 razpisala tekmovanje mladinskih gasilskih desetin, ki naj bi se pomerile med seboj v naslednjih gasilskih veščinah: 1. tridelni napad v hitrosti — suha izvedba 2. polaganje tlačnega cevovoda na 105 metrov 3. metanje reševalne vrvi v krog na 10 metrov. Za zmagovalca je bil pripravljen prehodni pokal in denarna nagrada 600 din, drugouvrščeni dobi 500 din, tretjeuvrščeni 400 din nagrade. Ostali nastopajoči pa prejmejo po 200 dinarjev. Komisiji se je napovedanega dne prijavilo 8 desetin. Čeprav je deževalo, so se tekmovalci resno trudili za čim boljše re zultate. Po končanem tekmovanju ir po pozdravnem govoru povelj nika občinske gasilske zveze Ci rila Ropreta so razglasili rezul tate: I. mesto in s tem prehodn; pokal v trajno last, ter nagrade 600 din si je pridobila mladin ska desetina GD Brezovica -622,7 točke; II. mesto — 517 točk in na grado 500 din je dosegla mla dinska desetina GD Rudnik; III. mesto — 515 točk, je dosegla mladinska desetina GD Kozarje, IV. mesto - 514 točk, mla dinska desetina GD Rašica, V. mesto — 501 točka mla dinska desetina GD Vnanje gorice. Predstavlja mio vam: Eva Jeler Veliko m x “«avne reprezentance. Ve- liko let je že posvetila beli žogici, tisoče ur je prebila za zeleno mizo. Večkrat jo lahko vidimo, kako na Rožniku nabira kondicijo, ki ji je prepotrebna za težke mednarodne dvoboje. Eva je človek izredne volje, trdno je odločena nekaj doseči. Ne le v športu, tudi v poklicu. Je št dentka 3. letnika biologije, vse pite opravlja v roku - veliko želi d seči na tem področju. Je tiste vrs človek, ki ne pozna polovičarstv Z1' ^ 1 1 V. „ X . I _ ? V_ 1 Česarkoli se loti, hoče kar najbo dokončati, čeprav je pot do kor nega cilja včasih zelo težka. Njena športna pot se je začela že v njeni rani mladosti, ko je komaj videla preko mize. Igrala je čvrsto, moško. S tako igro je kaj hitro postala pionirska prvakinja Slovenije, nato mladinska, sledili so nastopi za mladinsko državno reprezentanco, uspehi v mednarodnem merilu, vendar Eva še ni povsem zadovoljna. V vsaki stvari teži k popolnosti, zato tudi z doseženimi rezultati ne more biti zadovoljna. Čeprav je v Sloveniji že vrsto let najboljša, ji na državnih prvenstvih še ni uspelo osvojiti najvišjega naslova. V parih je že večkrat osvojila naslov državne in balkanske prvakinje^ posamezno ji to še ni uspelo. Že nekajkrat je omagala pred ciljem, klonila je v finalu. Pravi, da se je že nekako sprijaznila s tem, da bo na državnih prvenstvih pač „večno“ druga, vendar vsi, ki jo poznajo, vedo, da to ni res, da bo vedno znova poskušala osvojiti najvišji naslov. Morda ji bo to uspelo že v letošnji sezoni. Poleg domačih tekmovanj še mnoga mednarodna prvenstv se je treba močno truditi in Smučanje v Mojstrani Tudi letos organizira TTKS občine Vič-Rudnik že tradicionalni smučarski tečaj, ki bo pod vodstvom tovariša Mešia in njegovih pomočnikov na smučiščih v Mojstrani od 25. januarja do 1. februarja. Tečaj je namenjen šolski mladini, ki se bo pod strokovnim vodstvom seznanila z osnovami smučarske veščine. Boljšim smučarjem pa bo omogočeno izpopolnjevanje svojega znanja. Vsi pa se bodo naužili svežega zraka in nabrali novih moči za uspešnejše delo v šoli. Tečaj bo vozniški, kar pomeni, da se bodo učenci po končanem smučanju vračali v Ljubljano. S tem se sicer nekaj časa izgubi na vožnji, vendar je ta oblika prikladnejša za mlajše učence. Poleg tega pa je cena tečaja nižja, otroci se naspijo v svoji postelji, starši pa med tečajem lahko krpajo ali posušijo mokro obleko. Odhod avtobusov bo vsako jutro izpred občinske stavbe ob 8. uri. Povratek pa je predviden med 17. in 18. uro. Nekaj opreme si bodo tečajniki lahko izposodili, saj je na razpolago 30 kompletov smučarske opreme. Glede na to, da imajo poleg strokovnega vodstva učenci priskrbljeno^ enolončnico na smučišču, karte za vlečnico in organiziran prevoz s posebnimi avtobusi, je cena tečaja (400 dinarjev) izredno ugodna. Če ste svojemu nadebudnemu smučarčku pripravljeni nuditi enotedenski športni užitek v naravi, pohitite s prijavami, ker je število tečajnikov zaradi kvalitetnejšega dela na snegu omejeno. M. POTOČNIK VI. mesto - 500 točk mladinska desetina GD Šentjošt, VIL mesto — 476 točk mladinska desetina GD Brdo in VIII. mesto - 324 točk ženska mladinska desetina GD Trnovo. Takoj naslednjo nedeljo ob isti uri pa so se zopet pomerili gasilci - mladinci v tekmovanju in istih disciplinah, ki ga je razpisala gasilska zveza mesta Ljubljane. Tokrat je tekmovalo 14 desetin. Prvo mesto — 607,3 točke so dosegli mladinci GD Brezovica, ki so zato prejeli od mestne gasilske zveze krasen pokal, drugo mesto - 599,6 točke in plaketo so prejeli mladinci GD Kozarje, tretje mesto - 573 točk in plaketo pa je prejela mladinska desetina GD Stanežiče Dvor iz občinske gasilske zveze Ljubljana- SlŠka' FRANC CIUHA zvrhano mero znanja in sreče, da se osvoji prvo mesto, ki je tako željeni cilj vsakogar. Večkrat je že zastopala jugoslovanske barve na evropskih in svetovnih prvenstvih, dosegla je veliko pomembnih zmag za jugoslovansko ekipo, posamezno pa se ji je uspelo prebiti med 16 najboljših. Eva pa si želi še boljših rezultatov, zato vsako urico prostega časa izkoristi za trening. Veliko je že potovala, ne le po Evropi, bila je tudi na Kitajskem, na Japonskem, februarja gre na svetovno prvenstvo v Indijo ... Marsikdo bo pomislil, kako lepo je potovati. Seveda je lepo, vendar, ko se Eva vrne, ima poleg treninga ogromno učenja, vse mora nadoknaditi, včasih obupava, vendar na koncu vedno znova zbere toliko moči in volje in vse je dovršeno. Velike zasluge za njene uspehe ima njen dolgoletni trener Franc Usenik. Prizadeva si, da bi Eva postala vrhunska igralka, da bi prispevala svoj delež k razvoju jugoslovanskega ženskega namiznega tenisa. Torej lahko od Eve Jeler pričakujemo vrhunske rezultate, saj je šele na začetku svoje športne kariere. Zaželimo ji, da bi ostala človek moči in trdne volje, saj se le tako lahko kaj doseže, pa naj bo to na športnem ali na katerem koli drugem področju. SONJA VERSTOVŠEK Pomanjkanje športnih objektov v občini V času, ko postaja športno rekreativna dejavnost občanov vedno bolj aktualna in se v športni aktivnosti v prostem času udejstvuje vedno več delovnih ljudi, postaja problem pomanjkanja športnih objektov v naši občini vedno bolj pereč. Še posebej se kaže pomanjkanje pokritih objektov kot so telovadnice in bazeni. V primerjavi z drugimi ljubljanskimi občinami je občina Vič-Rudnik glede na število in kakovost športnih objektov na zadnjem mestu. Do takega stanja je prišlo zato, ker občina enostavno nima denarja za izgradnjo novih športno-rekreativnih objektov. Sredstva, namenjena za šport in rekreacijo, se porabijo za vzdrževanje in obratovanje obstoječih objektov, aktivnosti športnih klubov, za množične športne akcije, nabavo novih rekvizitov in podobno. Da si laže predstavljamo, koliko denarja je potrebno za eno telovadnico, naj navedem približno ceno sodobnega objekta, ki znaša 800 milijonov starih dinarjev. Kljub temu, da sedanje stanje ni razveseljivo, pa kaže, da se bo stanje v bližnji prihodnosti bistveno izboljšalo. V pripravi je srednjeročni načrt (1976-80), ki bo sprejet ob koncu leta in bo z zakonom sklepal posebne samoupravne dogovore in sporazume za združevanje sredstev za nove teles-nokultume objekte. Kot zgled novih teženj na področju telesne kulture nam lahko služi podjetje Hoja, ki je pripravljeno investirati del denarja v dokončno izgradnjo športnega parka Svobode. S tako pridobljenim denarjem se bodo v bodoče posodobila z novimi objekti in adaptacijo obstoječih naslednja področja. Športni park „KRIM“, športni park „SVOBODA“, športni park BRDO-VRHOVCI (popolnoma nov objekt), TVD Partizan Trnovo, TVD Partizan Vič, kopališče Kolezija, Veslaški center ob Ljubljanici in Strelišče ob Dolenjski cesti. Poleg tega pa je v načrtu tudi ureditev in izgradnja športnih objektov izven mestnega območja naše občine. Poleg takojšnje rešitve denarnega problema pa je potrebna rezervacija zemljišč, na katerih bi v prihodnosti naši svoj stalni prostor športniki z vsemi potrebnimi objekti. Pomanjkanje prostora za nove objekte se že kaže pri TVD Partizan v Trnovem in na Viču. Vsak stanovanjski kompleks bi moral poleg igrišč in zviral za najmlajše vsebovati vsaj travnato zemljišče, kjer bi se v igri z žogo rekreacijsko udejstvovala starejša mladina in odrasli. Kljub vsemu pa kaže, da se bo stanje v bodoče popravilo. V načrtu je vrsta objektov, s pomočjo katerih se bo športno-rekreativna dejavnost še bolj razširila med občane. MARKO POTOČNIK V petek, 22. novembra 1974 je bil na osnovni šoli Bičevje 4. redni letni občni zbor taborniškega odreda MOČVIRSKI TULIPANI. Ob prisotnosti 117 tabornikov in 17 gostov od skupno 164, smo pregledali program dela in dosežke v preteklem letu, ki je bilo plodno in uspešno ter sestavili nov program za leto 1974/75. Izvolili smo tudi novo predsedstvo odreda ter prizadevnim članom podelili pohvale. Delo v odredu Udeleževali smo se tekmovanj, akcij, prirejali eno in večdnevne izlete in pohode, v juliju pa smo taborili na Visokem v Poljanski dolini. Z vodniki, ki smo jih sami vzgojili (organizirali smo vodniški tečaj na Veliki planini) smo posvetili posebno pozornost našim najmlajšim tabornikom, medvedkom in čebelicam. Tukaj se naučijo mnogo pesmi, igric, hodijo na sprehode v naravo, spoznavajo drevesa, gozdne sadeže in se ob skrbnosti vodnikov prijetno zabavajo. Tudi taborniki in tabornice spoznavajo osnovno življenje v naravi, naučijo se hoje po kompasu, orientacije s karto in njeno uporabo, znajo postaviti zasilno prenočišče (bivak), vezati vozle, hodijo na enodnevne in večdnevne izlete, tekmujejo v taborniških veščinah itd. Tudi klubovcev je v odredu vsako leto več in se njihova dejavnost zelo pozna, še posebno pri organizaciji izletov, tekmovanj, pohodov in pri strokovnem izobraževanju vodnikov. V odredu deluje 9 vodov s 94 MČ in 2 voda s 36 taborniki in tabornicami. Klubovcev in podpornih članov pa je 34. Načelnik: DANILO ORAŽEM Tekmovanja na strelišču na Dolenjski cesti, ki je bilo v počastitev dneva republike, se je udeležilo 7 ekip vseh družbenopolitičnih organizacij naše občine. Tekmovali so v streljanju s pištolo, puško in avtomatom. Od 128 sodelujočih ekip so ekipe organizacij ZRVS zasedle 22. mesto ZRVS Krim s skupno 588 krogi, 26. mesto ZRVS Trnovo s skupno 569 krogi, 36. mesto ZRVS Rožna dolina s skupno 520 krogi. — Avtomat: 17. mesto ZRVS Ig. Najboljši strelec 30. mesto — Tone Golob ZRVS IG, 85 krogov. — Pištola: 13. mesto ZRVS Trnovo. Najboljši strelec Ivan Mulčnik, ZRVS Trnovo, 160 krogov. — Puška: 18. mesto ZRVS Rožna dolina. Najboljši strelec Anton Koren ZRVS Rožna dolina, 149 krogov. Občina v sliki in besedi 26. decembra so krajevna skupnost Vič in tamkajšnje družbenopolitične organizacije povabile na zaključni večer ter praznovanje novega leta vse občane te krajevne skupnosti, ki so že izpolnili 70. leto starosti. Najstarejšemu udeležencu je bilo 88 let, najmlajši pa je bil star 70 let. V krajšem programu so sodelovali pevci zbora Vic-Brdo-Vrhovci. Z majhno pozornostjo so tako počastili naše občane in se jim oddolžili za njihovo zaslužno delo in prizadevanja ter številne izkušnje, ki so jih v dosedanjem življenju prispevali in razdajali za naš nadaljnji razvoj. Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije vsem skupaj še enkrat iskreno čestitajo. Novozgrajena soseska v Bonifaciji je vzoren primer, kako obdržati tudi čisto in urejeno okolje. Naš fotoreporter Leon Jere je zgornji posnetek zabeležil na področju „Festivala“, kjer gradijo prva solidarnostna stanovanja v naši občini. Verjetno dokaj pogost prizor, ki ga zasledimo na okoliških kmetijah v tem času. TOPLARNA LJUBLJANA Toplarniška 19 - proizvaja električno energijo - proizvaja toplotno energijo in tehnološko paro za potrebe komunalnega gospodarstva ljubljana - prodaja pepel kot polnilni oziroma gradbeni material, demineralizirano vodo in karbonatni pesek S svojim delom pomagamo izboljševati delovne in življenjske pogoje prebivalcev širše in ožje družbene skupnosti. % 5 i * * * I Nagrade podeljene Naša novoletna križanka je naletela na zelo ugoden odmev pri bralcih. Vsaj po številu poslanih rešitev, kot je videti, ni bila pretrd oreh, pa tudi dovolj zanimiva je bila očitno. Do postavljenega roka je prišlo v uredništvo 282 rešitev. Največ napak je bilo pri reševanju tenorja v Aidi, kjer so bile vse mogoče izvedbe od rakamasa in ramazasa do pravilne Radames. Nekaj napak je bilo tudi pri snežaku in orientalski pipi nargile. Po tradiciji je tudi letos prispevala nagrade za našo križanko tovarna Dirija — Vedrog. V tovarni so izbrali za naše nagrajence tri lepe kolekcije izdelkov tovarne Ilirija — Vedrog. Pri žrebanju v našem uredništvu seje sreča nasmehnila naslednjim trem reševalcem: FRANCI MEHLE, Tržaška 50, Ljubljana, NADA OHNJEC, Cesta na Vrhovce 71, Ljubljana in SLAVICA VIDRIH, Jamova 70, Ljubljana. Nagrajence bomo pismeno obvestili o podelitvi nagrad, ki jih prispeva tovarna Ilirija - Vedrog. * * * * * * \ * * * I Vloga občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ko je skupščina SRS razpravljala o varnosti cestnega prometa, je sprejela stališče, da je preventiva in vzgoja v cestnem prometu del sistema družbene samozaščite, ki zahteva usklajeno ravnanje vseh delovnih ljudi, občanov, organov in organizacij, ki so tako ali drugače odgovorne za zaščito človeka v prometu. Po tem stališču so nosilci družbene samozaščite na področju prometne varnosti republiški in občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. S sprejemom zvezne in republiške ustave, kjer je družbena samozaščita omenjena kot posebna ustavna kategorija, je tudi prometna varnost postala ena izmed njenih oblik in dejavnosti. Zato obe ustavi zavezujeta vse družbene dejavnike, da zagotovijo ustrezne pogoje za opravljanje nalog na tem področju. Prav prometno-preventivna in vzgojna dejavnost pa je že do sedaj bila eno izmed družbeno samozaščitnih področij, ki ima tako v občini kot tudi v republiki že opredeljene naloge, določeno tradicijo, pa tudi že znane uspehe. Še preden so bili sprejeti nova republiška ustava in občinski statuti, je 45 slovenskih občin prilagodilo svoje delovanje na področju prometne preventive in vzgoje. Te občine so ustanovile svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu kot družbene organe občinskih skupščin ter so zadolžene za obravnavanje, proučevanje cestnoprometne problematike na področju varnosti cestnega prometa, za usmerjanje in usklajevanje preventivne dejavnosti organov in organizacij in predlaganje ukrepov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Za namene vzgojnega delovanja in preventive ter čim enotnejšega programiranja vseh oblik in akcij s področja prometne varnosti, se pripravlja za celotno odročje SR Slovenije enotno gradivo (plakati, letaki, filmi, priročniki itd.). V te naloge se vključujejo tudi sredstva javnega informiranja, od RTV do strokovnega tiska, občinskih glasil, dnevnega tiska itd., ki posegajo tudi na področje prometne varnosti. Potrebno je tudi usklajevanje dejavnosti na tem področju med vsemi tistimi organizacijami, ki delujejo v republiškem svetu, ki pa istočasno sodelujejo s svojimi organizacijami po občinah. Različni nazivi v občinah, različne organizacijske rešitve (odbori, pododbori, komisije, podkomisije, sveti itd.) v občinskih skupščinah ter njihovih izvršnih svetih so že ena ovira za večjo enotnost v pogledu same organizacije. Tudi različni in nepopolni sestav teh organov (mnogo organizacij ni vključenih, ki pa bi morale biti vključene zaradi svoje dejavnosti - sindikat, mladina, organi sodstva, vzgoje in izobraževanja itd.) ter omejevanje števila članov tega organa naj- večkrat ni zadovoljivo, kar vsekakor ni sprejemljivo, če podružbljamo tudi tako področje dela, kot je prometna varnost. Posebno poglavje na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu v sklopu družbene samozaščite predstavlja vključevanje krajevnih skupnosti v to področje. Zato je potrebno tudi v KŠ in njenih statutih opredeliti odgovornost do prometne varnosti občana v naselju. V naši občini deluje svet za preventivo in vzgojo že vrsto let in je z rezultati svojega dosedanjega dela opravičil svoj obstoj. Podlago za nujnost nadaljnjega obstoja in dela sveta ima tako v republiški ustavi kot občinskem statutu, ki dajeta velik pomen družbeni samozaščitni dejavnosti v naši ureditvi, katere pomemben del je tudi prometna varnost. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji seji dne 19. septembra 1974 sprejel sklep o imenovanju predsednika in članov v komisijo za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Za predsednika je bil imenovan Viktor Rus, za tajnika Alojz Čepon, za člane pa Anton Aljančič, Jože Dernovšek, inž. Ivo Janc, Helga Kuelar, Božidar Rupnik, Alojz Sever, Anton Sovdat, Franc Zalaznik in Anton Zupančič. Blagajniške posle opravlja Darinka Omahen. Da bi bilo delo komisije uspešno, smo si na prvi seji že pripravili delovni načrt in imenovali delovne skupine za delo z OZD in TOZD, za delo z osnovnimi in srednjimi šolami ter za delo s krajevnimi skupnostmi. Od vseh delovnih organizacij, organov, ustanov in KS ter samih občanov pričakujemo večjo zavzetost za urejanje problematike s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu, kakor tudi sode- IVSTUIIJV ptl Tf.gUJI ...--------J - udeležencev v cestnem prometu tako voznikov kakor pešcev, še po sebno pa predšolske ter šoloobvezni mladine. ALOJZ CFPON komunalmA KhrKROKTIKA KOMUNALNA ENERGETIKA LJUBLJANA, podjetje za proizvajanje In prodajo toplotne energije 61000 LJUBLJANA, Toplarniška 19, telefon: 42*880 PREDSTAVLJA OSNOVNI ENERGETSKI VIR LJUBLJANE ZA: - tehnološko paro za industrijo, - vročo vodo za ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov ter za bojlersko vodo. PRIKLJUČITEV NA KOMUNALNO ENERGETIKO POMENI: - ceneno oskrbo z energijo, - večjo zanesljivost dobave, - zmanjšanje onesnaženja ozračja in s tem tudi zmanjšanje korozijskih vplivov ozračja, - razbremenitev mestnega prometa za transport goriv In pepela, - razbremenitev dela v industriji in gospodinjstvih. Nevarnosti zime v cestnem prometu Vsem nevarnostim, ki prežijo na voznike in druge udeležence v cestnem prometu, se v jeseni in pozimi priključijo še posebno ostri pogoji. Naše ceste že tako zahtevajo katastrofalno visok davek. Zato ne bo odveč nekaj napotkov za udeležence v cestnem prometu. VOZNIKI MOTORNIH VOZIL CE DEŽUJE, bomo — zmanjšali hitrost vožnje, — vključili brisalce za vetrobranska stekla, — povečali varnostno razdaljo, — v nalivu prižgali zasenčene luči tudi podnevi, — obzirni do pešcev, kolesarjev in, mopedistov. Ne bomo pa po nepotrebnem prehitro vozili in ne prehitevali! more varno upravljati ko lesa. Po drugi strani pa pre več zadelana ušesa po vzroče, da kolesar presliši znake vozil, ki se pribli žujejo. To pogosto vidimo pri kolesarjih, da v snežnem metežu držijo glavo navzdo in tako varujejo obraz pred snežinkami. Takšno ravnanje je lahko življenjsko nevarno, ker kolesar v tem primeru nima varnega pregleda, ali je njegova pot prosta in lahko nenadno zapelje na pot motornega vozila, ki mu sled ah ga prehiteva. Pri takšnih vremenskih prilikah velja samo eno pravilo, da stopi s kolesa in s prižgano lučjo poriva kolo. PEŠCI ČE JE MEGLA, bomo — zmanjšali hitrost vožnje, — prižgali tudi podnevi zasenčene luči, — bolj pazili na prometne znake. Ne bomo pa prehitevali in ne ustavljali na cesti, če to ni nujno! Nevarnosti za pešca so manjše, če hodi po zavarovanem prostoru, ki mu je namenjen — po pločniku kakor pa tedaj, kadar mora souporabljati cestišče, kjer ni pločnikov, ali kadar mora prečkati cestišče. Pri zasneženi ali poledeneli cesti je lahko smrtno nevarno, če mu zdrsne, zato je nujno nositi čevlje, v katerih ne drsi. Tudi pred vstopanjem v javna prometna sredstva, kot KADAR JE POLEDICA, bomo — vozili z gumami, opremljenimi z žebljički ali verigami, — pazili na večjo varnostno razdaljo in na prehode za pešce, — vozili s hitrostjo, s katero zanesljivo pravočasno ustavimo vozilo v primeru presenečenja, — zavirali z enakomerno pojemajočo hitrostjo s postopnim prestavljanjem ročice v nižje prestave. Ne bomo pa prehitevali, če ni nujno, zavirali sunkovito in nenadoma spreminjali smeri vožnje! so avtobusi, moramo z , obutve očistiti snežno oblo- j go, ki se je nabrala na pod-platili, zato da preprečimo drsenje, zlasti na gladkih železnih delili. Zelo nevarno, je, če se potniki ne držijo ročajev pri vstopanju in izstopanju. Če mora pešec uporabljati zimsko cestišče, potem je vedno nevarno, ne glede na to, ali je na cesti gost ali redek promet. Pešec mora namreč upoštevati, da ga je v temi ali pri slabši vidljivosti težko razločiti in da mora motorno vozilo zaradi njega zavirati. Vozilo pa ima zelo dolgo zavorno pot in tudi manjši obrati volana so lahko vzrok, da ga začne zanašati. V SNEGU, bomo — opremili vozilo z zimskimi gumami ali z verigami, pogosteje uporabljali pri vožnji prestave, — ravnali previdno z zavorami, krmilom in vpli-njačem. Ne bomo pa vozili prehitro in ne tvegali pri pre-hitevanju, saj „življenje“ ima prednost! KOLESARJI Neoporečna razsvetljava na kolesu. Profil gum mora biti takšen, da ima na gladki poledeneli ali zasneženi cesti čimvečje trenje. V vseh primerili, v katerih vremenske razmere ali tema terjajo dobro luč, je vožnja brez ali z defektno lučjo življenjsko nevarna in lahkomiselna. Prav tako je pomembno tudi odbojno steklo na zadnjem delu kolesa. Poleg tega igra vlogo tudi kolesarjeva obleka. S trdimi in pre-mraženimi rokami nihče ne Prednost pešca na prehodu ima svoj pomen na zebri (označenem prehodu). Ti znaki pa imajo pomen samo v primeru, če jih dobro vsi vozniki jasno spoznajo. Če pa so markacije na cestišču pokrite s snegom, potem izgubijo svoj varnostni pomen in pešec mora na cesti prečkati cestišče ravno tako previdno, kakor na neoznačenih mestih. Pa tudi tedaj, če se prehod za pešce razlikuje od cestišča, mora pešec na poledeneli cesti skrbno paziti in se tako prepričati ali je razdalja tolikšna, da lahko voznik motornega vozila, ki se približuje, še pravočasno ustavi svoje vozilo. Pri tem je upoštevati dva faktorja: 1. da ima vozilo v zimskih razmerah večkrat podaljšano zavorno pot, 2. da potrebuje pešec pogosto še enkrat več časa za prečkanje ceste kot normalno. ANTON SOVDAT