II t PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE CITAT KIJE PROLETAREC Glasilo Ju)(o§lo¥anske Social ¡«lir »<* Zveze in Prosietne >l*ci«« i OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ŠT. — NO. 1841. M immJiIm nm I tor, Dk. t. IM?. •» Um «Mi» at Chic«««. IM. uifrdrt (Im Act «I Co»|.*m d March 1. U7t. CHICAGO, ILL., 23.' DECEMBRA (December 23), 1942. »»fctisfeed w^uly «t 2301 8. tawndsls Av«. «flp» •.« LETO—VOL. XXXVli. Na desni »ta italijanska generala Brunetti in Bignani, ki ao ju Angleii vjeli v Libiji in ju poalali v koncentracijaki tabor. Čemu Rusija ne napade Japonske ali obratno? TO JE VPRAŠANJE, S KATERIM SE BAVI V ZED. DRŽAVAH MNOGO LJUDI. — PA TUDI V — NEMČIJI! — ČEMU NISMO Ml V VOJNI S FINSKO? — VOJNA IMA VELIKO MUH Vojna sreča prehaja v vseh krajih z osiščne na zavezniško stran Letošnjega Božiča m prihajajočega novega leta se v Nemčiji m Italiji ne bodo radovoli kakor so se ga laai m predlanskim, ko so bili šfe prepričani, da |e zmaga gotovo njihova. Sedaj jih le skrbi, kako zaveznike pridobiti za tak rrjir, v katerem za osišče ne bo vse izgubljeno Japonci, ki so nekaj tednov po * lanskem decembru zmagovali na vsf črti, in verjeli, da bodo skupno z Nemčijo »n I talijo z Angleži, Ajneričani in Kitaici obračunali najpozneje do te je$eni, uvi-devajo, da so se v svojih računih usodno zmotili, kakor so se v Berlinu in Rimu. Sovjetska armada, ki jo je Hitler že pred poldrugim letom proglasil za tako zbit<^ in poraženo, da se nikdar več ne obnovi, je ostala na pozorišču in prizadeva Nemcem ter njihovim lakajikim zaveznikom ogromne zgube Američani, Angleži, in čete drugih združenih narodov zmagujejo v Afriki. Japonci bolj in bolj okuša o ameriško moč na Pacifiku* Angleška armada je udarila po japonski na Burmi. Ameriška produkcija je sedaj večja kot vseh osiščnih deželah skupaj. 2e to je za zaveznike ogromna pridobitev. Ameriška oborožena sila pa se v velikem šele pripravlja za ofenzive, m to v času, ko sta nemška in italijanska že jako izčrpani m utrujeni. To seveda ne pomeni, da je zmaga združenih narodov blizu Sovražnik je mogočen in usidran je na strategičnih krajih. Pomeni pa, da osišče ne1 bo triumfiralo, in da Hitler ne bo vladar Evrope m Afrike, kakor je sanjal. Cene živilom letos zvišane povprečno blizu 10 odstotkov Delavska tajnica France« Perkina pravi v svojem stati-stičnem poročilu s dne 19. decembra, da so cene živilom v mestih narasle od arede zadnje maja pa do decembra nad »edem odatotkov. Ako ae k temu došteje ie podražitve od januarja pa do omenjenega meaeca, in pa na-raatke rasnim drugim potrebščinam, se lahko reče, de z naša povprečno zvišanje v tem letu blizu 10 odstotkov. j je demokratična ustanova. To-Velrko potrebščin ima sicer i da Je Ulka- da Jo večina kon-še stare cene, toda so slabše ffresa bolj ovira kakor pospe-k valite te, ali pa kako drugače i SuJe- slabejšega izdelka, ali slabših . Bil je zvezni kongres, ki je Iz 77. kongresa v novega, ki bo še bolj nazadnjaški REAKCIJA PRIPRAVLJENA V BOJ ZA ODPRAVO LJUDSKIH ZAKONOV. — NAPADOV NA PREDSEDNIKA BO V NOVI ZBORNICI VEČ KOT JIH JE BILO V SEDANJI 3 Rima ne bomo bombardirali primesi, tako da so navzlic "starim cenam" po kakovosti vendarle znatno dražje kakor so bile pred to vojno. Vlada se sicer prizadeva višanje cen zajeziti z raznovrstnimi naredbami. a je očividno, da bodo rasle in posebno še cene onemu blagu, ki ga je najtežje dobiti, najbolj pa takim stvarem, ki jih ljudje kupuje- Zvezni kongres Zed. držav'zaslužiti kolikor more. A ve« čas sedanje vojne pripovedujejo, da se delavci kopljejo v denarju, torej se naj jim mezdo zniža in sploh čemu treba zalconov za ščitenje delavcev, ko pa smo vendar v,svobodni deželi, v kateri je vsakdo sam glavar svoje usode! v prejšnji vojni onemogočil predsedniku Wilsonu nastopiti na mirovni konferenci kot izrazit predstavnik ameriškega ljudstva v smislu njegovih 14. točk. Zdi se, da se ta dežela v tej vojni obrača v enako zmoto. Zbornica obstrukcije Po dolgi dobi se je dogodilo, jo pod roko, ali kot pravijo v da •© Zed. države dobile ad-Evropi, na "Črnem trgu" (v te- ministracijo, ki je pokazala mi, da nihče ne vidi in ne smisel za sedanje socialne pro- izve). Seja kluba št. 1 JSZ bo v torek 29. dec. Prihodnja seja kluba ¿t. 1 JSZ bo v torek 29. decembra v SDC. Imela bi se vršiti v petek 25. dec., a ker je tega dne praznik, je preložena, kar naj člani upoštevajo. "Ameriškim interesom v tej vojni bi zelo koristilo, če se bi ruske sile v Sibiriji postavile »oper Japonce; ali saj, če nam bi Rusija dala v Sibiriji vzle-tališča in druge baze, da bi mogli z Japonsko Čimhitreje obračunati. "Tako se glasi znova nedavni uvodnik v McCor-mickovem "največjem dnevniku na svetu", v čikaški Tribuni, in se slično argumentira v drugih listih, v družbi in kjer ¿e ljudje govore o vojni. Vojna ie muhasta stvar Dasi veljajo tudi v vojnah razni takozvani mednarodni Zakoni, si vzlic njim vsaka v vojno zapletena dežela prizadeva naj prvo sebi koristiti, ker v borbi te vrste vsakdo le nas^ misli. Namčiji je bilo v korist skleniti leta 1939 z Moskvo "prijateljski" pakt, da je lahko pomedla a Poljsko, in nato g Francijo in drugimi deželami. V Moskvi — takp tolmačijo, so smatrali, da jim bo taka pogodba tudi v prid, ker se bo Nemčija v tem Času izčrpala v vojni s kapitalističnimi deželami in poteffi postane USSR glavna velesila. «Ako je bilo tako, so se zmotili v Berlinu in v Moskvi. In-trig^roti Rusiji pa je bilo posebno v Angliji in v Franciji one dni toliko, da je Hitler Stalina zlahka uveril: "Za hrbtom ti drže nož, spredaj ti ponujajo zavezništvo." Hitler je s tem imel določen načrt: Najprvo ugonobiti Francijo, potem Anglijo, nato pa zapoditi svoje trum« proti "barbarom na sever". A z Angleži mu ni šlo gladko. Vrh tega mu je bila v na pot je Jugoslavija, ki je še imela nekaj neodvisnosti. Zato se jt lotil te. potem ko je z vsemi drugimi opravil, nato pa si mislil: Najboljše je, da še Rusijo pokončam, predno izvršim nad Angleži to kot sem nsd Francozi. verjel tako močno, da je svojo zmago javno in uradno razglašal vsemu svetu. A se je u-kanil. On je zase ie vedno u-verjen, da bo osišče zmagalo, ker to je 3vojstvo vsakega poveljnika. A v Nemčiji jih je čezdalje več, ki dvomijo v njegovo prevdamost in študirajo, kako bi mu pomagali. Tu pa pride Japonska do svoje veljave. Slaba strategija Ker se nemški armadi z vpadom v Sovjetsko unijo ni posrečilo izvršiti svojega načrta v šestih tednih, ali saj v šestih mesecih, čemu ne bi udarila na Sibirijo japonska armada? Saj je Hirohito vendar Hitlerjev in M u?soHo i j ev zavezn ik, torej zakaj se obotavlja? Pa je jasno: Japonska je nudila v Hitlerjevi vojni z Rusijo igrati enako vlogo, kakor jo je Musoolini v Hitlerjevi vojni s Francijo. Napadel jo je šele, ko je bila francoska armada že zrušena in mislil žeti ne da bi seja I. Pa se je Musso-lini ukanil, zato se jim v Tokiu ni nič mudilo, da bi udarili po sovjetski armadi v Sibiriji, predno bi uvideli, dali jo bo Obč»4 *bor Slovenskego --delavskega centra 1. • v V petek 29. Januarja 1943 bo občni zbor korporacije Slo-. Rim je v sedanji vojni edino ker ni imela etiopska armada | venski delavski center v Chi-važno glavno mesto v Evropi, n« letal, ne protiletalskih to- cagu. Vršil se bo v njenih pro- J-kb.^^o «s ^«^i. !pov. i štorih, 2301 S. Lawndale Ave. navkaterega ni padla še nooe- 1 _ . Q lr . . « . Tudi nikipr Hnuri« it« Prične se ob 8. zvečer. Vsi na bomba, z izjemo Pariza;; Hja^f V^^J^Ti "^Jrm ^»---ji (bodisi klubi kot slednji se je takoj po zlomu ako ^ ,e mog]i p|iti bHzu društva, m pa posamezniki) so A zavezniki, ki so imeli že In pozvani bodo na francoske armade proglasil za odprto mesto. Tako je storil nič k(>liko dati tudi to zborovanje tudi s posebnimi tudi Beograd, a mu Nemci niso prizanesli, kakor so Parizu. Ko je angleški pisatelj Wells pred meseci grajal angleško vlado zaradi njenega prizana-Sanja Rimu, ji je obenem predlagal, da naj angleški letalci gredo nad to mesto in mečejo bombe ne samo na železniške postaje, na skladišča municije in na poslopja Mussolinijove vlade, nego naj spuste par bomjb tudi na Vatikan. Katoličanom, v prvi vrsti Ircem, Italijanom pa že tako, če bi bili katoličani ali ne, se je jako zameril vsted tega. - Berlinu je treba priznati, da ne prizanaša nobenemu mestu, in tudi sam ne pričakuje usmiljenja, zato se je rajše zavaroval proti sovražnim letalcem, da mu res ne morejo storiti izdatne škode, pa bodisi če prilete iz Anglije ali iz Rusije. Rim pa diha v miru. Itali- Rimu okusiti 'slast" vojne, ker *)Hmi je baš Rim po prejšnji vojni ~ začel svet prvi potiskati v novo Klub S t. I JbZ VODI nO pokolje, pa se ga ogibljejo, Silvestrovo zobovo janski letalci ao pobijali in požgali v Etiopiji vse od-kraja. (Nadaljevanj« na 3. strani.) »Nihče se jim ni mogel braniti, razen v kolikor pošiljajo tja poslance k papežu. Mnogi trdijo, da Musaolini-jevo glavno mesto ne bo napadeno papežu na ljo. In pa da nam bi zamerili katoličani vsepovsod, če bi začele padati bombe na Rim. A ker je tudi veliko takih ljudi, ki se jim ta dvojna mera ne dopade, je na podlagi poročil iz Berna in Londona posegel v zadevo Vatikan in začel tajno posredovati. Na nasvet, da naj se sveta stoika umakne iz Rima, predno pridejo bombniki nadenj, je papež odgovoril, da imajo dušnt pastirji nalogo ostati na svojih metkih, pa je vrhovni paatir v Vatikanu ne bo prvi kršil.% To nI povsem res, ker nekaj kardinalov je že v zamejstvu, v (Nadaljevanje na 4. strani.) V čefcrtetk večer 31. dec. priredi klub šL 1 JSZ Silvestrovo zabavo, ki se bo-vršila v Slov. del. centru, 2301 So. Lawndale Ave. Vstop prost članom obeh klubov in prijateljem. Igral bo Pucljev orkester. bleme; sicer niso sedanji, a veljaki, ki jedo po trikrat na dan in niso za hrano nikdar v skrbeh, so jih opazili šele ko so nagloma rasle čirom dežele vasi, zvane "Hooverville" in ko so brezposelni stradali ter umirali od pomanjkanja. Sedeminsedemdeseti kongres, ki je dopolnil svoj termin pred božičem in se nič kaj svečano razpustil, je bil po svojem nagnjenju reakcionar-nejši kakor pa šestinsedemde-seti kongres. In vsa znamenja kažejo, da bo prihodnji s stališča ljudskih interesov še dabsi, kakor sta bila ta dva. Ljudstvo slabo izbira V času Rooseveltove administracije so bili vsi socialni zakoni sprejeti ne po volji ta-kozvanih "ljudskih zastopnikov", nego pod pritiskom predsednika Zed. držav. To ne pomeni, da so v kongresu le reakcionarji. pomeni pa, da imajo večino, in da so le pod zanje neugodnimi okolščinami pripravljeni dati koncesije — ali po naše. nekaj drobtin z mize. Silno So rohneli proti postavam za resHiliranje delavnika in mezde, češ, ameriška tradicija je, da ima vsakdo pravico Pionirski jezuit na svoji poslednji poti Jezuitslci red, ki je pred desetletji povzročal politične zmešnjave tudi katoliškim vladam in so bili jezuiti vsled tega iz marsikatere dežele izgnani, je 17. dec. izgubil svojega zadnjega velikega poglavarja v osebi 76-letnega Vla-dimirja Ledochowskega, ki je umrl v Rimu. Njegovega pogreba se je udeležilo 18 kardinalov, vsi jezuiti v Rimu, in ve« diplomatski zbor, ki je do-1 deljen Vatikanu. rxrr. Montgomery Ward se le podala del. zakonu! Novi kongres slabo obeta Dasi je bil 77. zvezni kongres slab, obeta novi foiti še slabši. Reakcionarji, ki delujejo pod geslom, da je "New Deal" (socialni zakoni) poguba za deželo, pripovedujejo, da se povrnemo v stare ("dobre" razmere) šele lead ar se zakone za socialno zaščito odpravi in se pusti velebiznisu svobodno delovati. Tak kongres, Če bo v njemu reakcija v večini, pa ne bo nevaren samo notranji politiki zVezne vlade, nego Še posebno bodočemu miru. Krivo je delavstvo, da je tak Ako bi ameriški unijski voditelji >11 pa tisti, ki so nasledili socialistične prvake Debaa, Betigerja, Hillquita, Maurerja, Landona. Vladecka itd. svojo nalogo razumeli, bi bilo v tem groznem svetovnem konfliktu delavstvo v ameriški vladi zastopano saj toliko kakor je v Angliji. Kako naj uveljavi svoje zahteve in teinje, če mo-dfc v preduradih vfcadfriih članov šele prositi vstopa? In Če kdo izmed unijskih veljakov pride kdaj na mesto posvet ova le a v kakem vladnem odboru, kmalu uvidi, da je odveč in 'zboli" ali kar že, da se umakne iz take nehvaležne in brezpomembne službe. Sicer je v zadnji volilni kampanji organizirano delavstvo močno delovalo za zmago kandidatov, ki so bili oglašani za "prijatelje delavstva", toda kampanja je bila le za osebe. (Nadaljevanje na 3. strani.) Končno je tudi bogata Montgomery Ward kompanija spoznala, da postava, katera urejuje odnoŠaje med organizira* nimi delavci in delodajalci, velja tudi zanjo. raznih krajih Zed. držav. To je druga največja družba te vrste v Ameriki. Do časa, ko je Kooeevelt razglasil svoj new deal, je izkoriščala svoje delavce bolj kot povprečno dru- Ko je WLB nadziral volitve, ge velike družbe. • • • Tako se je pričelo Hitler je upal. da bo Rusijo kaj kmalu pokončal in je to v katerih so se delavci te dna« žbe v njenih čikaikih tovarnah imeli izreči, ali hočejo priznanje njihne unije, ali ne, je dobila unija večino in s tem po zakonu pravico do priznanja. Montgomery Ward uposluje Po tistih volitvah je izjavi-la, da je pripravljena zvišati mezdo, ne pa priznati unije. Ko ji je WLB sporočil, da to mora storiti, ker ji postava u-kazuje, se je kompanija Uprla, iskala saščito med tiatimi kon- v Chicagu 6,800 delavcev, in grešniki m senatorji, ki so veliko v drugih krajih. Peča se s prodajanjem blaga po pošti, in v trgovinah, ki jih ima v »o ▼ražni unijam, ki v časopisju pa razjasnjevala svoje uporniško stališče v oglasih, ki jo stanejo bržkone več sto tisoč temi okolščinami in "pritiski,< dolarjev. ' x končno vzlic svoji silni trmi le Rekla je, da plačo bo z vi- priznala, se imenuje United šala, pogodbe z unijo pa da ni- Mail Order, Warehouse and kakor, pod nobenim pogojem Retail Employes. Spada v CIO. ne podpiše. Ena klavzula v zahtevi uni- Koncem zadnjega tedna se je je določala, da morajo vsi je premislila m podpisala. delavci, ki so člani unije v ča- Uvidela je, da se dolžnosti su sprejetja te pogodbe, ostati ne bo irtogla izogniti čim je v nji. Kompanija je trdila, da predsednik Roosevelt dejal, da bi to pomenilo zaprto delavni- velja poatava za vae. In Roose- co. WLB je določil, da je za- velt ima po sedanjih vojnih na- hteva upravičena, m da ne po- redbah pravico vzeti v vladno meni zaprte delavnice. Pome- področje vsako podjetje, ki na ni, da delavci, ki so že v uniji, en ali drug način sabotira voj- so v smislu pogodbe obvezni na prizadevanja. ostati v nji, in enako tisti, ki Unija, ki jo je družba pod pristopijo pozneje. ' Priznanje in zahvala za sodelovanje in podporo Leto 1942 zaključujemo z zavestjo, da smo vse delo v našem gibanju izvršili in težave premagali v duhu sodelovanja. Shularji in Zorniki, Snoji in Jankoviči, Kreblji in Tomšiči, Cvetani in Barboriči in ducate drugih je skrbelo, da je Proletarec dobival naročnine in jih bo v bodoče. S pomočjo teh in drugih v vseh krojih Amerike se razpečava vsako pomlad revijo Majski glas in sedaj Ameriški družinski koledar. Pomagajo nam širiti slovenske in angleške knjige iz naše zaloge, nabirajo oglase, in zbirajo prispevke v tiskovni sklad, da moremo z njim ohraniti Proletarca. Agitirajo v društvih za Prosvetno matico, delajo v klubih, v relifnih in drugih akcijah, pomagajo na prosvetnem polju in kjeekoli drugje morejo kaj storiti v koristne namene. Zanašamo se na vse naše sodruge in somišljenike, da bodo vztrajali v tem delu tudi v bodoče. Vsem, ki kaj store za naše publikacije in našt organizacije, gre zasluga, da jih moremo obdržati in da vrše svoje poslanstvo med našim delavskim ljudstvom. In čimveč bo takih, ki delajo in pomagajo na tem polju, boljši in večji bodo uspehi, ki vodijo k našim ciljem. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. lašaja Jn«o»lo*aa«ka Delavska Tiskovna Druika, Chicage, IH. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE MAROČNINA v Zedin jenih driavah u celo leto 4X04; sa pol leU $1.7«; sa ¿«trt leta |1.00. 4 Inozemstvo: xa celo loto $3.SO; ss pol leta ft.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday ky the Jugoslav Workmen's Publishing Co. Inc. Established 1906. Editor.................. Business Manager. ............Frank Zaits .»Charles Poforelec SUBSCRIPTION RATES: Jnited States: One Year $3.00; Six, Months* $1.75; Thret Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 23U1 S. Lawn da le Avenue CHICAGO, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Kakscn niir dobimo» k o zmagamo v vojni? Oimbolj svet u videva, da bodo v sedanjem konfliktu zmagali združeni narodi, bolj se vprašuje, v koliko so združeni in \ konico bodu enotni, kadar bo vojne konec. V slučaju zmago fašizma ne* bi bilo za človeštvo nikakega upanja, razen za "izvoljena ljudstva". Polaga pa nade v zavezniške vlade. Ne samo profesionalni krititki, nego mnogi zelo odgovorni Uudje izražajo bojazen, da je mir versajskega tipa možen po sedanji vojni j*rav tako, kakor je bil v prejšnji. Od kraja je res izgledalo, da se borimo za demokracijo, je lekla v New Yorku slovita pisateljica Pearl Buck, a postaja očividno, da se gre le za vrnitev v stare razmere. Ugovarja ji dnevnik Chicago Sun (članek na angleški strani v tej številki), ki pobija pesimiste m zagotavlja, da bo zmaga zaveznikov obenem res tudi zmaga demokracije in novega človeškega reda. Mnogo znamenj je, ki nas ne vodijo v tolikšen optimizem, kakor ga izraža omenjeni list. Angleška delavska stranka se tega zaveda, pa je skušala zgraditi nekako enotno fronto angleških, ameriških in sovjetskih delavskih unij, da bi se med saibo sporazumele tudi kaj hočejo po vojni, ne samo delati za zmago, potem pa biti odri-njene stran. A Walter Citrine, ki je prišel v Ameriko s takim predlogom v imenu angleškega delavstva, je odšel pralnih rok, ker stara, konservativna eksekutiva AJ6X noče sedeti z zastopniki sovjetskih delavskih unij pri isti mizi. Vrh tega je armensko unijsko delavstvo razprto in razdeljeno v dve kon-kjU^oncni si zvezi, poleg njih pa imamo le velike samostojne unije, kot id na primer promogarji, tiskarji itd., zvezo železničarjev in pa razne manjše zveze, ki nobena nima nikakga drugega smotra kotle sebi dobro .storiti, neglede na druge. Vojno bodo plačali delavci in kmetje v vseh deželah z življenji, s pohabljenci, z mizerfjo in gmotno z davki. Ko zmagamo, ali naj pomagamo v mir, da se vzrok« za vojne odpravi, ali pa navedemo interesom, ki hočejo, da se vračamo v pnošk>st: to je, da obvarujemo sistem svetosti privatnega lastništva, kar pomeni bogataške sloje, in pa njihova svojstva. izkoriščanje, trgovino za profit ter imperializem? Atlantski čarter ter razne druge izjave iz Washingtona »n Londona nam obljubljajo, da dobimo svobodo, socialno zaščito in pa dovolj hrane za vse ljudi po «vetu, ker je je zadosti za vse. A pojavi se tu in tam poteza, ki spominja na slične obljube v prvi svetovni vojni. Tudi takrat se je šlo za demokracijo in odpravo vzrokov-za vojne, dofrodilo pa se je ravno nasprotno, ne samo po krivdi naših, zaveznikov v Evropi, nego tudi po naši, ker kongres Zed. držav ni hotel prevzeti za mir nikakih drugih odgovornosti kot se brigati le, kako tetirjati vojna, posojila. Ali so v vladah sedaj drugačni ljudje kakor takrat?' J« v «njih veliko sprememb, toda ne v glavnih, dasi vse priznavajo potrebo dalekosežnih svetovnih reform in sodelovanja tier izmenjavanja dobrin. Toda na drugi strani vidimo, da vejejo se vedno stari ve- JOS KO OVEN : RAZGOVORI Zavesaiike ¿et« v Novi Gvineji »a Pacifiku na peti «e* d«roxi potok, da se spopadejo s Japonci Književno«* RAZNOTEROSTI Vuvi, marsikje še bolj kakor v prejšnjem svetovnem konfliktu. Demokratski -bojevniki, ki ho gradili avstrijsko republiko, pa špansko im druge, so zapostavljeni, prednost pa dobivajo stebri starega reda. Noben avstrijski, ali španski socialist, še nI j Naslov, kjer ta pamflet la- "INSIDE YUGOSLAVIA" Pod goni j im naslovom je izšla v založbi. Acorn Press» Ridgefield, Connecticut, brošura o vzrokih bojev med partizani in Mihajlovicem in stane 15c; 10 izvodov pa $1. Spisal jo je Louis Adamič in je dosedaj to še najboljše delo o "civilni vojni" v Jugoslaviji, četudi je bilo o nji minule tedne prioboenih že precej člankov, vom "Fa ig h t ing Jugoslavia" in s podnaslovom The Struggle of the Slovene«' je izdal Jugoslovanski informacijski center v New Yorku pamflet Borisa Furlana o borbi Slovencev proti osvojeval-cem in za svojo svobodo. V slovenščini je isti spis avtor Boris Pur San priobčil v Ameriškem družinskem koledarju (letnik 1943), v angleščini pa ga je izdal omenjeni center. Koliko pamflet stane, na njemu ni na-vedemo. Želeti je, da se ga posuti čimveč angleških listov in naši rojaki v ta namen lall k > veliko pomagajo, «ko ga jim priporoče, da se o tragediji in bojih slovenskega naroda ameriško javnost čimbolj po- vati kar imamo, kot pa dopustiti, da izgine s površja. Joseph Snoy. . Bridgeport, O. — Ker je bilo v nedeljo 13. dec. zelo mrzlo in tudi drugače slabo vreme, se več članov letne seje kluba, ki se je vršil« omenje- j - nega dne, ni moglo udeležiti. Veselico kluba Št. 49 JSZ Ker pa želimo, da jih bo za KJub št 49 JSZ prirej|l ^ volitve odbora čimveč navzo- jo ^ajno letno veselico na čih, se bodo vršile na seji v ne- božiČTli dan 2b. decembra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Za ples igra priljubljeni Vadnalov orkester. • Klub ima veselico na zgoraj omenjeni dan že mnogo let in vselej je bilo mnogo posetni-kov in vfcliko srečnih plesalcev, zatš upam, d» bodo prihiteli med Vas tudi letos naši atari prijatelji, sodrugi in dru-štveniki in se nekaj ur prav po domače zabavali v naši družbi. Na Veselico pa Se posebej vabim člane kluba št 27 JSZ in prav tako pevskega zbora "Zarje", kateri so nas doaedaj vsako leto obiskali. Letos in prav tako prihodnje leto najbrž ne bomo imeli veliko zabav m plesov. Ne oljši plava či so plavali v reki pod vodo tako, da ni sovražnik ničesar opazil. Vsak teh plavačev je imel okrog pasu in na vrveh pol potopljenih, stebre, hlode, kamne itd., katere so potom trdno postavili v .strugo reke. Delo je bilo počasno in v ledeni vodi — silno mučno. Ali kakor so ruski delavci presadili sioje tovarne tisoče milj~v ozadje, kar se je zdelo navadnim ljudem nemogoče, ho do-gotovili tudi ta most. In verjemite mi, Nemci se danes borijo v Rusiji za življenje in smrt. Polviaj v Jugoslaviji • Jugoslovanska vlada v Londonu «e zelo trudi prepričati svet, /da so govorice o partizanih in runh moči — komunistične spteik*. Ma«gazin "Time" je prinesel članek, kateri je procej,jpojaanil, kakšen dp je položaj 4 naši rojstni domovini, Da Mthajlovič predstavlja jugoslovansko vlado tako kakršna je bila, je skoro brez dvoma. Isto tako je resnica, da se tam uspešno bore sile, katere si zamišljajo drugačno Jugoslavijo, kakor pa je bila. in da se mona poroditi na razvalinah sedanje nova država, v kateri bo ljudstvo v reanici imelo svojo vlado. Da vse to ne vpliva dobro na tako razbito tinentalno Evropo, in to še posebno, če bo vojna trajala še dofio ča.-a. Kakšne strašne posledice je povzročijo upiranje. II duce Zadnji teden a*m večkrat naletel na komentarje o tem velikanu, Seve, norčujejo se iz reveža, kateri je dal »vetu blagoslov fašizma. Pred par leti, . to je bilo takrat, ko je duče fe bil junak, še pred no kot so Grki v kikljah napodili njegove nepremagljive legije v Albanijo in bi jih podili do Itima, če bi ne prišel na pomoč Adolf, je eden njegovih sode-želanov napisal knjigo o njemu z naslovom "slamnati ce-zar". Danes svet razume, da je imel ta njegov rojak prav. In kakšen "refcpekt" so imeli naši industrijci v te«ga človeka. "Kaj, ali ne vidite, da vozijo vlaki ob času? dtrajke je odpravil. Komuniste in socialiste je iztrebil iz Italije." Sveti oče, kateri je nezmotljiv, je svečano izjavil, da je dal Mustrolini-ja Italiji božji blagoslov (kar se glasi danes precej ironično). , Duoe, duče, duče! Na vseh oglih je napisano: "Ubogaj, molči, delaj, poslušaj!" Videl sem precej tega bla^ gostanja, ko sem bil mesec dni v italiji leta 1929. Spominjam se poletnega večera v Rimu — tisto noč sva se z ženo nahajala v starem rimskem kolizeju. Bilo je nekakšno praznovanje. Stari amfiteater je bil napolnjen ljudi, v večini turistov. Gori na galeriji, kjer je nekoč sedel Nero in Kaligula, je čepel tisto noč italijanski kralji-ček s svojo ženo in spremstvom, poleg njega pa veliki duče. Proti koncu programa so jih menda ljudje opazili in začel se je krik: "Duče, duče!" Kralj in duče se nista odzvala, a kričanje kler ni pritekla straža in ni vrgla Šestnajst letnik a v temno lukjo, kjer je ležal zdaj že več dni, kdo ve, koliko dni in noči. Sestnajstletnik je bil kljub temu povsem miren. Zavedal se je. da mora umreti. Skoraj se je nekoliko veselil tega. Kajti kako neki bi se mogel še •povrniti k svojcem, on, ki o ga ujeli a rokami kakor dečka. Nikdar več jih ne bo videl, nikdar več ne bo posedal z možmi ob ognju in se posvetoval z njimi na svetli jasi med zidovi ovijalk, palmmih senc in orhidej. Nikdar več ne bo srkal džunglrnega vonja, nikdar več se ne bo potapljal v globoki gozdni mrak in se skrivnostno! pogovarjal z živalmi, z velikimi kakor tudi z malimi, ki ga ljubijo ... Da, po vsem tem je hrepenel. .. Nikdar več tega. vsage tega ... nikdar več . .. Nekega dne pa so nenadoma zarožljali pred njegovo kletko železni ključi, in Še preden je lahko poskočil s tal, se je pojavila v odprtini neka po-j stava. Ali so prišli že ponj? Naglo se je vzravnal, ponosno, pokonci, da ne bi mogel nihče slutiti, kako je njegovo mlado srce zatrepetalo, dasi se je tega sramoval. Niso pa bili vojaki s puškami — ne, bilo je le mlado dekle, snežnobelega obraza, svetlih svetečih se las. pov.-em belo cblečeno. Na plu-tovinastem klobuku je belo plapolal pajčolan. Presenečen je stal Sestnajst-letnik in strmel. Kaj hoče dekle pri njem...? iPa je že spregovorilo. Celo v njegovi govorici, da, celo v dialektu vasi, kjer je bil njegov oče kralj, , Sestnajstletnik je poslušal le zvok besedi. Bilo mu je, ko da ne sliši, ko da ne razume nenadoma ničesar. Le tu pa tam je prodrlo iz vsega do njega nekaj, česar se je prestrašil, kar ga je vzdramilo iz strmenja v svetlo podobo in iz prisluškovanja 'nečemu, kar je bilo za besedami. Docela bedast je bil spričo rastoče, temne blaženosti, ki je zažarela ... In še vedno je strmel in prisluškoval sladkemu slapu spreminjajočih se zvokov... Nenadoma je opazil, da se smeje. Smejala se j> srebrno, kakor bi tolkel h. Pridite vsi "oldtimerji" in pripeljite s seboj svoje boljše polovice. Pridite vsi prijatelji delavskega gibanja, da tako s svojo navzočnostjo poka žete, da v vaših srcih še vedno tli iskra nekdanjega navdušenja za delavske ideale. Torej na svidenje zvečer dne 25. decembra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Matt Petrovich. lem poletju zahtevala od za-1 Lakota, ki more postati ena no. Otroci, ki jih je sama kost veznikov ustanovitev še ene najhujših, kar jih je še bilo na in koža, grebejo s koščenimi fronte, ni s tem mislila fronte Kitajskem, razsaja sedaj po prstki za koreninicami. v Sibiriji, nego kje v Evropi, pokrajini Honanu, v krajih ju- - Očitki ameriškega tiska, da ¿no od Rumene reke v obsež- j • . zahteva le ona pomoči od,' n<*ti kakih 20,000 štirjaških " rw**1 ^ združenih narodov, njim pa milj, koder je prizadetih dvaj- Chicago. — V področju klu- noče pomagati z napovedjo • *et milijonov oseb. ba št. 1 JSZ se nabira pristfev- vojne Japonski, so Moskvi! Vsa poročila se strinjajo v ke za ruski vojni relif. To ak-znani prav tako kakor Hirohi-tem, da je ta lakota najhujša ^ci jo vodi s. Joško Oven, ki o tovim ministrom v Tokiu. od L 1927. sem, dasi je bilo te- " Znano je, s kako silnimi žrt- daj mogoče dobiti hrano iz Židje v Jugoslaviji pokloni MedzavezniŠki odbor poroča iz Londona, da je 90 odstotkov Židov, ki so živeli v Jugoslaviji, bilo na razne načine usmrčenih. V času nemškega napada na Jugoslavijo je živelo v nji okrog 100,000 Židov. vami. z izgubo kakih pet milijonov vojakov, se je Rusija o-tela pred Hitlerjem. Zasedel ji je najvažnejši del na njenem zapadu, v katerem je živelo 70 milijonov ljudi. Vzel ji je Ukrajino in prodiral proti oljnim vrelcem. ^ Kateri poveljnik bi v tako obupnem položaju rifkiral še eno vojno s tako mogočno oboroženo silo, kakor je Japnska? Mandžurije. Neki ameriški po svetovalni komite je predloiil Wendellu Willkieju poročila, v katerih je rečeno, da preti devetim milijonom ljudi smrt od gladu in da je čimdalje več samomorov. Neka poročila podajejo strahovito sliko o tem kako se na tisoče in tisoče skoro napol mrtvih ljudi vleče po potih iskaje v brezupnosti živil in strehe. Japonska ni izzivala prav Liki kobilice so ti setradani lju- Letošnja Silvestrova zobova kluba št. 1 bo v Slov. del. centru Chicago, III. — Klub št. 1 JSZ ima na Silvestrovo poslovilno zabavo od starega leta, kakršne prireja že^ od leta 1916 dalje, včasi v mali, včasi v veliki dvorani. Letošnjega 31. decembra se bo vršila v Slovenskem delavskem centru. Vstopnina je prosta za člane št. 1, enako za člane družabnega kluba in vse njihove prijatelje. Igral bo Pucljtv orkester. Postrežba bo dobra, kot na '. aki naši prireditvi, in počutili se boste na tej zabavi res v družbi prijateljev ter z njimi vred pozdravili nqyo leto, v katerem, tako upamo, bo vojna končana in podjsrmljeni narodi pa dobe svobodo. Za to zabavo bodo udeležencem na razpolago vsi pro-ftori v Centru. Pridite zgodaj in povabite prijatelje, da pridejo z vami. Vsi so dobrodošli. dje. ko se v groznih trumah valijo ? koz i od suše prizadete vasi,ter prisilijo vaAčane k temu, da se jim pridružijo na tej sila žalostni poti. tako s sebičnega stališča* s stališča samoohrane. V Tokiu so mislili, da bo Hitler Rusiji kos, pomagali pa mu bodo poraziti Anglijo in Zed. države. Ruskega "komunizma", .proti kateremu so se zvezali, bi bilo s tem konec. Ako se stvari niso razvijale po teh domnevah, je nekje ali pomota, ali pa krivda. Zmotili so se v Tokiu in v Berlinu, kriva pa je sovjetska armada, ker se je izkazala vse drugače kakor pa je je v času marelar-jkega romanja k Hitlerju v Monakovo predstavljal ame-riški-angleški "Cliveden set". Nihče rad ne tvega V Tokiu so odločno za poraz1 s primerno in hitro pomočjo Sovjetske unije. Enako v M o-, tej nezgodi v okom. Najmanj1* skvi za zlom japonskega impe- $10.000.000 je treba nemudo- • rija. Toda Rusija je zaposlena ma za to, da se priskoči tem se - • sedaj s Hitlerjem in si ne želi stradanim revežem na pomoč • Iz 77. kongresa v novega, ki bo še bolj nazadnjaški lNadaljevanje s 1. strani.) vsled tega breznačelna in brez programa. Unije v skrbeh Unije, ki se sedaj ponašajo z večjim številom članstva ko kdaj prej, svojih obetan j v zadnji politični kampanji niso izvršile, kajti zmagali so v mar?:kakem delavskem centru protidelavski "politišni". Vzrok je, ker se ameriške unije nočejo izreči za socializem, kako fo se unije v drugih deželah, nego se ogrevajo le za priboljške v mezdah in urah. Morda jim bo novi kongres nauk, da kvoder več na uro de- ---lavcu ne more biti glavni cilj, Naročite si Ameriški družin- ako si res hoče izboljšati živ-ski koledar. ljenje. nji redno poroča v svoji koloni na drugi strani v vsaki številki Proletarca. Precej Članov in članic ter prijateljev nabira prispevke v knjižice, in kampanja bo zaključena na veliki priredbi Proletarca, ki bo meseca marca prihodnje leto. Na nji bo predvajan pretežno ruski spored. kar bo posebnost te priredbe. O pripravah zanjo bomo poročali v naslednjih številkah. Preživljajo te • koreninami in lubjem Tisti, ki ostanejo, se hranijo s travo, koreninami, perjem in lubjem. Otroci umirajo kar na debelo ali pa jih oslabeli starši pustijo za sabo neizogibni usodi — smrti.. . Zanesljivi opazovalci in raziskovalci poročajo da so strašne razmere po teh nesrečnih krajih, ki jim je suša uničila * vse poljske pridelke. Strašna • katastrofa preti, če se ne pride Z Vsi, ki ste za dobro, vzgojno čtivo, priporočajté rojakom, da si naroče Ameriški družinski koledar ničesar bolj kakor da najprvo s njim obračuna. Jokio pa hoče da zmaga v Evropi Nemčija. ne da bi ji dala direktno in preskrbi seme za sejanje. • Združeni kitajski pomožni • odbor midi prispevati po $600- I 000 ( $30,000 v ameriškem de- J Vsebuje povesti, članke, razprave in ; zgodovinske spise, pesmi, koledarske ; podatke in veliko slik. Vezan je v • platno in stane $1. Poštnina plačana. ! pomoč, kajti Japonska oglaša narju) na mesec za pomoč, J za svoji glavni sovražnici, s med tehi ko prispevajo vladne * katerima ima najprvo opravi- banke $60,000.000 (dva mili ti, Anglijo in Zed. državt. i Se druge muhe Vsaka vlada torej vodi svojo politiko v glavnem a stali- jena ameriških dolarjev) v isti namen. Posledica nadlog m tuše Lakota je %la posledica hude : 1 • e i • Naročila naslovite: IMIOLCTARKl 2301 SO. LAWNDALE AVE. CHICAGO, ILL. S / KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE ■ -i --- KOMENTARJI Nemci vprizarjajo svoje o- v visoki družbi in Oto se pro- fenaive najrajši v poletju, po- glaša za zakonitega cesarja sebno na sevaru, a pozimi i>a Avnati. Rude Troit je ^ Ameriški domovini obljubil razmotrivati o* vprašanju, kdo je povabil poslanika Konstantina Potica na slovenski narodni kongres. In pa da bo razmotri val ctimtK da se borimo za demokracijo, je Stimsonovo pi*mo Otonu osupnilo vse tiste, ki veri je j o vanjo. Ali ne bi bilo pametnejše» da bi ameriška vlada vsem takim kandidatom sa "osvoboditelje" sipoiH>čila, naj vstopijo v a mer »k o armado ined proMtake in gredo na fronto? Trije habsburški fantje, ki goste v tej deželi, so dovolj mladi in krepki za vojake. Kajpada, njim ni za tako službovanje. Njihova ambicija je habsburški dvor. % Znanje je sikov se-v Zed, državah ni gojilo kakor se ga je v mnogih drugih deželah. Če si rojen tu in znaš samo angleško, si ponosen, ker lahko trdiš, da si Američan, ne pa "forner". A v sedanji vojni, ko so ameriške čete vsekrižem sveta, iščejo vladni uradi ljudi, ki znajo še kak drug1 jezik. Zvezni urad za civilne službe tudi o drugih uličnih vpraša-pse, da idče v vladne urade njih. Ameriška domovina pa take, ki imajo dobro znanje v je je takoj po kohgresu, s član- angleščini in obvladajo poleg kom preti predsedniku slovenskega narodnega sveta pokazala, da si "edinstvo" Slovencev vsak po svoje predstavlja. Trošt ima bržkone veliko vzroka, da se ne ogreva za njegovo ekselenco Fotica, in imajo ga drugi. A vprašanje sedaj ni ta njegov vzrok, nego kaj bi mogel s takim raz motri vanj em proti njemu doseči dobrega za Slovence, če kaj zmore, dobro. Samo vzrujati duhove, to se ne izplača. Adcif Beri«, ki je v državnem oddelku zvezne vlade zelo važen uradnik, je zanikal vesti, da je on eden 'spon^er-jev" Otona habsburškega in njegove I nji je za 'osvoboditev" Avstrije. Izjavil je. da ni imel državni department s tem nič opraviti, in je prosil kritike, da naj ga s takimi poročili ne motijo, pri delu. S tem si je umil roke, kar se državnega oddelka tiče. A tudi vojni tajnik Stimson je član vlade, in Oto je na svoji "slavnosti" bral Stimsonovo odobritev svojih "'prizadevanj" za ustanovitev avstrijske "osvobodilne" legije v področju ameriške armade. Otonu je sedaj kakih 30 let. Od kar je dopolnil šesto leto, še ni bU v Avstriji. V Ameriko je prišel s svojima bratoma in materjo 'z diplomat ičnim potnim listom, ki ga mu je izdala belgijska vlada. On, mati rn brata, ki sta mlajša od njega, se gibljejo največ nje še kak "nenavaden" (uncommon) jezik, "posebno albanskega, bolgarskega, slovenskega in slovaškega". O-menjeni urad je v sobi 1107, New Pont Office Bldg., Chicago. Oneb, ki se pečajo s pisanjem atovenačine in s prevajanjem v slovenščino, je že precej v vladnih uradih, posebno v Washington^ in New, Yorku. A iz njihovih prevodov ni soditi, da «na kdo izmed njih res La use h e ob kaki priložnoati if] i Jamenu Debevmi aaupal. da | zelo težko dobiti na visokih mestih trdno zagotovilo v izpolnitev pravičnih zahtev slovenskega naroda. Nekateri so celo mnenja, da je bodočnost* Slovenije brezupna v vsakem slučaju. Zato je dobro ne samo delati aa zmago Zed. držav, nego pripravljati bodočemu miru pot v res pravično u-reditev narodnostnih in socialnih problemov. Samo na slepo upati je morda lahko vernikom, ki pravijo, da se vse izvrši po božji volji, pa bilo slabo aH dobro in je treba vsled tega z vsem potrpeti. A vojne in njenega izida ne smemo postavljati na stališče slepe vere, da se bo delila pravičnost kakor #e je bo na vesoljni sodbi. To ve tudi James, ako se Versa il lesa še kaj spominja. Is Londona so dne 17. dec. j pet poročali, da je. Mussolini težko bolan na raku. A njegova najnovejša slika iz Rima ga prikazuje pri n a j b o lj š e m zdravju. Bilo bi dobro, če se bi moglo dučeja in firerja poslati z željami v nič. Pa ju bo treba premagati na bojišču, ne na bolniški postelji. John Jeric, ki je boas pri A m. Slovencu, pripoveduje pod naslovom "Urednikova posta" nekomu v Detroitu. kot v odgovor na njegovo pismo, da ni Am. Slovenec "sociali-stičnega koledarja" nikoli priporočal, in zelo se huduje nad Josipom Cešarkom, ker je napisal v Am. druž. koledar kfOlcua i gimi V zgodbo, kako so na Calumetu loaebo. zidali novo župnišče. CeAarek je s tem svojim zelo pogode-nim opisom znatno prispeval k zgodovini calumetske naselbine. A ker je v njemu glavna točka slovenski župnik, pravi Jerič, da tudi če bi bilo vse res, bi češarek, ki velja za katoli- saj toliko slovensko kolikor bij¿kega moža te?a ^^ m bilo za njihovo nalogo potre- gmel piMUi> naj Telja bm>* svoboda izražanja edino, če pišeš o drugih, neglede kako v slabo luč jih poeta vit. Molči pa o cerkvenih možeh, če je resnica taka, da v nji ne bi iz- dcbrodošlo pomoč Habsburža-f*^ na pri zbiranju legije. Otonovi pomagači so takoj zgrabili priliko in začeli zlorabljati to pi-«mo, češ, da je z njim sprejeta teza habsburških sanj, da e z Otonom na čelu obnovi staro Avstro-O^rsko cesaritvo. Kar je seveda izzvalo ostre proteste. "Vojni tajnik Stimson je odgovoril na enega teh protestov s pi-mtm, v katerem je razlo ■žil, da mu je dobrodošla pomoč ne le onega, ki ga je na-zval "nadvojvodo Otona, temveč podpora vseh Avstrijcev. Avstrijski delavski komite j je odgovoril tajniku Stimsonu in izjavil poleg drugega: "Kon-rtiftucija avstrijske republike ni nikdar ¡»riznala nobenega nadvojvodo ali sličnega, ker je bila zgrajena na istih idealih in načelih kakor konstitucija Zed i njen i h držav. Gospod O-ton Habsburški pa ni nikddt Vtelia »«velevala« «rm«d« mor« militi tudi a« pr.hr.no prebivalstva hotel priznati konstitUCije na-v UMdcncm kraj« Nemške ¿«t« ljudem siril« vaamejo, s America»« ms An- demokratične dežele in ni (l«it p« store vir kar morejo, d« bi pr«biv«lstv» no trpelo glada. Gornja j« «nfleski voj«k v Afriki, ki is voj«ik« kuhinje doli hr.no Arabcem zaslombe pri narodu". Priznava, da je kandidate v ta odbor imenoval nominacijski odsek, da pa AN>ina Novak v njemu ni imela odločilne besede. Vseeno, večino so imeli v njemu ljudje, s kakršnimi Joško najbolj soglaša. Le Fred A. Vider je bil v tem odseku oseba, ki bi ga tudi Joško ne podprl. Vzrok, da se z Joikotom peča- tarcu uvodnik z ozirom na naš komentar o manifestu odbora Jugoslovanske Federacije So-cijalističke Radničke Partije, nikdar prišel nazaj v Avstrijo odkar je prek orač H svoje šesto leto." "Navajam še nekatera druga zanimiva dejstva, ki sem jih prejel od avstrijskih skupin. Oton ima zdaj trideset let, a df zdaj niso niti on sam, niti v katerem obravnava jugoslo-. . . . , vansko vprašanje, oziroma za- ! d*" brat" nikuje, da tak problem z njihovega socialističnega stališča sploh obstoja. In ponavlja: "Za nas ne postoji 'Jugosia-venako Pitanje'; za nas posto- mo je bo, ker velja med mno- ji samo jed no — k las na borba Ctevelandu za važno izrabljenih protiv izrabljiva- Kazimir Zakrajsek pravi v ča. To je radničko pitanje." Jako lepo. A vendar delavci depisu v Pmsveti, da A meri- pripadajo eni srbskemu, drugi ška domovina ni prav storila, ko je udarila po Etbinu Kristanu. In Anton Zomrk pa piše v isti Prosveti, da kongres * Cle-velandu ni kaj pametno in pri- hrvatskemu. tretji slovens-ke-mu, in vsakdo kjerkoli h kakemu drugemu narodu. Zato so na svetu ne le socialni in eko- ' Leo Fisher, eden izmed glavnih osebnosti pri Narodnem glasniku in nekbč vtoč komunist ter do junija 1941 borec proti imperialistični vojni, je gledali posebno vzorno. Kar končno-le postal vojak v ameriški armadi. Poslovilni banket »o mu priredili v Pittsburghu že zadnjo zimo, a vojaški zdravniki so mu rekli, da ga zaenkrat še ne potrebujejo. Tudi njemu želimo srečen po-vratek, čeprav nam koli nič dobrega privoščil Am. domovina citira iz govora župana Lauscheta na slovenskem nar. kongresu sledeče: "Naša prva in edina misel irečen po-. oh ni on ni- > zv ivoščil. Lnj pa se tiče zagrizencev, ki jih Jerič predbaerva socialistični strani, smo mi prav zadovoljni, da jih je največ na njegovi. Joako Penko, ki je sedaj postal stalno uponlen odbornik ohijske Slovenske dobrodelne zveze, je v svojem ocenjevanju slovenskega kongresa pohvalil Vincenca Cainkarja, "ki «e je zavedal važnosti položaja" v predsedovanju delegaciji, prijel pa je ostro p od pred - da ravnal, ker je izvolil Za-krajnka za gl. tajnika. So pač razlike med nami tudi sedaj in ka*alt nobenega zanimanja za boje v prid Avstriji, akoravno je že štiri leta od tega, odkar je Hitler zasedel Avstrijo. Mogli bi se vpisati najmanj v pol ducata armad« ki so v boju s j Hitlerjem. Zdaj pa, ko o zmagi Zedinjenih narodov ne more biti več nobenega dvoma, bi Oton hotel postati agent za nabiranje avstrijskega polka, m to kljub temu. da še vedno no vemo, ali namerava on sam aktivno služiti. "Oton se baje nahaja v tej nomski problemi, ne-jo tudi . . .. ,, ...... narodni. Socialisti so učili de- j dJn* Podlagi bel gibkega lavce od vsega začetka, da je I £Pj<*"**ke*a V*™«* l^ta. ¿ovirtkem zlo, da jih izkori- i Tako mu uspelo, da se iz- različna miAljenja. Morda bojščevalci in zavajalci zavajajo, vP°k|»5u v vojaško sl«u-__¿-mi .au_ tmi___i^:_j _T: ___! žbo, a neobjasnjeno je ostalo, kako je mogoče, da on zastopa Belgijo v kateremkoli di- mera biti zdaj pomagati Ame- sednika kongresa Antona Zba- riki! Zaupajmo svojemu predsedniku, ki bo dal (izipolnil?) Slovencem v star! domovini njih pravične zahteve!" K temu Am. Domovina dostavlja, da to so zlate besede našega odiičnc^ia rojaka. Morda bo PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 1 99 y K I Naslov zo list in tajništvo je: ^ 20.17 So. Lawndale Avenue ^ « hiraieoe Illinois S i NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA Naročnin« sa Zdraiea« driavs (isv«n Ckicafa) la Kanado M OO ■« lete; $3.00 sa pol Ista; $1.50 aa ¿etri lota; sa Cbl«««« la Cicero $7.80 sa cole Islet $3.75 sa pel letaj aa iaosomstvo $$.00. šnika, češ, da bi bil ta "lahko brez vsake škode slovenski kongres zamudil." Priporoča mu čitati knjigo o lepem vedenju, in pa, da bi se moral zavedati, "da je na Slovenskem kongresu, ne pa pašniku". Dobro za JoAkota je, da ni Zba-šnik glavni odbornik njegove organizacije, pa bi ga kaj kmahi poučil, kaj pomeni "lepo vedenje". — O Kristanu pravi: "Rtbin Kristan ^am je povedal (na kongresu), da kder trdi, da med nami in onimi v t ari domovini ni strank, "laže". Tudi nekaj "svinjarij" jc povedal, da smo s^ počutili tofj domači in stvari dovzetni." Zelo "rad" ima Joško Pir.ko tudi Milana Medvedka, o katerem pravi, da kjerkoli b;>, "nam taki ne morejo veliko koristiti toliko manj pa škodovati". 'Pohvalil pa je Toneta Grdino, ker je nastopil "v imenu federalne vlade", kajti vzelo je dan m pol, "predno smo se spomnili, da smo v Ameriki.'" JoAko je zapisal par besed tudi na račun Franka Zajca, "kateremu nič ne verjame". JoŠka je motilo, ker je toliko oseb tekalo sem in tja po odru, namesto da bi sedeli saj kje med delegati, če na galeriji niso hoteli. Za 'govornike bi bil on izbral samo Ivana Zorma-na, dr. Goričarja, Louisa Adamiča, ,Fr. Lauscheta. ministra Snoja, dr. I. M. čoka in Kaizi-mirja ZakrajAka. Iz te njegove liste sta bila izpuščena samo prva dva, drugi so vsi govorili. O narodnem odboru pravi, da ni slabo izbran, "toda velik del istega ne uživa dobro sklicati širii odbor, ki ima 40 članov, da izvolijo novo eksekutivo, če bo sedanja brez zashmbe in nezmožna, kakor menita ne samo Penko in De-bevec, nego, še marsikdo. Odbor, ki ne bi dobil zaslombe, bi ne mogel vršiti naloge, ker zanjo je treba denarja, ne sa-' mo volje za delo. "Radnička Borba" (eselpi-stično glasilo, ki izhaja v Čle-velandu) je posvetila Prole- Thomijson preko postaje VVJZ naslednje: "Pred tremi tedni tem poročala v tej oddaji o izmeni pi-*m msd vojnim tajnikom, g. Stimsonom in Otonom ha^s-cmr&kim, pretendentom za av-ttijski prestol." Dcroihy Thompson je razložila na to predzgodovino vseh habsburških intrig, podčrtala nerazumljivost njegovega »ta-vusa, ker ima kot begunec diplomatski potni list izstavljen >d belgijske vlade in zamota-noit njegovega položaja napram Ameriki, avatrijski legiji in Avstriji. Nato je poudarila neprijetnost mednarodnih ho-matij, ki jih je povzročilo Oto-novo spletkarenje in pretek ameriškega «lovanske^a kongresa, katerega članstvo je poljskega, češkega, slovaškega, jugoslovanskega in ru-ke-jra porekla. Tisoči izmed njih so prišli v to deželo, da se rešijo habsburškega žezla. Omenila je nato slovanski kor.gres v Detroitu in poudarila ogromni prispevek Amerikancev slovanskega porekla k vojnemu naporu Amerike: 44... v Washingtonu cenijo,, da 50% vsega znoja, ki gre v naš vojni napor, dajo delavci slovanskega porekla: ti revni a mišičasti izseljeniki in nji-íovi amerikanizrrani otroci in nuki so že od nekdaj delali v rudnikih, plavžih in tovarnah •notorjev v tej deželi.. "Ti ljudje pa so neizprosni • pripadniki demokracije in razumejo zgodovino Amerike kot borbo za svobodo, nekakšno nadaljevanje in izpopolnitev borbe zá svobodo, katero so vodili v njihovi stari domovini njihovi dedje in pradedje. A zanje je habsburška monarhija simbol nazadnjaštva in zatiranja .. ," "Prav umestno je, da si stavimo vprašanje, dali je katerakoli korist, ki bi nam jo mogli prinesti napori Otona habsburškega, vredna zmešnjave, ki jih je on zanesel med milijone slovanskih delavcev v naši deželi." HABSBUR2AN0V NIHČE NE MARA, A VZLIC TEMU SO BILI "PRIZNANI" .. ČEMU? Ker je zvezna vlada xa demokracijo, ali ne bi bilo hm^ki^^l»5T?*1 d*'' pametnejše pomagati demokratom, namesto • n^fednje: v t^ uri naisfrl£ pretendantom za prestole in drugim trotom, od katerih ne more svet pričakovati nič drugega Jtot novo katastrofo? Protestov, ki jih je iz>zva! vojni tajnik Stimson s svojim priznanjem HaMiuržanov, je toliko, da bi v eni številki ne imeli prostora zanje. Nekatere «mo že omanili in še posebej pa vprašali, dali naj »e v tej vojni borimo in jo plačujemo Eif povračanje v prošlost in narode pa potiskamo nazaj pod degenerirance, ki se oglašujejo «a dediče prestolov? To, kar se je pripetilo v pogledu takozvanega "nadvojvode" Otona, je neodpustno. Kako neki more republikanska vlada najmogočnejše republike na svetu sploh drzniti se storiti korak, ki je udarec na demokracijo? Kajpada, vojni tajnik Stimson je iprvi storil to bedasto potezo, državni tajni Hull pa je potem dejal, da ima on preveč drundon. čeprav je Anglija dedna monarhija, mi'pa rtipublika. Jugoslovanski informacijski center v New Yorku. ki zastopa monarhijo kralja Petra II., je proti Habsburžanom že irz tega konkurenčnega razloga. Vendar pa mu je treba priznati, da je proti čudni vlogi odgovornih ameriških vladnih faktorjev v svoji "propagandi veliko storil, enako tudi vsi drugi zastopniki zamejnih vlad. Iz tega vira (JIC) ponatis-kujemo komentar, ki ga je imel v svojem govoru Arthur Hale. On je tole izjavil: "Demokratični predstavniki onih narodov, katere no nekdaj zatirali Habsburžani, prinašajo na dan vedno npve informacije, da bi zaprli pot monarh iMič ni m koristolovcem, ki bi hoteli uporabiti v svoj prid ustanovitev avstrijske legije v okvirju vojnke Zedinjenih držav. "Spominjali se boste, da je začel to prerekanje neki Oton Habsburški, ki al je preskrbe I s Hrani vojnega tajnika Stim- > led nje: 'V tej uri najstrašnejšega trplenja smo mi Jugoslovani po svojem najglobjem prepričam|u primorani, da cd-krito molimo mogočnega Boga, da nas obvaruje fwvratka hab*-fwir*ke zalege in vseh drugih takih odrešenikov'." JELI SO HABSBUR2ANI VREDNI TEH TE2AV? Dne' 13. t. m. je govorila o zadevi Otona habsburškega znana pnblicistka Dorothy RIMA NE BOMO (Nadaljevanje s 1. strani.) z narodnimi gesJi, a praksa je pokazala, da so taka vprašanja, kot je "jugoslovansko pi-,w. . .. . t: 1 je" V7.lic temu tukaj i» da >k!mat,*n,em NrJ*"\no ^ jih je treba refcvati sporedno bra,<' , socialnimi in ekonomskimi. tidl «portsv-Na .ji odbora, «fcsr glasil.. vpokhcu v vojoko. Oton je Radnička Bori«, je to reše- "r.a obTm P" " iOMRARDIRAM vanje kaj enostavno. Napi* i "««^J* ^en naalov, kate- BOMBARDIRALI se manifest in koaec. A zunaj. r'Kt, "P'0*4. ,n z v širokem svetu, pa bo treba is r''",e "" t.°- ** * ** "azlv" veliko naporov, predno posta- l[e ne res socialen in civiliziran. ^ 80 sebe, ki žele, da Oton pride zo- 1 1 - ■ ■ r' " - na prestol, njegova mati. takegvana cesarica Žita, nje-govi bratje in oni monarhisti, ki pričakujejo velikih koristi v slučaju cbnove cesarstva. "Kako mfsli pri prosto ljudstvo onih krajev, katere je nekdaj zatiral habsburški trinog, pa lajikov in mnogo duhovnikov od najvišjih navzdol. Vseeno, kar se Anglije in Zed. držav tiče. se po VVellso-vem nasvetu ne bodo tarnale. Predlagajo pa, da se naj Mu«solinijeva vlada preseli v kako dru«?o mesto, zaloge mu-nicije se naj premesti iz Rima in tovarne, ki delajo za armado naj prenehajo. Tudi kralj naj se izseli, ker je tudi on "vojni objekt". Ako italijanska vlada v vse to pristane, bodo njene obljube le na papirju, Kim pa postane s tem najvarnejše glav« no mesto v Evropi. Antvcrpu in Varšavi, pa Beogradu in Sarajevu, I^ondo-nu in drugim mestom v Angliji, niso Nemci in Italijani nič priaanašali. Tudi nobenemu ruskemu ne. A prvo glavno mesto fašizma pa naj bo toliko sveto, da nanj ne sme pasti nobena bomba v povračilo. pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, ■ * Ciceru in Berwynu. • • ft ! Parkview Laundry Co.! " FRANK GRILL in JOSEPH KOZ DRI N, lastnika ■ A Fina pr»strežba — Cena zmerne — Delo jamčeno m • Telefoni: CANAL 7172—7171 ft J 1727.1731 W. 21st Street CHICAGO, ■ sta zanikali, in kritiki pravijo, sona pismo, ki pozdravlja kot ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HA1-STED STREET. CHICACO, ILL. Tal MOHAWK 4707 PROLETAREC SE TISKA PRI NAJ ' 58 LASKIH GENERALOV S,M ve¿ ladiaaapails, l«d. — Tajnik John Sparenblek, 746 No. Hauffh Street. ki jih nimajo. Vsaka ženska skriva v sebi toliko ugank, da »mo lahko veseli, če jih vsaj nekaj rešimo. Od ljubimca zahteva ženska, da se vse upa.' Dosti je moških, ki od same- nicami so namreč nosili na če-ga ljubimkanja ne pridejo do 'h1 armade. To navado so od ljubezni. ,f " Če živi mo*Jti "čez svoje razmere", je temu največkrat vzrok "njegovo ra»merje'\ Kamor vrag zaradi pomanj- dni bolan. Pojedel in popil je 17.000 funtov kruha. 16,0001B R ¿črni Braddock, Pa.—Tajnik Louis funtov mesa, 1600 funtov so- Kmrlah% im Johnston čivja, jajc in rib, 400 veder yi-ji|# 36 Wi||pck Pa _ TaJnik John Dolenc, Box 73. St. 39, Chicago. III. — Tajnik John Potokar, 2610 S. R idee way Ave. St. 42. Sheboygan, Wia. — Tajnik Frank Jamnik, RFD 3. St. 44, Conemaugh. Pa. — Tajnik Robert Gabrenja, 361 First St, St. 47, Springfield. III. — Tajnik John Gorftek, 414 W. Hay St St. 264, Bon Air, Pa.—Tajnica Syl- via Skedel, R, D. 2, Box 78-D. Johnstown, Pa. St. 25a, Rellaire, O. — Tajnik George Vucelich, 427 West 43rd St., Shadyside, O. St. 262, Farrell, Pa. — Tajnik Frank Stambal, 1084 Sherman Avenue, Sharon, Pa. St. 267, Keanmerer, Wye. -- Tajnik Anton Tratnik, Bo« 161, Diamond-ville, Wyo. St. 26a, Ely, Minn. —- Tajnik Jacob Kunateij, Box 523. St. 275, Maynard, O. — Tajnik John Zdolftck, Box 292, St. 267, Burgeftatown. Pa. — Tajnik Frank Laurich, 10 Linn Ave. St. 295, Bridgeville, Pa. — Tajnica Frances Oblak, 921 McLaughlin Rd. St. 299. WaUenburg, Colo. — Tajnik George Stiglich, 6Ž2 Main St. St. 300, Breddock, Pa. — Tajnik Anton Rozantc, 1446 Grandview Ave. St. 312, Cleveland. O. — Ttjnik John Strancar, 716 E. 159th St. St. 317, Export, Pa. — Tajnik Jacob Beie, Box 624. St. 316, Baggaley, Pa. — Tajnica Theresa Arch, Box 46, Younga-town, Pa. St. 321, Warren. O. — Tajnik Joseph Jei, 148 4th St. S. W. PROGRESIVNE SLOVENKE Kroáeh it. 1, Cleveland. O.—Tajnica Ev« Coff, 17802 Delsvan Ud. Kroáek él. 2, Cleveland. O. — Tajni t s Mai y Zakrajiek. 1038 Addison i dí Ugi, kar je doslej povzročilo Premirje med unijami se še ni obneslo Na konferenci zastopnikov unij AFL in CIO dne 2. decern-* bra, ki se je vršila v Washing-tonu, je prišlo do premirja in zaključili so celo, da se bodo pogajanja nadaljevala, v namenu in s ciljem, da pridejo unije obeh skupin ne k v epo-ra^um, nego v enotnost. Predvsem pa so se domenili, da unije CIO in AFL ne bodo več pesegale v področje druga Road. Kroftek it. 5, Conemaugh, Pa. — Taj-nicu Angela Mole, 155 Main St. koliko jurisdikcijskih že nič sporov. Vse je izgledalo lepo popravljeno, ko so »e zastopniki razšli, a že nekaj dni pozneje ze je med unijo CIO in unijo AFL dogodil v neki ladjedel-Sam podp drv "Edinoti", L. Salla j nici na na$ /a))a 2, Bog S7, K. Brady St. 326, Gewand«, N. Y.— Tajnica t V „ Mary Slibt-l. Palmer St. 5t' 175' Moob Run* Pa- St. 333, Blaine. O. Tajnik Mike Smerdel, Box 92. . St. 344, Sheboygan, Wis. — Tajnik Sl' 222' Gir*r — Tajnik Johr. Ilogatay, 143 Smithsonian St. KULTURNA DRUŠTVA IN ZBORI, VČLANJENI V PROSVETNI MATICI See. pevski aber "Sava'*, Chicago, lil. 2301 So. Lawndale Ave. Sec. pevski «bor "Zarin"} Clevelaad* O. — Tajnica Sophie Turkman, 6409 SU Clair Avo. Soc. pevski abor "Svoboda", Detroit, Mich. — Tajnik Rudolph Potcch-' nik, 8971 Sherwood. Pevski abor "Naprej", Detroit. Mich. Tajnik Anton česnik, 3432 Merrick Soc. pevski abor "Naprej", Milwau. kae. Wis. — Tajnik Frank Puncer, 2107 S. 65th St., West Allis. Pevski abor "Sloven", Euclid, O. — Tej nik H>rman SlufrA, 21232 Tracy Ave. Pevsko druitvo "Tr»glavM, Kirkland Lake Ont.. Canada. — Tajnik John Jukäa, 51 Hudson Bay Ave. Dramsko druitvo "Ivaa Caakar". Cleveland, O.—Tajnica Antonette Simčii, 1091 Addison Rd. Dramsko društvo "Nria avcada", Euclid, O. — Tajnica Mar> Ilex ler, 18621 Neff RJ. Dramski klub "Slovenija", Barber- ton, O. — Tajnica Mary Usnik. 289 Georifo St Dramsko druitvo "Anton Veroviek", Cleveland. C.—Tajnica Kli*:rt)cth Matko, 18771 Renwood Ave. Dramsko druitvo "Soča", Strabane. Pa—Tajnica Julia Bele, Box 107 Gospodinjski odsek S. N. D., Wanke gen, III. — Tajnica Antonia Bezek. 1124 Jackson St., No. Ccihago, III 2enaki aadruini odsek, Waukegan III. — Tajnica Mary Pierce. 843 McAllister Ave. Zen»ki odsek SND, Detroit, Mich. — Tajnica Jennie Zupsn, 1148 George St., Hazel Park. Slovenski delavski dem, Sharon, Pa — Tajnik Frank Kramar, Box 241, Farrell, Pa. St. 114, Detroit, Mick.—Tajnik Math i tfrešanih, nad 17,000 pa se jih Uibas, 12023 Withcomb. je rešilo. Z*gube ameriške voj- St. lis, Straban«, Pa.—Tajnik Louis: ne mornarice tu niso vštete. Ha r to I, Box 275.( Tajnica Jennie Jerala, RPM) 5, Box 443, Crafton, Pa. Leo Miloatnik, 1216 Alabama Ave. St. 366, Pursglove, W. Va. — Tajnica Rose Selak, Box 214.- Star City. W. Va. St. 397. Created Butte. Cola. — Tajnik Joe Tezak, Box 421, S*. 407, Windsor Heights, W. Va. — Tajnik Frank Kolenc, Box 3, St. 426, Elm Grove. W. V«.—Tajnica Mary Kosem, Box 2206. St. 434, Arma. Kens. — Tajnik Martin Kmèié, Box 144. St. 449, Cicero, III—Tajnik Frank Margolle. 2139 S. 68th Ave. •t. 460, Euclid, O. — Tajnica Mary Dodic, 977 E 239th St. St 464. Stockett. Mont—Tajnik Paul i Subie, Box 70. St. 477, Cleveland, O. — Tajnik Gašper Seifulin, 10709 Prince Ave. St. 516, Detroit. Mich—Tajnik Frank Tehovnik, 5657 Celeron St. St. 669, Chicago, III. — Tajnik Donald Lot rich, 2610 So. Law ndale Ave. St. 562. Bart*!, O. — Tajnik Josaph Skoff, RFD 4, Box 119-A, St. Clairsville, O. St. 664. Detroit. Mich—Tajnik Thomas Hostnik. 12524 Maine. St. 566, Weukegaa. III. — Tajnica Christin« Stritar, 914 Adama Blvd. St. 569, Fontane, Calif. — Tajnik John Pechnik, R. 1, Box 8. St. 615. Loa Angeles. Calif—Tajnik August Kotchnik, 1221 So. Indiana! Street. St. 640, Bridgeport, Ohio. — Tajnlcn Johanna Sodnikar. RFD 1, Box 37. St. 643, Girard. O. Tajnica Mary Selak. 14 Smithsonian St. St. 666, West Allia, Wis. — Tajnica Mary Perita, 1212 So. 88th St. Kansaika Federacija SNPJ, Pittsburg, Kens. — Tajnik Joe Bratko-▼ich, R. R. t. Federacija SNPJ, N. E. Okie. — Tajnik Peter Chufar, 1037 Rowland Ave., Canton, O. Federacija SNPJ Fayette in Grem I '«•^.i» "abaeni dom, Library, Pa. - Ali je vaše društvo že član Prosvetne matice 7 - DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK aova knjiaJca, s poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAV-L J AN. Pojcg vpjrašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic ix zgodovine Ze-dmjenih držav, v 111. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo eZdin jenih držav. Lin čolnov govor v Getlysburgu, Predjedni-ki edinjenih držav in Poedinc driave. Cena knjižici je »>r.o 50 centov s pcitnino vred. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra-vdio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocyc!es. Vodi jo George Marchon I Ceaaty, Pe. — Tajnik Ant>n Skvarch, Box #91, Vestaburg, Pa. Federacija SNPJ aap. Peaaa.Taj nik Jacob Ambrosich, R. 1, Mc-Kees Rocks, Pa. # Federacija SNPJ, Conemaugh Val. ley. Pa. — Tajnik Joseph Wldmar, R. D. 2, Box 84, Johnstown, Pa. Federacij SNPJ E. Ohio in Pa. — Tajnik Tom Mrcina, Box 16, Power Point, O. Federacija SNPJ, Milwaukee, Wis. — Tajnica Jessie Chuck, 2200 South 84th St., Weat All», Wis. Federacija 3NPJ m Wyoming. — Tajnik Frank Rcmita, 1034 Pilot Butte Ave., Rock Springs, Wyo. Federacija SNPJ, Westmoreland, Pa. Tajnik Anton Zoroik, Box 202, Herminie, Pa. Federacija SNPJ, ^ Okie in aap. W. Va. — Tajnik Louis Pavlinich, RFD 1, Box 52, Bellaire. O. Federacija SNPJ, Ckicag». IM. — Tajnik Frank Alesh. 2124 S. Pu-i laski Rd. ' Federacija SNPJ, Coloradu-New Me- «iea—Tajnica. Rone Budov ich, 108 Rice St., Pueblo, Colo. Federacija SNPJ, Cleveland. O. — Tajmk Joseph F. Terbllan, 14707 Hale Ava, J. P. Z. S. St. 3, West Allis. Wia. — Ta)nik Stefan Rossmsn, 1323 So. 64th St. St. It, Milwaukee, Wis. — Tajnik Frank Poliehnik, 1125 So. 11th St. S. D. Z. St. 2. Cleveland. O. — Tajnica Josephine Petric, 9212 Parmalee Ava. St. J. Cleveland. O. — Tajnik Steven Lunder ml., 1411 B. list St. St. 27. Cleveland, O» — Taj n i en Mary Marn, 69.1.1 St. Clnir Ave. Tajnik Nick Triller, Box 121. Čitalnica S. N. D., Waukegan, III. — Tajnic« Anna Mahnich, 624 Helm hoir. Ave. Čitalnica S. D. D., Colliuwood. O. Xajnik l'OUis Klovar, 16813 Glenwood Ave. OroMfíA. — Tajnike eé/as/rim organ ione j prosimo, ako znf*igij> kako pometo t» »a/tirnih, trn j to ,ro¿e tnjniêtvu /Voaerfne n.aM>#, rta a. jo v bodoče p»;>rari. Koščki papirja . V egiptovski puščavi je bri-UnsJci vojak nedavno na^el ko-«ek papirja. Bila je to, kakor Mitrj-uje porodilo, vojaAka prepustnica, -podpisana od njego-voira poveljnika, za tridneven dopust v Alekaandriji. Hitler je bil nam-re^ takrat prepričan, da bo vielo saipo ^e nekaj dni, ko njegov« «rmada zasede AWwandirijo in ves Ei?ipt. Dobro bi bilo tjeti kovček papirja spraviti in iga podariti muzeju, •ki bi ffa motrel razstaviti skupaj s prepiaom Hitler j eve>ga govora, a kateri« je oznanil svetu, dR feo zmagra izvojeva-na leta 1941. Potem: dnevni uJraz. v katerem je izjavil, da j« ruska vojska uničena in da ne bo moffla nikdar več opolnoči ter nje*mo zaupanja polno prerokovanje z dne 30. ' septembra, da bo Stalin^rad -pad*l, ¿eA, "na to se moret« ¡1 tMIMti". ................. PRISTOPAJTE K ] SLOVENSKI NARODNI 1 PODPORNI JEDNOT1 ! NAROČITE SI pNEVNIK | «PROSVETA": e Slane aa celo leto S6.00, j pol leta 63.00 | Ustanavljajte nova društva. < » Deset članov (le) je treba za \ novo družtvo. Naslov *a list in * ss tajništvo je: i i | 26S7 S. Lawndale Avs. CHICAGO, ILL. :; MMM»MIIIMtMM I Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Mreat Tel. Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. (Except Wed. and Sun.) 6«30 to 6i30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Res. 2219 So. Ridgeway Ave. Tel. Crawford 6440 If ne aaawer — Cs| Austin 6700 MMHMMmill»»HMIM BARETINCIC & SON : POGREBNI ZAVOD Tal. 20-361 ' 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. A Yugoslav We« Aiy Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. r. And Its Educational Bureau PROLETAREC KDTTCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH l no. 1841. Pubii»l.«a Weakly «I 2301 So. Lawndale A*«. CHICAGO, ILL.. December 23, 1942. VOL. XXX 711. THE WAR AIMS TKí M"»r» IF L¿BnR With the shift in the tide of battle have come the first responsible, If tentative, gtopings teward the In Toronto Wendell Willkie hurled the challenge: "We cannot fight this war in silence, whatever our expert« nay. Because if we fight in silence, those same experts in the or.J, even winning the war. win nothing but llood and ashes." And in London Winston Churchill picked up the gage: "Certainly the most painful experienced j would lie before us ... if we fell to quarreling iViut what we should |o with our victory -before that victory had been won." But these «»ere only the outside limits of the debaters' respective positions. Within them the protagonists edged cmitiouhly toward an era of c >mpron.i e. Willkie eon-ceded the existence Of ''tietail* which cannot ho judiciously .worked out under the pressure of war," and asked only that we "know what our line of solution will be." This seems to us a far greater concession th..n Mr. Churchill's. The British Prime Min'fteh merely hasardtd the guest that the war In Europe would come to an end before tjic war in Asia and suggested that while Rrihin and United States then proceeded to finish off Japan, they could at the same time, and in conjunction with the other United Nations, be "shaping the international instruments ami national settlement«" of a free Europe. We are glad to hear Mr. Churchill use such terminology, at least with respect to Europe, but presumably he would leave the shaping of instruments and settlements for a* free ^sia until the j end of the struggle against Japan. In that case peale plans for both Asia and Europe would have waited on the cessation of hostilities. We believe with Mr. Willkie that we can win in the future peace only what we consciously set out to win in the war. We hope President Roosevelt shares this view and that he will not much longer allow himself to be outdistanced by his I{e|Hiblican critic in this vital area of discussion.—The Nation. No Ground for Despair HE ^öüRiriG ÍHfc YEAR HMDiMe MAY t. IVtg 0 t>. PeuVeKfcü M0«E T*4AlJ 2 MlWiOd fOiS C* PAKM PROVCJS ft* IEAS£ UàiO. WORST SABOTEUR IN AMERICA! Industrial Accidents Take Greater Toll of Life and Limbs Than Axis Bombs and Bullets "Th^ worst saboteur in America!" That is the new way the National j Safety Council referred, in the week of Nov. 23rd to industrial accident*, which are taking an appalling toll of life and limb—heavier, in fact, than Axis »bombs and bullets. It is impossible to imagine a more shocking story than that told, by the council's statistics showing the effect of accidents on war production. The horror was intensified by t statement that most of the misharps could have been prevented had employers manifested proper concern for human life. Since the war began, the council said, accidental deaths of American "orkers exceeded deaths of American fighters by 7 to I. Casualties to the Uni$ed States forces from Pemrl Harbor to November 15, excluding the African campaign," the council said, "have been 5,694 dead, 3,435 wounded and 30,927 missing or prisoner», a total of 48,956. Casualties to American workers through plant accidents in the same period have been 44,500 dead and 3,800,000 wounded. The council reported that 89,000 Americans have been killed ami 8,800,000 injured in accidents since December 7. Thousands of the victims were skilled workers and key men in the nation's war program. "Those who fall in battle die for a cause." the council declared. "Those Ftruck down by accident die in vain." Cl Ai M»JO lt. H*«a*Tif Hfc a*akl«u lo ijuftûft oajiotjl «mta) «Oftl «Û* O* Ht * M&te* l know „Hiu ,;?o h r 'ht'p7! « - - to „*» our future -n..y. Bu, wc w, owe Mr. There- i. . d«:ie to ¿,enot ifu n""h "» hor '"<*« «I«»»*'«1 Nl" Yo,k be,ori' * *,ou1" alone, but tui help where it is need- of her fellow winner» of the N^bel prise. i 1 matt And in winter evenings) Mrs. Buck ►poke from black pessimism. The war of the United Nations .'gainst the Axis, she declared, was once a war for freedom but is so no longer. From which she argues: "One can only hope at most, now, that there will be a breathing space between this wt*r and the next. One cannot guarantee that there wifl be that «pace." With a neat deal of Mrs. buck's bill of complaint we agree. America fr<;m 1940 on has fu/nbled in its dealing with France, with the result that, ,'S rfhe says, the oppressed people of France "are not as close to us as they ivcre," Despite the declarations of Mr. Roosevelt, Mr. Wallace, Mr. Welles As leioatat AS Mttw* 4poaooo ¿AtfiCAHZ WBi UKKHjbfcft f&K twbttd t^t ut WICMUK ofhct. Of-^ -Muz ,3,CCV.CXC \€(tf WAüYugw«mD. ===== What Does He Mean-V? In voicing the opposition to any plan which will draft workers to serve in industry where they will best suit the nstion's purposes, a Southern A. >'. of L. representative ia quoted as demanding that capital be drafted— if labor is drafted. We want to know what he means by "if." It is a fact that laws have not been enacted to draft people for industry —-e It hough a left-handed but very effective draft is being woiked by whe "lelease" system which prevents workers from quitting whatever jobs they, may already hold in a war industry. But it is also a fact that workers by the millions have been drafted to do the fighting Jn all parts of the world. Yes, workers have been drafted for war. And no, capital has not bec*i drafted for war. The Leopard Hasn't Changed Its Spots! N. A. M. Asks "Free Hand" for Itself, While Preparing To Continue Its Ruthless War On American Trade Unions The National Association of Manufacturers has hefo«k* to safeguard the .umIu mental rights of American workers. a a a On the other hand, the N. A. M. demands that business be given s 1 "free hand," snd, particularly, that restrictive governmental regulations be dropped after the war. This, of course, means a repetition of what happened from 1920 to 1932, when "Big Business* rilled tho roost in Washington snd wound up by plunging us into the worst depression of all times. Former President Herbert Hoover struck the real keynote of the when we sit by the fireplace watch ing the flames stream upward from ihe yule log, wu may appraise our efforts and wonder whether we are .. com pushing anything. Prtfoabdy some reflect on whether or not we are giving all we can to hrl,» the boys on the laittJt front*, and then take stock of what we nre »me. uvKpiir me ucciarauuu» vj .»•«. ..... .. —----- —-■ -------- domg. Some of us are wo;king in j ttnfluence for a conv-ncing edvarwe on the road to freedom there, i»^ war bond^ After'such an^' «* America and Britain to convince China that she is our ing wsr bonds. After such an i p-praisrtl, many may even stretch out in front of the fir* with a smug feel in > of having done their pail. But otrfers tiy to see farther— to find wthat the future holds in store. They look forward to seeing the boys come marching home to take their places in civilian life. What places? There is a thought which furrows many a brow when It conjures visions of an impoverished post-war world, rampant with unemployment ami misery. We don't want those boys to come oacx to such a world. No, their el forts should be better re'warded, we feel. We realize our efforts must not be concerned with winning the war alone, but an effott must be mi.Je to build for the better world that is to be. It is a prcblem of tremendous importance, for what good is a military victory if gretfvr hardships follow in its wake? Veteran co-operators know that ¿ame old message. Co-operation, is the eventual answer to these problems. Just like the old message of ' Peace on earth, Good will to men," has been ringing down thru tkp'age* on Chiistmaa, so too have the principles of co-operation stood out as a symbol of the salvation of mankind. It is Co-operation that gives people the opportunity to practice the prin.iples of brotherhood, justice, equality, and honesty in .economic life. The heartiest respect of co-operators goes to thoae o perative employes who faithfully stay with the Movement despite opportunities to full-fledged partner must be reversed unless Western and Eastern civiliaa-tion are to face tragedy. ''Our leaders," says Mrs. Buck, "are men of locsl minds. They have not been able to think in terms, of the world." That Is not true of all our leaders—but events have demonstrated that there is far too much truth in it. Where Mrs. Buck erred wr* in giving way to something approaching despair. She is too much the perfectionist. Reaction haa made gains—but reaction has threatened every good, great cause the world hat ever known. Mankind has struggled upward because men who believed in freedom would not give themselves up to despair. On the day Mrs. Buck spoke, unolher battler for human freedom, George W. Norris, delivered a farewell address in Washington. When defeated for re-election in Nebraska last month Mr. Norris felt that W lifelong struggle had been a failure. But he has been quick to rebound to reality and courage. He raised a fighter's cry against forces of evil —-against men who see the war as a chance to "get more money,** who despise the idea of milk for the Hottentot* or a TV A on the Danube. Mr. Nor-ris, also, believes that if such men have their way we are headed for an-ether war after victory in this. But he doesn't intend that they shall have their way, and at 81 continues the fight to see that they shall not. I.et Mr«. Buck and every liberal take heart—and guidance—from tha'.« grand old man.—The Clicafco Sun. * Job Well Done WPA h«s gone out of existence, by Presidential order. Those projects that are useful to the war effort will be continued, while the workers dropped from other projects are expected to secure war jobs. % During its career, WPA offered employment and a small measure of e onomic security to millions of American workers who would otherwise have been left without support or abandoned to the mercies of local relief. Out of WPA, the nation acquired not only work for its people but enor-muos material benefits from the completion of the projects. With WPA, a new low in reactionay callousness was reached in the words and actions of tory Congressmen and their friends among the news-oaper publisher. The new low was WPA-baiting, expressed in a constant enter more lucrative war work. They *l|,<,am °r harrying attacks on the unemployed, on the administration of are doing their psrt in the war ef. j xVPA- on th* whole idea of a great nation giving some thought and s|>end-fort by ballding a better post-war some money for its awn people. It is a case of compulsion and the reward is not measured by money. But when an industry supplies the needs of the drafted worker it is permitted to reap monstrous profits and its msnBgers are allowed to soak the bond-buying public for staggering salaries and bommes. We say that there is no "if' about labor already being drafted. And we say that the time has come when, in simple justice, the nation should draft the industries to produce for the tssk st hsnd and not for the profit of management and stockholders. i The very fact of war and the crisis it brings to the nation make Socialism now the most logicsl demand that could be made. If we sre to work When a worker is called to service in the armed forces he must obey.J ******* he «W^ that maximum production" all 1 "rules of labor" should be swept aside except those "which safeguard health." Presumably the "Fape of Falo Alto" meant what he said. If so. he would repeal all labor laws which are of real benefit to the workers. a a a The N. A. M. wound up by electing Frederick Coolidge Crawford as president for the coming year. One cynical newspaper man remarked that Mr. Crawford is "known by the company unions be keeps." 1 From the beginning of this sdministration, he has, waged & running battle against all labor legislation. He was denounced by the Senste Civil Liberties Committee for the employment of lsbor spies and he has been world thru the medium of the Co-operative Movement. There is a never more oppoitune time for cooperative c lucation than now. So this Christmas when you are getting gifts for Bessie, Johnnie and other friends and relatives, and you think of whether or not you are fioing your "all" foi the boys-in the services, also rsk yourself the question "Am I doing everything I can to help • further the Co-operative movement?"—Tom Hiltunen. Sour cracks about shovel-leaners and leaf raking were peddled in the papers, on the stage and over the radio—until public disgust and union members in the acting profession ruled them out o/ the thaster. The men-tHjity thst assailed WPA and made cruel jokes about wpa workers was precisely the same Mentality that attacks labor today hampers the nation's victory driv*.—The CIO News. v together, fight together and live or die together, we should sKo own to- ! summoned before government agencies because he refused to gether. Common sacrifice now should he followed by common welfare after I ob*y 4aw" »■•nt»n* h,a the right to organise. the victory is wen. But thst is not what will happen if the private-profit >ystem survives the war and is regulated and maintained by the government.—The Reading Labor Advocate. DARLAN IN THE POLITICAL WAR Admiral'Darlan has promoted himself from Temporary Expedient to Chief of State. Apparently nothing can be done about this coup d'etat because, according |o Secretary of State Hull, "there is no time for consideration of politics." Moreover, says Mr. Hull, it is not up to us to choose - leaders for the conquered states; when they are freed they can "select their own leaders and form* of government." Is the Secretary implying that "temporary" now means 'for the duration"? It would seem so, since France is not likely to be freed short of a Germsn defeat. In that case, if we have not expressly chosen Darlan as leader of the French, we have at any rate elected to give him an overwhelming head start. But for oar deliberate choice, Darlan might for the remainder of the war be nothing more than a prisoner of the United Nations. Instead, the dsy of the srmis-tice will probably find him in command of a large and well-equrpped army, which, says the London Sunday Ex pre«», "will have as its basis mon who until now have been training in Petninist youth enmps *nd are well inculcated with fascist theories." He will have under him a de facto government of Vichy generals which has ajready been recognized by the American High Command and which, like hia army, will grow in efcrcngth and prestige with every passing day of cooperation on the part of the United Nationa. That is a combination which a prostrate France will either swallow or* expunge by civil war. In short, we have alteady plunged deep into French politics whether or not Mr. Hull thinks we have time for it. You can't escape politics in a political war.—The Nation. The! Dies Seizes Names On Communist Petitions ALBANY, N. Y. (FP^ — New York secretary of state hss turned over to Rep. Martin Dies' committee the Communist party election petition which contains the names of 50,000 New York citiiens. Declaring Dies' action helps no one but Hitler, Chairman George Marshall of the National Federation of Constitutional Liberties said Dies apparently was creating a "maater blacklist which is... the aame blacklist which agents of Nasism have always constructed for use by agenta of the Axis in their efforts to divide and conquer a free people." Dies' agent, Stephen W. Birmingham, obtained the petitions with a aubpeni issued by the Dies committee »e :e~ I reeks ago. In denouncing Dies* action, the 8ome of the speakers from the outride eadtvtared to persuade the hardboiled indjatriallsta ef the K. A. M. that the ehiajjiopc of our country, and of the world, is a frank recognition of hu*r»a* vifcies For example, Henry J. Kaiser, the phenomenal shipbuilder, who ¿easts that his plants are 100 percent organised, said: "We are now summoned either to show the vrky to a decent standard of living and self-respect for our people or to surrender, perhaps for the !ast time, to the compulsions and directions of the dictator state." He urged his hearers to help formulate plsns to avert a devastating depreasion ofter the wsr, and gave a "thumbnail sktMB,|.«f some of the things which might be done to achieve "the primary eaJEntial, employment fonall who want to work!" * -"When the Juggernaut of War comes to rest it- may be too late to | know what we are fighting for," Kaiser warned. "Therefore, now ia the j ¿ime to plan for peace, aince the hind of life we live, the opportunities we 1 enjoy, the service we will render, are what we are fighting for. It ia a , way of life!" Unfortunately, there is nothing to indicate that the leadcra of the N. A. M. paid the ailghteat attention to Mr. Kaiaer'a plea. They have only one go%l in sight: They propoae to use the power snd money they accumulate during this war to crush the labor movement after the war. Trade unionists everywhere must recognise that grim fact, and prepare to meet it. — Labor. Washington, d. C. I ' MORE TRAINS ADDED FOR FLORIDA TOURISTS O. D. Tf Makes It Easier For Northerner« te Relax On Svnny Besehet of Sontli The Office of Defense transportation made further provision to enable wealthy northerners to relax on Florida beaches by authorising the I J A , t . Illinois Central, Pennaylvania ami newspaper PM pointed out that Chicn|M> A Rwr