c> PRIMi ,o ,Q^ bV oKI DNEVNIK Poatnina plačana » gotovini Abb. postale I gruppo • Pona Ofk lil* YYTY St 104 TRST, torek, 21. avgusta 1973 VEČ KOT TRI MILIJONE DELAVCEV SE JE VČERAJ VRNILO NA DELO Začetek pogovorov za obnovitev delovne pogodbe železničarjev Vlada se bo morala v najkrajšem času spoprijeti tudi z vprašanjem naložb, Juga, večje zaposlitve in povišanja najnižjih pokojnin RIM, 20. — Včeraj se je zaključil povratek z «velikih poletnih počitnic«. Več kot tri milijone delavcev se je danes vrnilo na delo v tovarne. Hkrati pa se je v Rimu začelo delo političnih mož. Ministrstva so oživela in mnogo ministrov je že v svojih uradih. Tudi predsednik vlade Rumor bo jutri v palači Chigi. S tem se bo dejansko začela vladna dejavnost. Vlada ima sedaj v svoji beležnici mnogo važnih vprašanj, ki jih mora v najkrajšem času rešiti. Najprej je treba omeniti, da so *e že danes začeli pogovori na tehnični ravni med sindikati železničarjev in vladnimi funkcionarji. To ni malenkostno vprašanje. Gre ža pogajanja za obnovitev delovne Pogodbe, ki se ne nanaša samo na povišanje plač in izboljšanje delov-nih pogojev železničarjev, temveč zajema tudi preureditev celotnega železniškega podjetja, njegovo posodobljenje in uresničitev desetletnega načrta, ki določa 4.000 milijard lir za posodobljenje naprav, da bodo imeli koristniki na razpola-9o boljša prometna sredstva. Danes dopoldne so se sindikati železničarjev srečali na ministrstvu za promet z nekaterimi funkcionarji in umestili štiri komisije, ki bodo proučile točke osnutka nove delovne pogodbe, ki jo predlagajo rale zaključiti svoje delo najkasneje do 25 avgusta. Glede današnjega prvega srečanja z ministrskimi funkcionarji so sindikalni predstavniki izjavil, da so imeli vtis, da funkcionarji še niso pripravljeni začeti z resno razpravo. Vedno v zvezi z obnovitvijo delovne pogodbe železničarjev, se bo minister za preureditev javne uprave Gava sestal s sindikati v četrtek 30. avgusta. Na tem sestanku bodo začeli konkretno razpravljati o sindikalnih zahtevah. Pričakujejo, da se bodo sestankov s sindikalnimi predstavniki udeležili zakladni minister La Malfa in minister za promet Preti-To je le prvo resno vprašanje, s katerim se bo spopadla vlada takoj po poletnih počitnicah. Ra- * Wv “i J-z p1 J j J r i r sindikati. Štiri komisije bodo mo-1 zumljivo je, da v prihodnjih ted- Ullllilini Minister za proračun Antonio Giolitti ma več smisla govoriti o fiskaliza-ciji socialnih dajatev. Minister po-asnjuje, da je bilo to vprašanje vzeto v poštev junija leta 1972, v trenutku, ko je gospodarstvo stagniralo. Sedaj pa bi fiskalizacija socialnih dajatev samo obremenila državni primanjkljaj. INTERVJU GIOUTTIJA PARIŠKEMU DNEVNIKU «LE MONDE Napori za utrditev lire na sedanji vrednosti Zadrževanje javnih izdatkov in pogoji za socialne reforme PARIZ, 20. — Znani francoski dnevnik «Le Monde* je objavil Jti;„ tervju z ministrom za proračun Giolittijem o sedanjih vprašanjih Italijanske valute, gospodarskega načrtovanja, cen in splošnega gospodarskega položaja v državi. Giolitti najprej trdi, da si sedaj prizadeva vlada utrditi liro na njeni sedanji vrednosti, ali z malenkostnim ovrednotenjem. V nobenem pri-meru pa ne bo vlada stremela po deflaciji. Za dosego tega smotra. Pravi minister Giolitti, bodo služili sedanji ukrepi, ki jih je vlada sprejela o nadzorstvu nad cenami, ka-Pitali in krediti, poleg tega pa bo treba uresničiti tudi nekatere o-snovne pogoje, kot na primer obstoj dejanskega sklada o evropski denarni kooperaciji in začetek izvajanja regionalne politike. Kot vidimo torej, je minister Giolitti uokviril vprašanje stabilizacije vrednosti italijanske lire tudi v splošni položaj Evropske gospodarske skupnosti, zlasti pa je to vprašanje podredil obstoju dejanskega sklada evropske denarne kooperacije. Giolitti v svojem intervjuju Priznava, da ima vlada na razpolago zelo omejena administrativna sredstva za uresničitev svoje začrtane politike. Zaradi tega, nadaljuje minister, vlada zelo računa na sodelovanje vseh krogov: delodajalcev, sindikatov in potrošnikov. V nasprotnem primeru, pa se bo. Po Giolittijevem mnenju, položaj izredno poslabšal, jeseni se bodo Ponovno začele sindikalne akcije, delodajalci bodo povišali plače in inflacionistična spirala se bo začela naglo dvigati. . Glede lire je Giolitti izjavil, da je bila uvedba drsečega tečaja nuj-ba zaradi takratnega zelo zaplete-nega položaja na mednarodnem denarnem področju. Zatem minister obširno govori o letošnjem proračunu in o proračun, ki ga je vlada Pripravila za prihodnje leto. če hočemo pravilno oceniti proračun za leto 1974, pravi Giolitti, ga moramo nujno vzporejati z letošnjim proračunom. če nova vlada ne bi poskušala zmanjšati javnih stroškov, bi državni primanjkljaj v prihodnjem letu dosegel od 10.000 do 10.500 toilijard lir, vlada pa ga hoče zadržati na 8.600 milijard lir. To bo vPlivalo na letošnji proračun in na toanjšanje primanjkljaja. V zvezi z ostalim gospodarskim programom pa Giolitti pravi, da si bo vlada prizadevala predvsem za zagotovitev proizvajalnih naložb razvoj Juga, gradnjo infrastruktur, stanovanj in za druga javna it socialna dela. Vse to je nova vla da upoštevala pri računih, ki jih je naredila ob sestavi proračuna za Prihodnje leto. Ta proračun sloni na domnevi, ki predvideva, da se bo bruto narodni proizvod povečal za 6 odstotkov, za 14,5 odstotka pa narodni dohodek. Pri tem minister za proračun opozarja, da bo morala vlada poskrbeti za uravnove-šenje globalnega plačilnega obračuna. Potem ko poudarja, da vlada sedaj sestavlja ustrezne ukrepe za nadzorstvo in organizirano načrtovanje cen, katerih zamrznitev bo zapadla 31. oktobra, zaključuje z izjavo, da v sedanjem položaju ni- nih ne bo mogoče več razpravljati samo o cenah in upravnih protiinflacijskih ukrepih, temveč se bo morala vlada spoprijeti s svojim gospodarskim programom, se pravi z vprašanjem proizvajalnih naložb, s katerimi je povezano vprašanje razvoja Juga in večje zaposlitve. V preteklih tednih sta se pojavili dve teoriji: prva, da je mogoče ozdraviti italijansko gospodarstvo s pospeševanjem proizvodnje, skupno z začetkom izvajanja socialnih reform in druga, da bi bilo dobro, da bi vlada vprašanje socialnih reform odložila, dokler se ne bo gospodarstvo postavilo na trdne noge. Glede tega vprašanja imajo socialisti jasno stališče. Že večkrat so povedali, da so vstopili v vlado zato, ker je bilo mogoče sestaviti takšen program, ki ne bo zanemarjal socialnih reform. To je poudaril tudi minister za proračun Giolitti v včerajšnjem intervjuju častniku »Avanti*, ki je na vprašanje, ali ne obstaja nevarnost, da bo vlada najprej reševala konjunkturo in potem šele reforme, odgovoril, da «so socialisti šli v vlado tudi zato, da bi preprečili takšno nevarnost*. Hkrati pa se bo morala vlada čimprej začeti pogajati s sindikati o povišanju najnižjih socialnih in starostnih pokojnin. Tudi glede tega so mnogi časniki že pisali, da bo bila vlada prisiljena, če bo hotela povišati najnižje pokojnine, uvesti nove davke in podobno. To je seveda nemogoče, ker bi v tem primeru vlada sama kršila svoje obveznosti, da ne bo obremenjevala državnih izdatkov z novimi stroški. Sindikati pa so dokazali, da za povišanje najnižjih pokojnin leži denar pri socialnem zavarovanju. Sedaj pa so »spregovorili* elektronski računalniki Zavoda za proučevanje gospodarskega načrtovanja. Ti so ugotovili: če se socialna pokojnina poviša na 30.000 lir mesečno, če se najnižja starostna pokojnina delavcev poviša na 40 tisoč lir mesečno, če se poviša na 1.200 lir dnevno doklada brezposelnim in če se poviša na 100.000 lir mesečno obdavčljiva osnova na dohodke od dela, bo morala država plačati 1.150 milijard lir letno več. Isti zavod predlaga v svoj; študi ji, da bi morala država za zagotovitev tega denarja, poleg drugega, povišati davek na dodatno vrednost na blago, ki je sedaj obremenjeno z 12 odstotki, na 18 odstotkov. Poleg drugega bi morala povišati tudi davek na proizvodnjo bencina. Te ugotovitve so računsko sicer točne, ne upoštevajo pa, da zavod za socialno zavarovanje INPS ima v nekaterih skladih na razpolago toliko denarja, da se lahko povišajo najnižje pokojnine, dokla- klade, ne da bi bila vlada prisiljena povišati davke. To So sindikati že dokazali. GRČIJA - PREDSEDNIŠKA REPUBLIKA Odkrit poskus atentata na Nixona NEW YORK, 20. — Glasnik ameriške tajne službe je danes izjavil, da so v New Orleansu aretirali bivšega policijskega agenta Edwina Gaudeta, ki naj bi organiziral atentat na predsednika Nixona ob priložnosti njegovega obiska v New Orleans. Kako je prišlo do odkritja zarote in koliko oseb je bilo vpletenih vanjo, je še neznano in vsa zadeva sploh je dokaj nejasna. V krogih Nixonovih nasprotnikov krožijo govorice, da so si vesti o domnevnih poskusih atentatov na predsednika v dobršni meri izmislili da bi nekoliko prikrili ali vsaj potisnili v drugo vrsto njegovo težko odgovornost v zvezi z afero Wa-tergate. .................................................. VODJA UPORNIKOV ZGUBIL ŽIVLJENJE V RAZBITINAH SVOJEGA LETALA Klavrno spodletel državni udar desničarskih častnikov v Laosu Laoška vlada naj bi bila baje preveč popustljiva do zahtev osvobodilnega gibanja Aleksander PanagnUs, ki se bo v kratkem vrnil domov Avstrijska vlada bo jeseni objavila stališče do rešitve problemov na Koroškem CELOVEC, 20. — Avstrijski kancler Kreisky je sporočil, da bo vladna komisija za Koroško objavila jeseni stališče do rešitve koroških problemov. Kot je znano, so koroški Slovenci zavrnili sodelovanje v tej komisiji, ker so v njej tudi predstavniki desničarskega, Heimatdiensta. Med koroškimi Slovenci, kljub obljubam vladajoče socialistične stranke, še naprej prevladuje prepričanje, da gre samo za določeno taktiko stranke, ne pa za dejanska prizadevanja, da bi uresničila določila avstrijske državne pogodbe. Še vedno v teku stavka prevoznikov v Čilu SANTIAGO, 20. - V Čilu je po- VIENTIANE, 20. — Medtem ko v sosednji Kambodži osvobodilne sile čedalje bolj hitro prodirajo proti glavnemu mestu Phnom Penhu in na svojem uspešnem pohodu rušijo še preostale obrambne črte Lon Nolovega režima, je prišlo v Laosu do poskusa desničarskega državnega udara, ki ga je vodil letalski general v pokoju Thao Ma na čelu sedmih pilotov, ki so jih morali »uvoziti* iz bližnje Tajske ter peščice policajev z maloštevilnimi tovornjaki. General Thao Ma je sam pilotiral enega od sedmih lovskih bombnikov T-28 in ostal žrtev svojega prenagljenega načrta. Protiletalska obramba je namreč njegovo letalo sestrelila in vodja ponesrečenega vojaškega državnega udara je umrl v razbitinah. Nekatere druge udeležence, med katerimi sta polkovnika Phra-ny in Bouleuth so vladne čete aretirale in so sedaj v ječi v pričakovanju sodne obravnave. Ves poskus je trajal borih sedem da za brezposelne in družinske do-1 ur in je povzročil poleg smrti ge- nerala Thao Maa le še nekaj človeških žrtev. Po nekaterih vesteh naj bi se za poskusom državnega udara skrival nekdanji vidni predstavnik laoške desnice Fu-mi Nosavan, ki je že organiziral državni udar leta 1966 in je sedaj izgnanstvu v Tajski. Uporniki naj bi prispeli v Laos iz Tajske, potem ko so prebredli Mekong, po kateri teče meja med obema državama, samo kilometer od središča Vien-tiana. Po vesteh iz laoškega glavnega mesta naj bi Thao Ma organiziral državni udar zato da bi preprečil vladi, da bi še naprej popuščala pred zahtevami laoške osvobodilne fronte Patet laa. Laoški ministrski predsednik Suvana Fuma je izjavil, da bodo z uporniki ravnali strogo, toda pravično. Suvana Fuma je že prejšnji teden obiskal veleposlaništva Velike Britanije, ZDA, Francije, Indije in SZ v Vientanu, da bi si zagotovil podporo teh držav. Ob isti priložnosti, poročajo iz laoške prestolnice, je dejal, da se boji državnega udara ali atentata. Proti njegovi vladi naj bi rovarili desničarski častniki, ki nasprotujejo pogajanjem s Patet laom. Povratek Italijanov z dopusta se jc v glavnem zaključil v nedeljo. Na italijanskih avtocestah so se ustvarile kilometrske vrste, se zlasti pred izhodi. V obdobju med 27. julijem in 19. avgustom so zabeležili 656 smrtnih nesreč katerih je izgubilo življenje 737 oseb ....................................................................................................................... Ob zaključku velikih poletnih počitnic se začenja resno delo za novo levosredinsko vlado. Doslej je bilo njeno delo olajšano zaradi poletnih počitnic, sedaj pa se bo morala spoprijeti z resnimi vprašanji, ki so vključena v njen program in ki jih mora začeti reševati že v tem mesecu. Najprej so na vrsti pogajanja za obnovitev delovne pogodbe železničarjev. Sindikalne zahteve ne zajemajo samo vprašanje plač in delovnih pogojev, temveč se nanašajo tudi na preureditev železniškega podjetja in uresničitev 10-letnega načrta, ki predvideva I 4.000 miliard lir stroškov za po- sodobljenje naprav. V Grčiji so v nedeljo proglasili republiko, katere predsednik je seveda polkovnik Papadopulos, ki je najavil pomilostitev političnih zapornikov. Med drugim se bo vrnil domov tudi Aleksander Panagulis. Volitve za parlament bodo do prihodnjega leta, udeležile pa se je bodo lahko samo stranke »zveste režimu«. V Laosu je spodletel poskus državnega udara bivšega letal skega generala Thao Maa, ki je skušal strmoglaviti vlado Suvane Fune. Thao Ma, je sam pilotiral eno od sedmih letal, s katerimi se je hotel polastiti oblasti. Protiletalska obramba ga je sestrelila pri čemer je zgubil življenje. Zarotniki so skušali strmoglaviti vlado, češ da je preveč popustljiva do Patet laa. Organi javne varnosti so na brniškem letališču aretirali skupino treh avanturistov, ki so imeli namen ugrabiti letalo, Izsiliti zanj milijon dolarjev in nato zbežati v tujino. ..... j i. . . ....... segla najnižjo raven. Isto se je več ali manj zgodilo tudi v Londonu in Parizu. Hkrati pa je cena zlata narasla kar za 5,50 dolarja za unčo in dosegla v Londonu 109,50 dolarja za unčo. CHICAGO, 20. - Ena največjih ameriških bank «Firs National Bank of Chicago* je sporočila, da je danes povišala obrestno mero za svoje «velike kliente* od 9,25 na 9,50 odstotka. To je najvišja obrestna mera, ki jo je katera koli banka v Ameriki sploh uvedla. V chi-caških poslovnih krogih menijo, da e to povišanje posledica nedavnega povišanja obrestne mere na 7,5 odstotka osrednje ameriške banke, kimmu. ruuuuu mrmummiiji 1»» ■ ■ j in da bodo v tem tednu gotovo po-|vijo, da bo parlament lahko samo | iTPOSflllllK AIHilOP višale obrestno mero ostale velike govoril, Papadopulos pa bo po mili ameriške banke. i volji razpolagal z državo. 6. IN 7. SEPTEMBRA LETOS Brandt v Pragi za podpis sporazuma BONN, 20. — Danes so se nadaljevali razgovori med Zvezno republiko Nemčijo in Češkoslovaško za normalizacijo diplomatskih odnosov: sporazum je pripravljen in so že določili datum podpisa. Zvezni kancler Brandt bo o-biskal Prago 6. in 7. septembra letos. Ni pa še rešeno vprašanje konzularnega zastopništva zahodnega de la Berlina: zastopnik ZNR Frank vztraja pri popolnem zastopništvu za hodnega dela Berlina, njegov sogovornik češkoslovaški podtajnik za zu nanje zadeve Goetz, pa predlaga zas topništvo samo za fizične, ne pa za juridične osebe. Spor, ki je nastal o-krog tega vprašanja, pa ne ogroža sporazuma, ki bo vsekakor podpisan med Brandtovim obiskom v Pragi. Dolar v težavah na evropskih valutnih borzah Najavljena pomilostitev političnih zapornikov Domov se bo vrnil tudi Aleksander Panagulis ATENE, 20. — Po 110 letih kraljevine je od včeraj Grčija predsedniška republika. Njen prvi predsednik polkovnik Georges Papadopulos in njegov namestnik Odisej Anghelis sta prisegla zvestobo novi republiki med slavnostjo v a-tenski katedrali v nedeljo zjutraj. Ob tej priložnosti je polkovniški režim tudi sporočil uradne podatke referenduma, po katerih naj bi se proti kraljevini izreklo 77,2 odst. volivcev. Novi predsednik je skušal v svojem govoru, ki sta ga posredovala radio in televizija, nuditi vtis povratka k normalizaciji in demokraciji po šestih letih stroge fašistične diktature in je najavil pomilostitev političnih zapornikov. _____________ Med drugimi se bo vrnil domov I ložaj na področju prevozov še ved-tudi Aleksander Panagulis. 1 no zei0 resen zaradi stavke last- Primer 34-letnega podčastnika Pa- nikov prevoznih sredstev. Novi ge-nagulisa, ki je bil obsojen na smrt, neralni nadzornik za prevoze ge-niato pa na dosmrtno ječo zaradi neral Brady je pozval na pogo-neuspelega atentata proti Papado- vore predstavnika stavkajočih Ja-pulosu in katerega so več let zve- ra Cruza. Erady je tudi izjavil, da rinsko mučili v vojaških jetnišni- je nujno, da bi rešili hudo krizo cah, je pretresel ves svet in je na področju prevozov še v prihod-postal simbol zatiranja grškega na- njih urah. roda. Panagulis je zaradi krutega V Santiagu medtem krožijo govo-mučenja tudi Bude zbolel. rice, da je predsednik Allende za- Athina Panagulis, mati mladega prosil čilskega primasa kardina-jetnika, je ob vesti, da bo sin iz- la Rodrigueza, da bi posredoval puščen na svobodo, dejala: »Zdravstveno stanje Aleksandra je po petih letih samice in groznega trpljenja zelo hudo. Namesto da bd ga pustili umreti v celici, mi ga bodo poslali umreti domov. Moj sin,* je nadaljevala Athina Panagulis, «je vsa ta leta preživel v celici, ki je prava grobnica: brez oken, zrak prihaja samo skozi lino v stropu, stalno je zaprta in nadzo-1 ruje jo kar sedem paznikov.* Ne bo pa se vrnil na svobodo I PanaguUsov brat 25-letni študent Sthatis, ki so ga zaprli po neuspelem poskusu, da bi osvobodil Aleksandra. Kot se je pozneje izkazalo, so poskus bega priredili sa-l mi vohuni polkovniške samovlade, | da bi na tak način spravili v zapor še mlajšega brata. Ob tisti pri-1 liki so aretirali tudi italijansko državljanko Lorno Cariglio - Briffo, ki pa so jo kmalu potem izpustili na | svobodo. V ZDA denar vedno «dražji» Predsednik Allende med vlado in predstavniki prevoz- Skupno bo osvobojenih približno nikov za čimprejšno rešitev krize. 350 jetnikov, med katerimi tudi Medtem so proglasile stavko tudi vseh 56 častnikov mornarice, ki so nekatere druge kategorije v pod-poskusili zaroto proti režimu za poro prevoznikom. Stavkali bodo tu-vmitev kralja Konstantina iz iz- di zdravniki, ki bodo zagotovili sa-gnanstva v Italiji. mo najnujše posege. Predsednik Papadopulos je med Desničarske organizacije so iz-drugim tudi najavil politične in vedle v zadnjih urah še nekaj zakonske smernice za bližnjo bo- atentatov, katerih cilj je spraviti dočnost. Preklical bo obsedno sta- v težave napredno vlado predsed-nje, uvedel pa bo poseben «zakon ni.a. Allende ja. V južnem Čilu so za ’ varstvo države*, ki mu bo v minirali nosilca električnega dalj-bistvu dal isto skoro neomejeno novoda (60.000 voltov) m prekinili moč. Papadopulos, ki bo predse- električni tok v vsej pokrajin, me-doval Grčiji do leta 1981, bo med |ta ,Nubl% približno 350 km od drugim imenoval ministre, eno de- Santiaga. Zaradi atentata je pre-setino poslancev in sploh bo imel blvalstv0 ostal° brez kruha ln bre* v svojih rokah tako moč, da ne vode' bo bistvenih razlik z dosedanjo diktaturo. Politični komentatorji pra- liiimimiiniiiiiiiiiminiiiiiiiiiHiiimiiiMiiniiHHiiiiimimMiuiumiiiimmiiiimiiHMmiiiiiiiHiiiiimiiiuii ORGANI JAVNE VARNOSTI ARETIRALI TRI AVANTURISTE VČERAJ NA PREPREČEN UGRABITVE BRNIKU POSKUS LETALA Učinkoviti ukrepi sekretariata za notranje zadeve SRS LONDON, 20. - Ameriški dolar je na evropskih deviznih borzah vedno na prepihu. V preteklem ted nu, predvsem pa v petek, je izredno pridobil na vrednosti in se ovrednotil za mnogo točk, ki jih je v zadnjem mesecu postopoma izgubljal. Danes pa je dolar na vseh evropskih borzah nenadoma padel v odnosu do vseh najvažnejših evropskih valut. Njegov padec se je začel na frankfurtski borzi, kjer je iz ure v uro izgubljal na vrednosti, tako da je ob zaprtju borze njegova vrednost do- (Od našega doalsiiika’ LJUBLJANA, 20. — Republiški sekretariat za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije, je v zvezi z dopoldanskimi dogodki na brniškem območju izdal naslednje uradno sporočilo: z ozirom na večkratne ugrabitve letal v tujini, republiški sekretariat za notranje zadeve ni bil indiferenten do teh pojavov, posebno ne zaradi osnove nekaterih prijav glede možnosti ugraditve letal tudi na jugoslovanskem ozemlju. Na osnovi teh ugotovitev je republiški sekretariat za notranje zadeve SRS že predčasno podvzel, vrsto varnostnih ukrepov, da bi z njimi preprečil takšna dejanja. Učinkovitost le teh se je najbolj izkazala danes ob 9.15, ko so na območju Brnika zajeli skupino treh avanturistov, ki je imela namen ugrabiti potniško letalo. Skupina je nameravala ugrabiti letalo zato, da bi zanj na jugoslovanskem ozemlju izsilila en milijon dolarjev odkupnine ter z istim letalom pobegnila v tujino. V skupini so bili 24-letni Dušan Čirin, 19-letni Milan Gasparini ter 21-letni Goran Miša, vsi iz Ljubljane. Oboroženi so bili z avtomatskim orožjem, ki so ga v noči med 19. in 20. avgustom pridobili na vlomen način. Za preiskovalni postopek je pristojen pre- Bojkot letalskih družb, ki ne bodo sprejele protigusarskih ukrepov o pomembnosti skorajšnjega sestanka neuvrščenih (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. - Predsednik Čila Salvador Allende v intervjuju Mednarodni politiki je izrazil pričakovanja. da bo sestanek neuvrščenih na vrhu v Alžiru prispeval k še večjemu zbližanju med neuvrščenimi državami. Allende poudarja. da morajo v sedanjem mednarodnem položaju, ki ga označuje pomembno napredovanje sil, ki se borijo za mir in napredek, neuvrščene države in vsi miroljubni narodi povečati svoje napore, da se iz mednarodnih odnosov izključijo vse oblike odvisnosti in da se vsem narodom omogoči svoboden razvoj v skladu z njihovimi posebnimi pogoji. Predsednik Čila je posel mo poudaril pomen osebnih stikov med voditelji neuvrščenih držav in dejal, da Čile v reševanju svojih notranjih vprašanj išče integracijo z bratskimi državami Latinske Amerike in narodi tretjega sveta, ob spoštovanju načela nevmeša-vanja, samoopredelitve, ideološkega B. B. BEJRUT, 20. — Organizacija potniških letalskih družb «AACO», ki _____________________________ __________ zastopa letalske družbe arabskih I pluralizma in mednarodne solidar-držav, je odobrila resolucijo v nosti. Allende je na kraju pouda-zvezi s preusmeritvijo letala »ca- ril pomen, ki ga za neuvrščene ravelle*, ki so ga izraelska voja- države imajo osvobodilna gibanja ška letala preusmerila na svoje in borba proti kolonializmu in neo-ozemlje. Združenje arabskih letal- kolonializmu, ki daje novo moč skih družb je obsodilo zadržanje protiimperialističnim značilnostim mednarodne letalske zveze cIATA* gibanja neuvrščenih držav, in njenega predsednika Knuta Hammarskjoelda, ki je ob drugih primerih preusmeritve ožigosal gusarska dejanja, tokrat pa je po-1 vsem molčal. Zato so se zavzeli za vrsto ukre-1 pov proti zračnemu gusarstvu in | zagrozili, da bodo bojkotirali letala tistih držav, ki ne bodo pristala na te posebne ukrepe. Medtem se je v Izraelu razširila vest, da je libanonska vlada zahtevala izročitev gusarja, ki je pred dnevi preusmeril libijsko letalo na tevavisko letališče in zaprosil v Izraelu za politično zatočišče. S iskovalni sodnik. O novih izsledkih , svoje strani je libanonska vlada bomo še poročali. D- K. j demantirala vest. Umrl glavni urednik Kmeekega glasu Jaka Bogataj LJUBLJANA, 20. - V Ljubljani je včeraj umrl direktor in glavni urednik časopisno založniškega podjetja Kmečki glas Jaka Bogataj. Bil je poslanec republiškega zbora skupščine Slovenije in član izvršnega in upravnega odbora Zadružne zveze Slovenija. PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK 21. avgusta 1973 ZAKLJUČILE SO SE VELIK OSMA RNE POČITNICE V soboto in nedeljo je na T ržaškem prešlo državno me jonad600.000oseb &08t promet na vseh cestah v pokrajini - Na Irbiški in obalni cesti so v nedeljo našteli 90.000 vozil - Včeraj je steklo delo v večjih industrijskih obratih V sobota in nedeljo je bil na Tržaškem izredno gost promet. Zaključil se je množični povratek s počitnic in včeraj je steklo delo v vseh večjih tržaških industrijskih obratih. Tudi trgovine, ki so bile v teh dneh zaprte, so včeraj zopet sprejele prve kupce, in mestno življenje, ki je bilo teden dni skoraj paralizirano, je zopet steklo. Na tržaških cestah ni prišlo do večjih zastojev. Agenti cestne policije in karabinjerji so bili ves čas na cesti in usmerjali vozila po manj prometnih cestah. Njihova prisotnost je tudi delovala na voznike kot katalizator, saj je prometna policija v dveh dneh zabeležila le eno prometno nesrečo, pa čeprav zelo hudo. Nesreč je bilo torej manj kot v prejšnjih letih. Tega pa ni mogoče pripisati le policiji, ampak predvsem voznikom, ki so verjetno končno razumeli, da razpolagajo s svojim in tujim življenjem, ki ga lahko obvarujejo le s previdno vožnjo. Tako po trbiški kot po obalni cesti ae je torej promet odvijal redno. Tu pa tam so sicer nastale daljše kolone, vendar pa vozniki povečini niso tvegali drznih prehitevanj, ki bi lahko ogrožali varnost avtomobilistov. Da je bi! promet zelo gost, priča le nekaj statističnih podatkov, ki smo jih prejeli na poveljstvih cestne in obmejne policije. Avtomatična števca, ki merita gostoto prometa na obalni in na trbiški cesti v bližini Sesljana sta »preštela* v soboto približno 60.000 vozil, v nedeljo pa 90.000. V obeh dneh pa je v tržaški pokrajini prešlo državno mejo nad 600.000 ljudi. Zanimivi so prav podatki o prehodih čez mejo. Največji naval je bil tudi tokrat na mejnem bloku pri Škofijah in na Pesku, na tretjem mestu pa je prehod na Fernetičih. V soboto je prešlo mejo 301.841 oseb, v nedeljo pa 303.856. Skupno je Italijo zapustilo 269.924 oseb, v Italijo pa jih je prišlo 335.773. To razliko je treba pripisati predvsem italijanskim turistom, ki so se morali vrniti domov z velikošmarnih počitnic. Medtem ko je razlika med prihodi in odhodi tujcev precej majhna, je v soboto prišlo iz Jugoslavije 29.553 italijanskih državljanov več (všteti so le tisti, ki so potovali s potnimi listi), kot pa je vstopilo v Jugoslavijo. V nedeljo je bila ta razlika nekoliko manjša (12.829), kar je treba pripisati predvsem dejstvu, da so s« izletniki iz bolj oddaljenih krajev Italije vrnili čez mejo že v soboto, da so lahko prišli v ponedeljek spočiti na delo. Tudi prehodov s prepustnicami je bilo precej. Največ je bilo seveda tržaških kopalcev, namenjenih v bližnje letoviščarske kraje ob istrski obali. V soboto je s prepustnicami prešlo mejo nad 40.000 Tržačanov (skupno 85.545 prehodov), v nedeljo pa le malo manj (83,746 prehddov). Za konec pa naj navedemo še zanimiv podatek, ki se tiče prebivalcev obmejnega pasu na jugoslovanski strani. V nedeljo je s prepustnicami prišlo v Trst 20,027 jugoslovanskih državljanov, kar je vsekakor zelo lepo število. O prometu moramo povedati še, da je do edinega večjega zastoja prišlo v večernih urah na tržaški obali; mnogo Tržačanov se je z avtomobilom ustavilo kar sredi ceste in si od tam ogledalo predstavo umetnih ognjev in tako za pol ure popolnoma ustavilo ves promet od doma pristaniških delavcev do pomorske postaje. Zaradi umetnih ognjev je bilo tudi mnogo vozil parkiranih na Furlanski cesti, od svetilnika pa do ostrega ovinka pod Kontovelom. Promet se je zato odvijal precej počasi, nesreč pa ni bilo. Seveda je tudi tam budno pazila cestna policija, ki je poslala v dveh dneh na ceste vse razpoložljive ljudi, ki so prevozili 6.189 kilometrov in naložili 142 dob. Pojasnilo prefekture glede seznamov cen Glede norm za izvajanje zakona o zamrznjenju cen široke potrošnje, ki določajo razmerja med trgovci na drobno in trgovci na debelo, je prišlo do nekaterih dvoumnih tolmačenj. Zaradi tega je tržaška prefektura sporočila, da mora grosist dobavljati blago po isti ceni, kot ga je dobavljal 16. julija, tudi svojim novim odjemalcem, torej ti- stim, ki so zapustili prejšnjega dobavitelja in si izbral novega. Ravno tako mora tudi trgovec na drobno dobavljati svojim odjemalcem blago po isti ceni, po kateri so ga prodajali na tistem področju vsi mali trgovci omenjenega 16. julija. Na ta način bo trgovec lahko dopolnil svoj seznam cen in predložil kopijo na občino v dopolnilo tistemu, ki ga je že predložil. • Tržaška občinska uprava je s posebnim županovim odlokom preklicala dovoljenje, ki ga je svojčas dodelila tržaškemu Automobile Club za uporabo prostora za parkirni prostor na Trgu Goldoni in na Trgu Tommaseo. Ta preklic sovpada v splošen načrt za preureditev prometa v mestnem središču. Pa jih nikoli ne zasačijo! MINISTROV ODGOVOR POSLANCU SKERKU Ulico sv. Frančiška, Kolonjo in Vrdelo se te noči spet pomazali običajni pripadniki »Avanguardie nazionale*, organizacije, ki šteje le dobro desetino starih znancev policije in sodstva. Čudno se zdi, da tako pogostoma klatijo s čopiči in barvnimi brizgalci po tržaških ulicah. Kakorkoli že, tokrat so običajnim neumnostim dodali tudi napise z vzkliki ustaškim teroristom. Mar gospodom na tržaški kvesturi nni mar za dobre odnose ob meji? jih nikoli nihče ne zasači, saj se POZIV Z VČERAJŠNJEGA SESTANKA NA PREFEKTURI Napeti moramo vse svoje sile da preprečimo gozdne požare Na sestanku so proučili predvsem organizacijo protipožarne službe - V primeru požara treba telefonirati na številko 113 MMiuiiuuiuiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiinmiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii« VČERAJ NA TRŽAŠKI UNIVERZI Odprtje mednarodnega seminarja o organizaciji prevozov v EGS V uvodnem predavanju je prof. Le Goy kritično ocenil razlike med organizacijo prevozov v posameznih državah - Sprejem na tržaški občini Ob prisotnosti številnih predstavnikov oblasti se je včeraj začel na tržaškj univerzi 14. mednarodni seminar o prevozih v EGS. Med gosti, ki so se udeležili otvoritvenega predavanja smo opazili vladnega komisarja IX Lorenza, občinskega odbornika Gasperinija, diplomatske predstavnike nekaterih držav EGS in konzula SFRJ Kovačiča, predstavnike gospodarskih organizacij, vojaških in akademskih oblasti. Namesto odsotnega rektorja G. de Ferre je udeležence seminarja pozdravil prorektor prof. O. Ron-dind, ki je poudaril pomen tega srečanja in opozoril na dejstvo, da je trgovina, in torej prevozi, prav tisti dejavnik, ki je že od 14. stoletja bistveno doprinesel k razvoju Trsta. Prof. Rondini je tudi dejal, da je to srečanje pomembno ne le za razvoj prevozov K v okviru držav članic EGS, temveč tudi za druge države, in celo za druge celine, ki jim je Evropa kot zgled pn gospodarskem načrtovanju. Po teh uvodnih besedah se je takoj pričel uradni del seminarja. Prvo predavanje je imel prof. Ray le Goy, glavni ravnatelj odseka za prevoze pri EGS, ki je govoril o politiki prevozov v EGS. Poudaril je da je v predavanje vključil izključno svoje mnenje, ki nikakor- ne pomeni uradne linije EGS. To pojasnilo je bilo potrebno, saj je bilo le Goyevo poročilo precej kritično in polemično in je poudarjalo predvsem velike razlike v organizaciji prevozov v raznih državah EGS. Dejal je, da so pravzaprav povsod prevozna sredstva deficitarna, to pa zaradi neprimernih naprav, previsokih stroškov, carinskih ovir in slabe organizacije javnih prevozov v večjih mestih. Zato je nujno potrebno sodelovanje med državami v načinu prevozov vseh vrst in sektorjev, večja hitrost pri carinskih operacijah in koordinacija vseh finančnih operacij v zvezi s pristaniškimi, letališkimi, cestnimi, železniškimi in rečnimi prevoznimi operacijami. Nato je navedel nekaj smernic za bodoče delovanje, vendar pa ni poglobil tega vprašanja. V drugem delu svojega predavanja se je prof. le Goy zaustavil pri tehničnih vprašanjih in o-brazložil predvsem razlike med organizacijo prevozov v posameznih državah EGS. Podrobno je orisal predvsem stanje letalskega in ladijskega trgovinskega prometa. Ob zaključku pa je še izrazil upanje, da bo EGS z resnotjo in dobro voljo pripomogla k rešitvi vse teh vprašanj. Predavanju je sledil sprejem na tražaški občini, kjer je udeležence seminarja sprejel občinski odbornik Vascotto, ki je v pozdravnem nagovoru poudaril pomen tega srečanja. Dejal je, da je Trst po tradiciji vezan na evropsko stvarnost in mora zato razpolagati s povezavami z vsemi evropskimi državami. Te povezave so predvsem avtoceste, železnice in, za Trst, tudi morje. Občinska uprava je vložila vse napore, da bi bil Trst vključen v evropsko prometno mrežo in je v tem uspela. Omenil je avtoport pri Fernetičih, 7. pomol in novo omrežje hitrih cest, za katerega so pred kratkim odobrili okvirni načrt. Odbornik Vascotto je še dejal, da prav zaradi tega sledijo vsi tržaški gospodarstveniki temu seminarju, ki je tako pomemben za naše mesto. Seminar se bo nadaljeval danes dopoldne, ko bo visoki funkcionar zahodnonemškega zveznega prometnega ministrstva dr. Christian Wol-ker govoril o razvoju pristanišč v EGS. Včeraj je bil na tržaški prefekturi sestanek o preprečevanju gozdnih požarov. Sestanku je predsedoval vladni komisar Di Lorenzo, udeležili pa so se ga predstavniki deželne uprave, vojske, policije, gasilcev, taborniških organizacij in Zveze lovcev. Vladni komisar je uvodoma o-brazložil smernice notranjega ministrstva, katerih namen je predvsem, da preprečijo ekološko neravnovesje. Tehnična in administrativna vprašanja sta obrazložila poveljnik tržaških gasilcev inž. Casablanca in ravnatelj deželnega gozdnega združenja dr. Querini. Po pregledu sedanjega stanja so udeleženci sestanka z zadovoljstvom ugotovili, da je bilo že mnogo storjenega, predvsem po organizacijski plati gašenja požarov. Gre za sporazume z deželno upravo, po katerih bo delovala hitreje obveščevalna služba o požarih. Ugotovili so tudi, da bi bilo treba povečati število občinskih gozdnih čuvajev in da bi morali v vsej deželi sprejeti enotne občinske pravilnike, ki bi ne dopuščali nevarnih akcij in bi predvideli ustanovitev skupin prostovoljcev, ki bi jih opremili s protipožarnimi sredstvi. Proučili so tudi možnosti sodelovanja vojske pri gašenju požarov, predvsem s pomočjo letalstva. Kar se tiče obveščanja o požarih, so se sporazumeli, da bodo sodelovali vsi organi, sklenili pa so tudi, da bo enotna telefonska številka za obveščanje o nastanku gozdnih požarov 113, (ISL pripravljena na rešitev nesoglasij Medtem ko v pristanišču vlada nekakšno zatišje, se v krogih sindikalnih vrhov v Trstu nekaj premika. Včeraj so sindikalisti CGIL in pristaniške organizacije CGIL ves popoldan razpravljali o možnostih rešitve nastale krize. CGIL je že pred nekaj dnevi napovedala objavo svojega dokumenta o položaju v pristanišču. V tem dokumentu bo analiza nastalega položaja in sploh vseh tehničnih in organizacijskih težav ter predlogi sindikata za njihovo rešitev. Dokument bodo, po predhodnem soglasju pristaniških delavcev, dali na razpolago tudi drugim sindikalnim organizacijam v upanju, da bo to zadostna osnova za temeljito razpravo v duhu enotnosti. Ker je neznanka vseh naporov za rešitev krize v pristanišču prav enotnost na sindikalnem polju, je brez dvoma zanimivo, da je delavska zbornica CISL sporočila, da je pripravljena v duhu odprtosti razpravljati z drugimi organizacijami. Kajti za nas je važnejša sindikalna enotnost, trdi sporočilo CISL, kot pa možna nesoglasja ob posebnem in omejenem vprašanju, kot je kriza v pristanišču. S to izjavo, ki sledi prvemu tt skovnemu sporočilu pristaniškeg? vodstva CISL, se kriza hitreje raz pleta. Vztrajno pa molči CCdL UIL, ki je zadnje dni imela najbolj polemična stališča in je CGL. celo očitaia, da služi le koristiti KPI. To je izzvalo polemičen od govor socialistov, saj verjetno n* tajnost, da je vodstvu CGIL v teh vročih dneh predsedoval sindikalist Albin Gerli, ki je član socialistične stranke. Radikalci manifestirali pred sodiščem v Trstu Voditelji radikalne stranke Pa-nella, Ercolessi in Busdachin so eno uro manifestirali pred tržaškim sodiščem in izobešali transparente, v katerih zahtevajo naj sodne oblasti vendarle raziščejo zagonetni primer molotovk, ki so jih neznani izzivači zalučali na predvečer protimilitari-stičneg8 pohoda pred tržaške vojašnice. Policija je tedaj osumila leve ekslraparlamentarce, a je očitno šlo le za trenutno špekulacijo. LETO DNI PO TRAGIČNEM UPORU V TRŽAŠKIH ZAPORIH Minister za pravosodje trdi, da so protipožarne naprave delovale brezhibno Kino Pred letom dni, v nedeljo zvečer 20. avgusta 1972, sta v koronej-skem zapopu v plamenih umrla mladoletna kaznjenca Ivo Gelaini in Giorgio Brosoio. Za njuno smrt, do katere je prišlo med uporom mladoletnih kaznjencev, so se morali pred sodiščem zagovarjati vsi preživeli mladoletniki in »pustni morilec* Diego Fabbro. Tržaško sodišče jih je spoznalo za krive, Fab-bra pa oprostilo vsake obtožbe. Po enem letu se javnost še vedno sprašuje, v kolikšni meri gre pripisovati krivdo mladoletnim kaznjencem, ki so postavili barikado in jo zažgali, da sta na njej, od opeklin in zadušitve umrla Gelaini in Brosoio. Ali pa, kot meni del javnega mnenja, ni del krivde tudi v slabi notranji organizaciji zaporov v Italiji, skratka v pogojih, zaradi katerih redno, vsako poletje, opažamo, kako izbruhnejo v raznih italijanskih mestih upori kaznjencev. Tudi v Trstu so kaznjenci organizirali, sicer mimo in omikano, demonstracijo in predočili svoje zahteve. V njih je mnogo govora o reformah kazenskih postopkov. Če se povrnemo k dogodkom izpred enega leta, lahko ugotovimo, da tudi sodna razprava ni rešila nekaterih vprašanj. Zakaj so gasilci prišli prepozno do gorečih celic? Zakaj v zaporu niso delovale protipožarne naprave? Zakaj so v kojšnjo zdravniško pomoč*. Ko je minister na tak način odpravil prvi dve vprašanji; ne da bi sploh upošteval nedvoumna pričevanja samih kaznjencev in stražarjev med sodno obravnavo, po katerih so morali klicati gasilce zato, ker notranja protipožarna služba ni delovala, vrata v hodnik z barikado pa so odprli z zamudo, ker je skoznje zaradi kratkega stika stekel e-lektrični tok, odgovarja minister še na zadnje vprašanje: zakaj so kaznjenci razpolagali s tako količino vina, da se je Fabbro lahko napil. Po mnenju ministra so vino skrivaj odkupili pri starejših kaznjencih. Vsekakor pa iz ministrovega odgovora izhaja, da ni bil informiran o izsledkih sodne preiskave in obravnave. Saj jo v svojem zapoznelem odgovoru šele napoveduje! Koncert baročne glasbe v baziliki sv. Justa Danes bo v baziliki sv. Justa koncert baročne glasbe, ki jo bo izvajal orkester «Gli archi del Vivaldi* iz mednarodnega centra «Je-unesses musicalest, iz Grožnjana v Istri. Orkester vodi Mario Ferraris. Skupino sestavlja 24 strumentalistov raznih narodnosti. Na današnjem koncertu bodo izvajali dela Vival- _____ __ dija, Haendla, Bacha in Albinoni- Koroneju imeli zgolj polprazne bri-i Kot solisti bodo nastopili harfist- zgalce, ne pa vodnih hidrantov? Ta vprašanja je postavil notranjemu ministru tudi poslanec Albin Škerk. Oktobra lani je namreč naslovil na vlado poslansko vprašanje, v katerem omenja pomanjkanje notranje protipožarne službe, pomanjkljivost zdravstvene oskrbe in nemarnost, zaradi katere je med kaznjenci krožilo tudi vino. Bralci se gotovo spominjajo, da je do u-pora prišlo prav zato, ker je sodnik kaznoval pijanega Fabbra, njegovi sovrstniki pa so ga skušali »maščevati*. Na to vprašanje je poslanec škerk prejel odgovor šele pred dnevi, malo pred poletnimi počitnicami poslanske zbornice. Namesto notranjega ministra mu je odgovoril minister za pravosodje. Upravne preiskave, trdi minister, so ugotovile, da je «notranja protipožarna služba delovala brezhibno in takoj*. Gorečo barikado so skušali pogasiti stražarji, katerim so pomagali prostovoljci iz vrst kaznjencev. Prav tako so mladoletnikom nudili «ta- ka Nicoletta Ferraris, ameriška so pranistka Maja Randolph in sam dirigent Mario Ferraris. Začetek koncerta bo ob 20.30. Vstop je prost. lllllllllllllllllllllUlllllllllllinilllllllllllllllllllllllll|||lll||||||||||lUltltllHIII|||IHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIl|IIIIIimilUUtllltllllllllllllllllll|||||||||lll||||||lll||||||||| V NEDEUO OB NAVZOČNOSTI VELIKEGA ŠTEVILA UUDI NADVSE USPELA ŠAGRA LONJERSKIH MLADINCEV Po nastopu ricmanjske godbe in pevskih zborov iz Trebč in s Katinare do pozne ure ples za stare in mlade Nedeljska šagra v Lonjerju je odlično uspela, saj se je na njej zbralo polno ljudi, ki so v popoldanskih urah najprej prisostvovali koncertu ricmanjske godbe na pihala in tre-benskega ter katinarskega pevskega zbora, nato pa so se vsi zavrteli ob veselih in poskočnih zvokih plesnega ansambla The Lor Js. Kopica ljudi, ki se je predvčerajšnjim zbrala na dvorišču lonjerske gostilne pri Županovih je najlepši dokaz, da se niso lonjerske mladinke in mladinci zmotili, ko so se odločili, da po dolgih lotih mrtvila ponovno oživijo stare vaške navade. Najmlajši, od petnajstega do dvajsetega leta, ki so se z vnemo vrgli na delo, da bi pripravili dostojen sprejem gostom v svoji vasi, so v svoji nameri popolnoma uspeli. Mlada in brhka napovedovalka Nediča Čokova, ki je vodila ves spored, je med svojim pozdravnim nagovorom med drugim omenila: »Ta praznik smo skušali lonjerski mladin- sta razloga, ki sta pripravila deželo Furlanijo - Julijsko krajtoo da je izdala propagandno publ kadjo o tem vprašanju, ki je iz dneva v dan bolj p6rcč&- V letu 1972 so v naši deželi 603 požari uničili 3 963 hektarjev dragocene površine, če tem podatkom dodamo še onesnaževanje, poplave, gradbeno špekulacijo, potrato vode in izkorišče- iiiMaiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinintfiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiun Kar bi morali vedeti o požarih (ob naših izletih v naravo) Huda škoda, ki so jo povzročili de-1 vanje izvirov, laivko razumemo zakaj želnemu gozdarskemu boga?#/u požari je ekološko vprašanje sprožilo tak in hude posledice gozdnih požarov alarm. Da bi preprečila popolno uničenje narave, se deželna uprava obrača na čut odgovornosti državljanov jih prosi za sodelovanje in jih opozarja na ukrepe, ki so potrebni, da se prepreči gozdne požare. • Ne sme se metati vžigalic ali cigaretnih ogorkov skozi okenca avtomobila ali vlaka; • Vžigalice in cigaretne ogorke, ki jih odvržete na tla, morate pohoditi in se prepričati da ne tlijo več. • Če zanetite ogenj, morate to storiti vsaj 100 metrov od gozda in le če ni vetra (to predvideva čl. 44 gozdne policije; na podlagi čl. 423, 424, 425 in 429 kazenskega zakonika lahko kaznujejo vsakogar, ki prekrši ta člen, z zaporom od l do 7 let); • Preden zanetite ogenj, morate počistiti zemljišče in paziti, da ni v neposredni bližini suhega listja, vej ali trave. • Preden se oddaljite, morate ogenj pogasiti; malo žerjavice lahko povzroči požar tudi več ur kasneje: • Če opazite požar, morate nemudoma poklicati telefonsko številko 113 ali telefonirati najbližji postaji gozdne po licije ah gasilcev. Upoštevanje teh navodil je nujno, če hočemo ohraniti bogastvo, ki ga Z včerajšnjega odprtja seminarja o prevoziti v EGS ci prirediti čim bolje, da bi zadovoljili vse, ki so se ga udeležili. Naše priprave so sicer potekale vestno, prav lahko pa se zgodi, da bo kaj narobp Toda glavno je, da vsi tu prisotni dosežemo svoj namen: prebiti skupaj nekaj veselih uric in oživiti delovanje v naši vasi. ki je predolgo spalo.* Na koncu se je izkazalo, da se »mularija*, ki se je s tako vnemo vrgla na delo, ni zmotila. Odlično ji je u-spelo pripraviti dve uri trajajoč spored, na katerem sta se med zvoki ricmanjske godbe, ki je izvajala razne umetne in narodne skladbe, zvrstila oba pevska zbora. Najprej so nastopili Trebenci pod vodstvom dirigenta Cezarja Mužine m zapeli šest skladb: Vrabčevo »Zdravljico*. Lahamarjevo »Mladosti ni», »Podjuno*, Gobčevo »Bohor je vstal*, Pertotovo «Kambrca» in »Pozdravlje-ha domovina*. Občinstvo, ki se ga Je nepričakovano dosti zbralo na plesišču in ob robu sicer velikega, tokrat pa premajhnega dvorišča, je z zadovoljstvom poslušalo izvajanje gostov, katere je ob vsaki pesmi nagradilo z aplavzi. Po nastopu godbe, ki se je predstavila z dovršeno izvajanimi težavnimi skladbami, je nastopil katinarski pevski zbor pod vodstvom Justa Lavrenčiča, ki je v svoj spored uvrstil Foersterjevega »Pevca*, »Pozdravljena domovina* Frana Venturinija, »Venite rož’ce moje* v priredbi Mirka Fileja, Lahamarjevo »Pozdravljam te vipavski dol*, «Na planine* Hugolina Satlerja in s »Kresno pesmijo* v priredbi Matije Tomca. Seveda tudi za Katinarce niso štedili z aplavzi, saj so v njihovih vrstah nastopali tudi mnogi mladi pevci in pevke. Ansambel The Lords je nato do poznih ur zabaval stare in mlade, ki so se v velikem številu odzvali in prihiteli na lonjerski praznik. Z nedeljsko šagro je lonjerska mladina začela orati ledino, upajmo le, da ne bo sedaj vse navdušenje splahnelo in ostalo le pri besedah. Mladinci in mladinke so sklenili, da bodo zopet oživili prosvetno dejavnost na svojem področju. Volje jim ne manjka, da so sposobni, pa so tudi dokazali z nedeljsko prireditvijo. P. R. Koncert ricmanjske godbe za onemogle v Ul. Pascoli dar kaže, da je občinska podporna ustanova ECA povabila več godb, da bi sodelovale na koncertu za siromašne in onemogle v domu za starce v Ulici Pascoli, vendar se je temu vabilu odzvala le ricmanjska godba, ki je priredila celovečerni koncert, na katerem je igrala več skladb, med katerimi tudi Prebujenje pomladi, stare tržaške in gorenjske koračnice, daljši odstavek iz operete Vesela vdova ter tudi znano skladbo Slovanski svet. Predstavnika vodstva doma sta godbenike pozdravila in se jima zahvalila za sodelovanje, posebna pohvala pa je bila izražena kapelniku prof. Krizanovskemu za koncert, ni je navdušil množico stark in starčkov, ki jim ni tako pogosto dano, da bi prisostvovali neposrednemu izvajanju zahtevnejših skladb. Prireditve se je udeležilo tudi večje število osebja pa tudi gostov. Javna dražba pokrajinske uprave Tržaška pokrajina sporoča, da bo na podlagi člena 7 zakona št. 14 iz dne 2.2.1973 dala na dražbo, po sistemu, ki ga predvideva čl. l/a omenjenega zakona, dodelitev del za zaznamovanje razmejevalnih prometnih črt na pokrajinskih cestah. Dražbo bo po metodi tajnih ponudb, ki bodo vsebovale odstotek znižanja na enotno ceno 150 lir na linearni meter (predviden splošni strošek znaša 5.376.000). Podjetja, ki bi rada sodelovala na dražbi, bodo morala položiti na ekonomatu pokrajine 300.000 lir kavcije za vse zadevne stroške. Tanker «Diane» bo lahko odplul vah, koncertih in ljudskih slavjih V soboto zvečer pa je priredila nujno potrebujemo mi in ga bodo po I koncert, zaradi katerega ji gre trebovali tudi naši otroci. I vsa čast. Sicer nismo gotovi, ven- Ricmanjska godba na pihala, ki je pred nedavnim slavila peto obletnico oživitve dejavnosti, se v zadnjem času močno udejstvuje » raznih krajih, na raznih priredit ' surove nafte, ki je delno onesna+ila zaliv pred terminalom naftovoda SIOT Kapitan se bo moral zaradi Tanker »Diane*, ki so ga pred dnevi na ukaz tržaškega pretorja zaplenili zaradi onesnaženja morja, bo lahko odplul. Tako je sklenil pretor dr. Mauro Losapio potem ko je kapitan ladje Luigi Cafiero plačal tri milijone lir kavcije, kakor je bilo določeno. Med raztovarjanjem nafte je iz | trupa ladje, ki pluje pod liberijsko zastavo in ima 33 tisoč ton nosil nosti, stekla v morje večja količina OBVESTILO staršem ln dijakom vseh vrst slovenskih šol in univerzitetnim študentom: Slovenski dijaški dom »Srečko Kosovel* v Trstu, bo sprejemal prošnje za vpis rednih in zunanjih gojencev za šolsko leto 1973-74 do 30. t. m. Potrebne informacije v ravnateljstvu vsak delovni dan od 9. do 13. in od 16. do 18. ure. Včeraj-danes Danes, TOREK, 21. avgusta IVANA Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 20.04 — Dolžina dneva 13.52 — Luna vzide ob 22.42 in zatone ob 13.22. Jutri, SREDA, 22. avgusta TIMOTEJ Vreme včeraj: najvišja temperatura 29,5, najnižja 22,5, ob 19. uri 27,9 stopinje, zračni pritisk 1015,5 mb. stanoviten, veter 6 km na uro severovzhodni, vlaga 45-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 25,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 20. avgusta 1973 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 17 oseb. UMRLI SO: 69-letni Giovanni Krasna, 80-letna Francesca Ferluga, 70-letni Mirko Bliznakoff, 63-letni Mario Calzini, 79-letna Maria Škabar vd. Tav-čer, 76-letna Anna Gibema vd. Ga-berc, 70-letna Maria Burlovic, 52-letni Stellio Veludo, 51-letni Mario Maslich, 02-letna Anna Crulci vd. Paoletti, 69-letna Lidia Favretto vd. Umech, 67-let-ni Angel Žagar, 79-letna Carmela Mi-chelutti vd. Rizzo, 51-letna Mirna Bello por. Frausin, 64-letni Giuseppe Rondi, 80-letni Luigi Caus in 50-letaa Bruna Seches vd. Bevilacqua. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AllAlabarda, Istrska ulica 7: Al Ga-leno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5: Miz-zan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Di Gret-ta, Ul. Bonomea 93; Godina AHTgea. Ul. Ginnastica 6; S. Luigi, Ul. Fellu-ga 46 (Sv. Alojzij). 150M5 BANCA Ol CREDITO Dl TRIESTE . TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F FILZI 10 ' 38-101, 38-045 URADNI TEČAJI BANKOVCEV Ameriški dolar 597,75 Funt šterling 1.478,— Nemška marka 241,— Avstrijski šiling 32,80 Švicarski frank 199,70 Francoski frank 135,50 Dinar: debeli 39,— drobni 39,50 MENJALNICA vseh tujih valut M1RAMARSKI PARK »Luči In zvoki* Danes počitek. Nazionale 16.00 «La favolosa storia della pelle d’asino. Barvni film. Excelsior 16.00 «Quel maledetto mon-do fatto di bambole*, barvni film. Igrata Geraldine Chaplin in Oliver Reed. Grattacielo 16.30 »Manson e la fami-glia di Satana*, barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fcnice 16.30 «11 falso traditore*, barvni film. Lily Palmer, Willy Olmer. Eden 16.30 «La caduta degli dei*. Dirk Bogarde, Ingrid Thulin, Helmut Berger. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film. Ritz 16.30 »Sette spade di violenza*, barvni film. Aurora 16.30 «Nell'anno del Signore* Barvni film. Igra Alberto Sordi, C. Cardinale. Capitol 16.30 »I magnifici sette*, barvni film. Yul Brinner. Cristallo 16.30 «Un dollaro d’onore», barvni film. John Wayne. Impero 16,30 »Number one*, barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «Sabato sera a letto da noi», barvni film. C. Malmo. Mfadini pod 18. letom prepovedano. Moderno 16.30 «L’ultimo omicidio*, barvni film. Alaine Delon, Anne Margaret. Vittorio Vcneto 16.30 «L’abominevole Dr. Phibes*. Vincent Priče, Joseph Cotten, Barbara Koegh. Abbazia 16.30 «Nella stretta morsa del ragno*. barvni film, Antony Franciosa, Michele Mercier. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra 16.00 »Riusciranno i nostri eroi...* Zabavni barvni film. Ideale 16.30 «E1 Cisco*, barvni film. VVilliam Berger, Antonella Mur-gia — Westem. V nedeljo, 2. septembra 1973 bo v Kamniku tradicionalni vDAN NARODNE NOSE* Vabimo udeležence v narodnih nošah, da se čimprej prijavijo na sedežih SPZ v Trstu oziroma v Gorici. Vožnja brezplačna. Slovenska prosvetna zveza Izleti SPDT priredi 25. in 26. avgusta dvodnevni izlet na Triglav. Odhod iz Trsta 25. avgusta. Za planince vzpon po »mulatjeri* na Dolič, prenočevanje v Tržaški koči: 26. avgusta vzpon na Triglav — povratek v Na Logu. Turisti: prenočevanje v Na Logu, naslednjega dne z avtobusom k izviru Soče. Vpisovanje pri Norči v Ul. Geppa 9/11. PD «Slavko Škamperle« priredi 8. itj, 9. septembra 1973 dvodnevni izlet na Gardsko jezero z vožnjo okoli jezera ter ogledom Peschiere, Rive, Sa-loja in Sirmiona. Povratek skozi Vi-cenzo in Benetke. Vpisuje Urdih, Ul. Brandesia 18, od 9. do 13. ure ln od 17. do 20. ure. Ob vpisnini plačati polovično vsoto celotne cene izleta. Razna obvestila Odbor pevskega zbora »Vasilij Mirk* vabi vse pevce naj se udeležijo prve redne vaje v novi sezoni, ki bo danes, 21. avgusta v društvenih prostorih. V petek, 24. avgusta ob 21. uri se v Bazoviškem domu prično pevske vaje TPPZ in njegovega instrumentalnega ansambla. Pevci naj prinesejo ves notni material, katerega so med počitnicami imeli doma. Isti večer bodo krojači vzeli mere za obleke. Po vaji bomo člane zbora seznanili z vabili, ki jih je prejel TPPZ za nastope v mesecu septembru, doma in izven dežele Furlanije - Julijske krajine. Namesto plačila pevskemu zboru Vesna daruje družina Purič v spomin pokojnega očeta Martina Puriča 5000 lil’ za spomenik padlim v NOB v Križu. V počastitev spomina pok. očeta Ivana darujeta Zora in Cvetko Magajna 2.000 lir za spomenik padlim NOB v Križu. POPRAVEK Med nedeljskimi prispevki se nam je vrinila neljuba napaka, za katero se prizadetim oproščamo. Za spomenik padlim v NOB v Križu so objavljene zneske podarili namesto cvetja na grob pok. Martina Puriča, sekcija KPI (Križ), Marica Trobec in Mara Lukša (Prosek), Gabi in Mirko Antoni (Gabrovec), Drago Sedmak, Marija Dovšak, Angel Košuta, Alojz Sedmak (Gabrovec), Milo in Vilma Purič, Anton Košuta (Križ št. 38), Franca in Rudi Pahor. Po kratki bolezni nas je zapustila naša draga mama ANA KRULČIČ vd. PAVLETIČ Pogreb bo danes ob 15.15 iz glavne bolnišnice. žalujoča hči Ondina, zet Ivan, vnuka Aleks in Giorgio, ter drugo sorodstvo. Trst, 21. avgusta 1973 tega še zagovarjati pred tržaškim sodiščem. Dne 19. avgusta je preminil ANGEL ŽAGAR Pogreb bo danes, 21. 8. 1973 ob 16, uri izpred cerkve v Bazovici. Žalostno vest naznanja žena PERINA z družinama Zlobec ln Krklj Bazovica, 21. avgusta 1973 Pogrebno pndietic Zimolo. Ul. TorrnManca 28, tel. 38-004 21. avgusta 1973 LESNA TRGOVINA ČEZ TRST POČITNICE SO MIMO, TODA VROČINA NOČE POJENJATI . po končanem praznovanju osti» z dobavitelji iz Avstrije in SFRJ V Celovcu sestanek z avstrijskimi izvozniki - V Gorici je zasedala italijansko-jugoslovanska komisija za les V okviru XXII. avstrijskega lesnega sejma v Celovcu, ki se zaključi danes zvečer, so se sestali predstavniki italijanskih uvoznikov in trgovcev z lesom in predstavniki avstrijskih proizvajalcev in izvoznikov. Srečanja so se udeležili tud' nekateri poslovni ljudje iz Trsta, ki so orisali vlogo tržaške luke v lesni trgovini med Avstrijo na eni ter Italijo in čez-morjem na drugi strani. Trst prevzema vsako leto večje količine avstrijskega rezanega lesa v tranzitu za notranji italijanski trg in za številna tržišča ob Sredozemskem morju. Poleg tega uvažajo lesne industrije iz Furlanije-Julij-les prispevala za njeno uresničitev. V zvezi z lesno problematiko je treba zabeležiti še nedavni se-tanek italijansko - jugoslovanske mešane komisije za lesno trgovino, ki je bil pred kratkim v Gorici. Na seji so se načelno dogovorili o okrepitvi komisije in o njenem sodelovanju pri medvladnem odboru za gospodarske stike med Italijo in Jugoslavijo, in sicer v zvezi z vsemi vprašanji, ki neposredno ali posredno zadevajo izmenjavo lesa in lesnih izdelkov. Na seji so se nadalje dogovorili o imenovanju posebne arbitražne komisije, ki naj bi skrbela za iz- in sicer eno leto iz treh italijanskih in dveh jugoslovanskih izvedencev, drugo leto pa narobe, to je iz treh jugoslovanskih in dveh italijanskih izvedencev. Vsak partner naj bi v ta namen v najkrajšem času sestavil poseben spisek 20 strokovnjakov, izmed katerih naj bi pozneje izbirali člane arbitražne komisije. O tem sklepu mešane komisije se bosta morala izreči še prizadeti vladi v Rimu in Beogradu. Končno so se v Gorici dogovorili o ustanovitvi dveh delovnih skupin, ki naj bi bili pristojni za probleme prometa (po kopnem in po morju) in za skupna vprašanja finančne narave. Obe skupini sta zadolženi, da pripravita posebni po- liiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimimiMiiiiiiiiiimiiiimtmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii PRED IZIDOM KNJIGE 0 ZGODOVINI OPČIN Ulp^SiPIJP MM i£i ,K==.-= uporablja, surovino, ki se skoraj v celoti nabavlja v Avstriji in predvsem na Koroškem. Na srečanju, ki sta se ga udeležila tudi podpredsednik italijanskega združenja trgovcev z lesom in pluto Trippodo in podpredsednik avstrijskega združenja lesnih trgovcev Fundulus, sta olje strani z zadovoljstvom ugotovili, da se italijanski uvoz avstrijskega rezanega lesa ponovno dviga. Statistični podatki izkazujejo, da je Italija lani nabavila v Avstriji 2,219.009 kub. metrov rezanega iglastega lesa, medtem ko je uvoz v prejšnjem letu znašal 2,017.650 kub. metrov. Posamezne vrste lesa so bile pri uvozu udeležene z naslednjimi količinami: hlodovina v letu 1972 148.314, v letu 1971 154.141 kub. metrov, grobo obdelan les v letu 1972 37.370, v letu 1971 31.203 kub. metrov iri rezan les v letu 1972 2,033.325, v letu 1971 1,832.307 kub. metrov. Da bi olajšali razvoj te trgovine in da bi hkrati nudili poslovnim ljudem obakraj meje možnost stalnega poznavanja trenutnega položaja na avstrijskem lesnem trgu, nameravajo v Celovcu odpreti posebno tiskovno agencijo, za katero bosta dala pobudo in začetna finančna sredstva uprava lesnega sejma in celovška občina. A-gencija bo zbirala podatke tudi z drugih tržišč, tako z italijanskega in jugoslovanskega, poleg lesnega pa bo preučevala tudi proizvodnjo pohištva in strojev za obdelovanje lesa. Deželni odbornik za krajevne ustanove Varisco je v okviru dneva Furlanije - Julijske krajine v Celovcu napovedal, da bo preučil možnost, da bi tudi naša dežela pristopila k pobudi oziroma Opčine okrog leta 1920 Priprave za natis knjige o Opčinah se bližajo koncu: ZGODOVINA OPČIN -- vas, ljudje in čas, tak bo njen naslov, bo imela okrog 200 strani velikega formata in okrog 90 fotografij. Napisal jo je Angel Vremec - Mežnarjev ob sodelovanju pokojnega prof. Ivana Sosiča - Soščevega in okrog 150 domačinov. Izdalo jo bo Založništvo tržaškega tiska. Knjiga je kronika vasi od naselitve dalje. Popisuje razvoj gospodarstva, pulitično zgodovino, obe svetovni vojni, prosvetno in športno življenje, geografske in urbanistične značilnosti kraja, razne vaške dogodke in navade. Zrcali pač odnos Opencev do lastne zgodovine in usode njihove vasi, saj je knjiga njihovo delo: po snovi bogat mozaik In verodostojna priča, čeprav sloni marsikaj v njej na ustnem izročilu. Zaradi tega pa je le še bolj dragocena in edinstvena. Knjigi bo priložen zemljevid Opčin in neposredne oko'ice, ki bo vseboval okrog 90 slarlh ledinskih imen. Knjiga bo izšla konec leta 1973. Na Opčinah so že začeli zbirati naročnike: v prednaročilu stane knjiga 3.500 lir, po izidu bo knjiga 20 odst. dražja. Naročila sprejemajo na Opčinah: Angel Vremec v gostilni Šklans, Andrej Rener, trgovina s pohištvom v Proseški ulici, Bernard Škerlavaj - Matučev, poštni uslužbenec na Opčinah, Hranilnica in posojilnica v Bazoviški u-lici. V Trstu sprejema naročila Tržaška knjigarna, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792. so se dopusti za večji del prebivalstva končali V nedeljo velik tranzitni promet v smeri proti Avstriji iti Nemčiji - Zaradi silne vročine in soparke beg na Trnovsko planoto, v zgornje Posočje in k morju Odvzete šoferske knjižice V velikih industrijskih obratih v Tržiču in v Gorici so se zaključile poletne počitnice za večji del Dre-bivalstva. Z obnovo dela v industrijskih o-bratih so lahko delavci, na podlagi primerjave preživelega dopusta, šp bolj prepričani o potrebi drugačnega programiranja poletnih počitnic. Vedno bolj prihaja v njihovo zavest prepričanje, da je potrebno poletne počitnice raztegniti vsaj na dva meseca, tako da bodo nekateri oddelki šli poprej na počitnice, drugi pa pozneje Samo na takšen način bo mogoče preprečiti gnečo na cestah, v vlakih, na plažah in v hotelih in s tem preprečiti tudi visoke cene, ki nastajajo kot posledica tako silnega povpraševanja po uslugah. Čeprav se počitnice .lagibajc h kraju, pa vročina še vedno pritiska, skorajda bolj kot doslej. V nedeljo, na primer, je bilo po nekaterih fditvah okoli 33 stopinj. Vročino je bilo težje prenašati zaradi soparice, ki se pojavlja zadnje dneve in je morda znanilka dežja. Ni čuda, če sta se tudi v nedeljo izpraznili Gorica in okolica in so se mnogi zatekli v hlad v Trnovski gozd, zgornje Posočje in tudi k morju. Kračevcj so se hladili ob Doberdobskem jezeru, kjer je bilo neverjetno hladno, zlasti zvečer. Po podatkih prometne policije, karabinjerjev in finančnih straž, ki so urejali promet, ni bilo v nedeljo na poglavitnih prometnih žilrh na Goriškem, ki služijo prvenstveno za tranzitni promet, nobenih večjih zastojev. Prometni tok je jo pa ga podpredsednik Franco Moise, prof. Sergio Tavano in svetovalci Delio Lupieri, Giannino Ciuffarin in Giovanni Cocianni. Kongres se bo pričel 5. septembra ob 9.30 s sprejemom na občini. Dogodek sodi v okvir goriškega septembra, ki vsebuje več kulturnih, športnih in rekreacijskih prireditev. Natečaj ESA za dve mesti svetovalca Deželni Uradni list objavlja v svoji 34. letošnji številki razpis za natečaj za dve mesti svetovalca pri deželni ustanovi za razvoj obrtništva, ESA, iz Vidma. Natečaja se lahko udeležijo interesenti z univerzitetno izobrazbo (ekonomija, pravo, politične vede). Goriška prefektura je v mesecu juliju letos odvzela 13 šoferskih knjižic zaradi kršitve člena 91 cestnega zakona. Štirim osebam jih je odvzela, ker se niso predstavili izpitu, dvema zaradi kršenja določil o obnašanju, dvema zaradi smrtnih nesreč ali hudih poškodb in enemu na podlagi člena 1. zakona od 27. decembra 1956. Odvzeli so še štiri šoferske knjižice, ker prosilci niso predložili u-streznih dokumentov. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo. 2. septembra avtobusni izlet v Bohinj in na Vogel. Izletniki naj se čimprej zglasijo na sedežu in prinesejo s seboj potni list ali osebno izkaznico. Urad je odprt Prizadevanja za lažje poslovanje Z obnovitvijo dela v industrijskih »bratih Tekmovali bodo v zbijanju v* v I rzic EXCELSIOR 17.30-22.00 »Cavalieri selvaggi*. Barvni film. PRINCIPE 18.00-22.00 «11 grande Jack*. Barvni film. AZZURRO Zaprto. Nova Gorica SOČA «Jeremija Jonson*, ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA »Ko so se ženske učile ljubiti*. italijanski barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE Prosto. RENČE »Nekaj se premika v mraku*, angleški barvni film ob 20.30. PRVAClNA Prosto. KANAL Prosto. Policija zaslraiila uiice v Lestansu Lestans, vas v pordenonski pokrajini. kjer se prebivalstvo že več mesecev bori proti cementarni, ki napolnjuje s prahom hiše, ulice in pljuča ljudi, so včeraj zgodaj zjutraj zasedli oddelki padovanskega oddelka »III. Celere* in goriški bataljon »črnih baretk*. Vse kaže, da so hotele državne oblasti, predvsem pa prefektura, preprečiti nove manifestacije in cestne zapore, s katerimi skušajo vaščani onemogočiti tovornjakom podjetja dohod v vas. Lestans je pred dnevi razburila tudi vest, da je neznan provokator postavil v kabino električnega voda pri tovarni bombo, ki je vod uničila. T0 dejanje je namreč dalo nasprotnikom naprednega gibanja v Lestansu možnost, da so ga s še večjo ostrino kritizirali. Včeraj so v zvezi s tem vprašanjem obiskali predsednika deželne vlade odv. Comellija predstavniki KPI Cuffaro, Colli in Bettoli. Zahtevali so, naj deželna vlada nemudoma začne pogajanja s prizadetim prebivalstvom, da bi v najkrajšem času premestili cementne peči v drug kraj in s tem zaščitili zdravje prebivalstva. Delavcem cementarne pa bi bilo treba zagotoviti zaposlitev na drugem mestu. Delegacija KPI je od odv. Comellija zahtevala predvsem, naj se policijske sile umaknejo. Oblasti naj se obvežejo, da policija ne bo posegala v povsem mirno in omikano manifestacijo prebivalstva. Comelli je komunistom zagotovil, da bo o tem vprašanju čimprej razpravljal deželni odbor, ki predseduje. Na tej seji bodo razpravljali tudi o finančnih težavah cementarne. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves Wan in ponoči je dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 2679. Rojstva, »mrli in poroke ROJSTVA: Ehsabeta Polenčič, Francesca Bertolin, Massirailiano Andrea Vaccaro. SMRTI: industrijalec 63 letni Giovanni Mattiroli, upokojenec 71-let-ni Avgust Cijak, upokojenka 69-letna Maria Simonit vd. Simonetti. OKLICI: uradnica Claudia Go-deassi in uradnik Luigi Bregant, u-radnica Giarma Capponi in uradnik Roberto Ziggiotto, gospodinja Pte-tra Maria Morsellino in brigadir karabinjerjev Ettore Bevilacqua, gospodinja Rosa Ianelli in delavec Cosimo Orefice, gospodinja Paola Clemente in podčastnik vojske Vittorio Peschecera, delavka Rosannah Dal Bo in karabinjer Mario Origano. delavka Luisa Dal Mas in karabinjer Mario Colladon, univerzitetna študentka Franca Rizzo in častnik vojske Salvatore Conte. delavka Anamarija Malič in elektrotehnični izvedenec Edi Pellegrin, u-radnica Rosanna Cucurullo in uradnik Giorgio Lugan, uradnica Laura Madriz in mehanični izvedenec Ric-cardo Macuzzi. delavka Renata Bo-škin in delavec Franco Sfiligoj, univerzitetna študentka Laura Sambo in častnik letalstva Attilio Culot, uradnica Lucia Bressan in uradnik Antonio Russo, uradnica Gior-gia Narduzzi in Mario Stabon. frizerka Luisa Damiiano in delavec Aristide Di Lenardo, gospodinja Ar-mida Colussi in policaj Kuirino Ra-dossi, delavka Marisa Favero in mehanik Luciano Zorn. POROKE- gosnodinja Marinella Corrias in Mario Bajc, uradnica Rosanna Baic in delavec Antonio Cossu, delavka Riccarda Callenz in slaščičar Paolo Steni, profesorica Loredana Vida in gradbenik Ferdinando Dose, uradnica Maria Susanna Bassi in inženir Renato Fornasari, delavka Susetta Suligoni in delavec Renato Korenj, prodajalka Helena Budal in elektrikar Andrea Cigoli, gospodinja Franceschi-na Vargara in uradnik Gerardo Margarita, delavka Sdda Gabrini in profesor Pasquale Liguori. PO PISANJU SOVJETSKIH LISTOV... Letošnja žetev kar dobro kaže Podrobnejša analiza pravi, da ima sovjetsko kmetijstvo precej mehanizacije, da pa ni vsa v rabi - Več sredstev za kmetijstvo . V splošnem je pridelek razmeroma nizek MOSKVA, avgusta — Kmetijska kampanja je zajela skoraj vsa podrpčja Sovjetske zveze. Dnevni tisk, radio in televizija tokrat z optimizmom govorijo, ko napovedujejo zaključek letošnje žitne letine. za katero menijo, da bo ugodna. Sam generalni tajnik Komunistične partije Sovjetske zveze Leonid Brežnjev je v nekem svojem nedavnem govoru poudaril naslednie: »Že sedaj lahko rečemo, da se razmere na podeželju letos veliko bolje razvijajo kot lani in celo bolje kot predlanskim. Vzeto v celoti lahko pričakujemo dobre rezultate*. «Dobri rezultati* pa v tem primeru pomenijo izvršitev načrta, ki za letošnje leto predvideva pridelek 197,4 milijona ton žita. Da bi mogli oceniti obseg te številke, je treba omeniti, da so v Sovjetski zvezi lani pridelali 168 milijonov ton žita, predlanskim pa 174 milijonov ton. Sovjetska zveza je doživela svojo največjo letino doslej leta 1970, ko so na-želi v vsej Sovjetski zvezi skoraj 188 milijonov ton zrnja. V pretežni meri gre seVeda za pšenico. toda upoštevajo se tudi rž, oves, ječmen itd. Če se letos uresniči načrtovani pridelek, če bodo v vsej Sovjetski zvezi naželi 197 milijonov ton zmja, bo to prav gotovo velikanski uspeh sovjetskega kmetijstva, ki bo dosežen ob ne preveč ugodnih vremenskih razmerah. Seveda pa to ni tako lahko in zaradi tega cene žita lahko poskočijo toda v začetku letošnjega leta so sovjetske oblasti razširile na podeželju geslo, da je treba doseči načrtovano količino žita, pa naj bo žito tudi dražje kot bi sicer bilo. Lanska letina je, poleg izredno nepovoljnih vremenskih razmer, dala sovjetskemu kmetijstvu še zelo dragocene izkušnje. Razen nezadostne in tudi nesinhronizira-ne organizacije — kar se je opažalo že prej, vendar se o tem ni govorilo — se je v lanskih izredno težkih razmerah izkazalo, da se sodobna agrotehnika more kosati tudi z izredno slabimi vremenskimi razmerami. In te izkušnje so tako rekoč podžgale odgovorne kroge, da so se odločili za večje naložbe v kmetijstvu, to se pravi, da so se odločili za večji in hitrejši proces mehanizacije kmetijskih del, za večjo me-liorizacijo in za uspešnejšo «ke-mizacijo* to se pravi za večjo uporabo umetnih gnojil. Zaradi tega so letos namenili večja dopolnilna sredstva iz proračunov, razen tega pa so v kompetentnih krogih v Moskvi sklenili, da se dajo večja sredstva tudi za nagrajevanje traktoristov, mehanikov in drugih tehnikov, ki se ukvarjajo z mehanizacijo kmetijstva. Prav tako so dali več sredstev na razpolago za tiste »mestne ljudi*, ki so pripravljeni kot tehniki oditi na podeželje, da bi pomagali kol-hoznikom in sovhoznikom pri žetvi. Glede tega je treba dodati, da so sklepi partije in vlade za materialno stimuliranje ljudi predvidevali odhod stotisočev industrijskih delavcev na podeželje, seveda le za čas žetve, torej za mesec, kvečjemu drva. In danes se ta ogromna armada, v glavnem strokovnih ljudi, torej traktoristov, šoferjev, kombajnerjev, mehanikov itd. seli iz enega predela Sovjetske zveze v drugi in sicer tako, da ko opravijo žetev in mla-čev na enem boncu, gredo na drugi konec, kjer se žetev začne. Seveda potuje njihova tehnika z njimi, z druge strani pa je znano, da največji del žetve ODra-vijo v Sovjetski zvezi danes s stroji. Kmetijstvo je v Sovjetski zvezi prav gotovo ena najpomembnejših panog sovjetskega gospodarstva. Na kmetijstvo odpade ena petina celotnega nacionalnega bruto dohodka. To trdi sovjetska uradna statistika, vendar je znano, da je delež kmetijstva v sovjetski ekonomiji neprimerno večji. Pri tem je potrebno omeniti, da je izredno slaba lanskoletna letina prisilila moskovsko vlado, da je vzela iz deviznih skladov velikanska dolarska sredstva za nakup pšenice v ZDA, Kanadi in Argentini, pa tudi krme za živino, s čimer se je zmanjšala možnost nakupa zelo potrebne industrijske tehnologije, ki bi jo bili lahko z istimi sredstvi nabavili v tujini, če bj letina ne bila odpovedala. Danes je v Sovjetski zvezi obdelanih 540 milijonov hektarov obdelovalnih površin. To je velikanska površina in zato se kaj čudno zdi, da mora Sovjetska zveza žito uvažati, toda skoraj polovica te obdelovalne površine odpade na pašnike, kajti v Sovjetski zvezi, podobno kot v ZDA, Nemčiji, no Holandskem in drugod, spadajo pašniki in travniki v področje obdelovalne zemlje, ker se tudi ta površina industrijsko izkorišča. Poljedelska gospodarstva pa so v Sovjetski zvezi strnjena v kolhoze in sovhoze. kolhozov je 32 tisoč, sovhozov pa 15 tisoč, prvi razpolagajo v poprečju s 6000 hektari, drugi pa s poprečjem 20 tisoč hektarov. Temu je treba dodati tudi nekaj podatkov o mehanizaciji sovjetskega kmetijstva, oziroma poljedelstva. Čeprav so številke velike, so za Sovjetsko zvezo m njene dimenzije premajhne. Sovjetsko kmetijstvo razpolaga z dvema milijonoma sto tisoč traktorjev S 600 tisoč kombajni, s poldrugim milijonom tovornjakov in 12 milijoni raznih kmetijskih strojev. Ker je pod žitom na milijone hektarov zemlje, je 600 tisoč kombajnov premalo in zato se, kot smo že omenili, armada tehnikov s svojo tehnologijo seli iz kraja v kraj, s področja na področje. Vedeti namreč moramo, da dozori v Sovjetski zvezi žito v raznih časovnih razdobjih, v jugozahodni sovjetski zvezi, na mejah z Romunijo, je žetev že v juniju, na daljnjih severovzhodnih predelih Sovjetske zveze pa žanjejo šele konec avgusta. Če smo rekli, da je 600 tisoč kombajnov premalo, je tudi res, da skupna zmogljivost sovjetske kmetijske mehanizacije, ki znaša 348 milijonov konjskih moči, predstavlja soliden temelj za »inten-viznejše obdelovanje sovjetskega zemljiškega sklada*. In zares, načrti za prihodnja leta potrjujejo smer, ki naj ubere pot «kompleksne mehanizacije*, zaradi tega bodo naložbe v poljedelstvo v sedanjem petletnem načrtu za 70 odst. večje, kot so bile v prejšnjem petletnem načrtu. Približno isto velja tudi za tako imenovano «kemizacijo» poljedelstva, to se pravi za večjo uporabo umetnih gnojih, hervici-dov in drugih kemijskih sredstev. Statistični podatki govore, da je sovjetsko poljedelstvo v raznih svojih komponentah na prvem mestu na svetu. To velja na primer za obdelano površino, to velja za posamezne kulture, to velja tudi za posamezne pridelke, kot na primer za bombaž, za sladkorno peso itd. In vendar sovjetski politiki ne prikrivajo, da jim kmetijstvo še vedno dela sive lase. O tem govori tudi sovjetski tisk. In to brez vsakega olepševanja. Znano je, da pridelek žitaric v Sovjetski zvezi ne zadovoljuje. Sovjetska zveza pridela le od 15 do 16 stotov žita na hektar, kar je zelo malo tudi za tako imenovano ekstenzivno pridelovanje žita, posebno glede na dejstvo, da so sovjetski strokovnjaki vzgojili nekaj odličnih vrst pšenice in glede na že omenjeno sorazmerno močno osnovo mehanizacije. Toda ne le na področju žitaric, pač pa tudi v živinoreji in še v nekaterih drugih panogah kmetijstva sovjetski strokovnjaki niso preveč zadovoljni. Od tod novi napori za premagovanje težav. čeprav se vsako leto v Sovjetski zvezi izdelujejo vedno novi in novi kmetijski stroji, od ka^ph so se nekateri uveljavili tudi v svetovnem merilu, sovjetski ^rokovni časopisi opozarjajo na to, da v vrsti primerov tehnika še ne zadovoljuje potrebam holkozov in sovhozov in da je teh »tehničnih sredstev premalo*. List »Eko-nomičeska gazeta* piše, da »sedanji stroji, sedanja mehanizacija ne odgovarja več zahtevam današnjega dne*. In tega ni napisal kdorkoli, pač pa visoko kvalificiran strokovnjak z vidnim političnim položajem. Pa ne samo premalo »kemije* in »tehnologije*. Tudi neracionalno izkoriščanje obstoječe tehnologije je eden od osnovnih problemov, s katerim se sovjetsko kmetijstvo bori iz leta v leto. »Pravda* na primer opozarja, cia ,ie v Kazahstanu bilo v začetku avgusta nepripravljenih za žetev veliko kombajnov, to se pravi, da so stroji sicer bili »na razpolago*, le da jih niso mogli uporabljati, ker so bili pokvarjeni. In do podobnih ugotovitev niso prišli le v Kazahstanu, pač pa tudi drugod, saj so na primer na novosibirskem področju izločili »iz prometa* že vsak tretji stroj, tako da strokovnjaki računajo, da je v raznih krajih Sovjetske zveze vsak četrti stroj neuporaben. Sicer pa smo že prej ugotovili, da je kombajnov premalo, kot smo tudi ugotovili, da je premalo mehanizacije, kajti 348 milijonov konjskih sil mehanizacije lahko zreduciramo na 250 do 270 milijonov konjskih moči. kar za površino, kot jo ima Sov. zveza, še ni dovolj. In vendar računajo da se bodo razmere kaj kmalu’izboljšale, kajti marsikateri di-rektor sovhoza, kolhoza, marsika-teri direktor mehanične delavnice za popravljanje strojev je »odletel*, «odleteli» so tudi visoki funkcionarji ustreznih ministrstev.. A. N. V nedeljo zvečer je bil v Trstu že tradicionalni ognjemet, ki je privabil na nabrežje razmeroma veliko tržaškega občinstva Jacqueline Susan: «DOLINA LUTK» Da ne bo pomote: lutke niso nobena dekleta, nobene igračke, ki bi kakorkoli zabavale ljudi. Lutke so tablete: najrazličnejše tablete, rdeče, rumene, modre, zelene tablete za spanje, za premagovanje bolečin, osamelosti, za nevroze in podobna stanja. Čeprav roman Dolina lutk govori o dekletih iz sodobne ameriške družbe, pa pripoveduje predvsem o pogubnosti tabletomani je. Tablete, ki jih sodobna dekleta, ki so se povzpele v svet gledališča, filma in sodobnega biznisa, jemljejo, so poguba za ameriški svet. Z njimi je sprva mogoče pripraviti telo k spanju, z njimi je mogoče potešiti strah, notranje stiske, premagati razočaranje in notranjo bedo. Tado te tablete u-čirtkujejo s svojo strahotno močjo vse bolj in bolj in slej ko prej vodijo ljudi v duševne bolnišnice, v sanatorije, v obup in samomor. Roman Dolina lutk pripove duje o posledicah tabletomanije, pripoveduje, kam privede to zlo sodobne Amerike, pa čeprav to nikakor ni roman o mamilih. To je roman o ameriški družbi in njenih izkrivljenih zablodah. Roman Dolina lutk pripoveduje ■ llllllllllllimilllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIlIlllllllllIllIllIlllilIllllilllIliiiiiliiiiliiiiiiiiililiKillUillllllllllllllllllilllllllltllUlIllIllllllliiUIIIIIIIIIII TUDI MELIORACIJSKA DELA VČASIH ŠKODUJEJO V Kopač kem ritu čaplja ne spleta več gnezda Velikansko področje, ki je bilo naj večje ptičje kraljestvo v Evropi Tudi nekatera druga divjad ni več tako številna kot je bila nekoč Na obsežnem prostoru, ki se razteza med Dravo, Donavo in madžarsko mejo in ki obsega valovito p.dročje s površino kakih 17 tisoč hektarov, opažajo zadnje čase, da je prišlo do večjih, do opaznih sprememb. Na tem področju je po splošnih ocenah, živelo nekoč okoli 30 tisoč ptic 267 vrst. Morda bo kdo rekel, da je to prevelika številka. Drugi pa menijo, da je to področje, ki mu pravijo Kopački rit, največje ptičje kraljestvo v Evropi. Pa ne samo, da se opažajo sprer- .mbe «v kraljestvu ptic* na Kopačkem ritu, pač pa strokovnjaki opažajo spremembe tudi v drugih živalskih zvrsteh, ki jinj je to področje domovina. Med drugim je tu živel najlepši jelen v Evropi. Danes tod še vedno živi jelen, vendar ne najdemo več takšnih primerkov, kajti na drugi strani meje, na madžarski strani, se jelen boljše razvija kot na jugoslovanski strani. Inženir Darko Gec iz Osjeka, ki je izreden poznavalec bioloških razmer v Kopačkem ritu, meni, da moramo vzroke tega iskati v najrazličnejših oblikah melioracijskih del na tem področju, nadalje v gozdarsko -kmetijskih bonifikacijah, pa tudi v lovu in ribištvu, celo v pospešenem lovu živali in ptic za zoološke vrtove, za prirodoslovne muzeje itd. Ustavimo se pri Kopačkem ritu in razmerah v njem. V Kopački rit prihajajo večje vode spomladi, ko kopni sneg v Alpah na zahodu ter v Tatrah na severu. Tedaj se to področje spremeni v velikansko močvirje, to pa časovno sovpada s prebujanjem prirode. Najrazličnejšega cvetja, začenši s čudovitim lokvanjem, je tu veliko, toliko, da je vse področje v maju en sam velikanski vrt. Istočasno se začne tu drstenje rib, ptice pa tedaj gnezdijo. To obdobje, pomladno obdobje, je najlepša letna doba Kopačkega rita, doba ko se po ostri in dolgi zimi ponovno poraja življenje. Zato je tem bolj neprijetno, da so nekatere živali, ki so bile sicer pod zaščito, izginile. To velja še posebej na nekatere vrste ptic, ki so imele vlogo »sanitarca*. Letos pomladi so ornitologi ugotovili, da v Kopačkem ritu ni več lepe velike bele čaplje, ki je bila v Slavoniji in Baranji zelo priljubljena ptica. £e več, ornitologi so ugotovili, da Caplja ni prišla niti v stara gnezda, oziroma, da ni prišla gnezdit. Strokovnjaki menijo, da se je čaplja «selila». Morda na področje Vrbasa, morda v Hu-tovo blato, kjer je bila že «doma*. Sicer pa je čaplja v Kopačkem ritu letos bila, vendar le začasno. Bile so to le tiste čaplje, ki so pri- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne spuščajte se v tvegane špekulacije. Iskrenost in odkritosrčnost bosta še bolj utrdili neki čustveni odnos. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne mešajte svojega poslovnega dela s čustvi. Ni priporočljiva preveli-lika zaupnost z osebami, ki jih komaj poznate. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Uporabljajte svoj razum in uspehi ne bodo izostali. Ne posvečajte pozornosti prehodnim prijateljem. RAK (od 23.6. do 22.7.) Skušajte uresničiti svoj program ne glede na to, kaj o tem govore drugi. Utrdili boste svoj osebni ugled. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ponudbe, ki jih boste prejeli, niso najbolj ugodne. Prišlo do bo poravnave v nekem sporu. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Imejte več zaupanja vase in sprejmite neko novo odgovornost. Težave glede nekega čustvenega odnosa. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne bojte se sprejeti več nalog hkrati. Ne združite se s klepetavimi ljudmi. „ „ . ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Bodite previdni pri izbiri svojih sodelavcev. Nekatere težave v 'družini. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne ustvarjajte si nepotrebnih težav, ki bi ogrozile uresničitev nekega načtrta. Ne sodite oseb na prvi pogled. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nekatere koncesije, ki ste jih dali, se bodo izkazale za koristne. Nekdo vas bo po krivem napadel. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pred vami je zelo zanimivo potovanje. Nepozabne ure z drago osebo, če ne boste ljubosumni. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Svoje delo pripravile že v teku jutra. Uporabite svoj vpliv na najmlajše tako, da jih boste pravilno usme rili. šle z Nižiderskega jezera, ki je od tega kraja oddaljeno kakih 800 km. Izginil je tudi tako imenovani tur-kač, ki spada v vrsto ibisov. In vendar se jih je še pred nedavnim zbralo tu tudi do 200. Že nekaj let ne opazijo več niti ptice, ki j' domačini pravijo žličarka. Morda so nekateri s tem tudi zadovoljni, kajti to ptico so imeli za škodljivo in jo lovili, dejansko pa ta ptica ni škodljiva, nasprotno. Kot smo že rekli, je že nekai let ni na spregled in seveda tudi ne gnezdi več tod. Pred tem, da izumrejo, so čudoviti orli, ki jih je bilo ob koncu vojne več desetin parov, sedaj pa rse le od časa do časa opazi kak samotar, ki je zato tako rekoč obsojen da izgine. Pravzaprav je bilo veff vrst orlov, ki so pa že skoraj povsem izumrli. Izginjajo ali izumirajo tudi divje gosi. Čuvaji, ki jim je na skrbi divjad, vedo povedati, da živi na Kopačkem ritu le še kakih trideset družin te (ako značilne močvirske ali vodne ptice. Pri tem pa vendarle velja dodati, da so te družine ali bolje ta gnezdišča še zadnja gnezdišča divjih gosi v Evropi. Povsem izumrla pa je črna štorklja. še bi iahko navajali vrste ptic, ki so izumrle ali ki so na tem da izumrejo. Zato je popolnoma razumljivo. da si ornitologi postavljajo vprašanje, kako rešiti to bogastvo. Že nekje v začetku smo omenili, da so posamezne vrste ptic pod zaščito in kljub temu izumirajo ali so celo izumrle. Potrebno bo torej najti kako drugo rešitev, potrebno bo najti učinkovitejšo zaščito za te živali, kajti to je eno izmed velikih bogastev vsega Kopačkega rita. NA FILMSKIH PLATNIH Alfred Hitchcock: «PSYCHO» Reprizna izdaja ameriškega filma Alfreda Hitchcocka «Psycho» (Psyco, 1960) nam je omogočila, za zopet vidimo eno izmed najbolj znanih del uveljavljenega režiserja. Kot vsa Hitchcockova dela, temelji tudi to v veliki meri na spretno in podrobno izdelanem mehanizmu. Ta mehanizem je pa pri Hitchcocku vedno posredovalec nekega pogleda na realnost, neke mojstrske uporabe filmske forme, ki sama proizvaja vsebino. V »Psj/cho* lahko občudujemo predvsem uporabo elementov groze, kakršna je npr. strahotna hiša, v kateri živi protagonist. V tem smislu se nam zdi skrajno pomemben tudi propagandni predfilm, ki ga je Hitchcock pripravil za film : v njem vidimo režiserja, ki se sprehaja po krajih, kjer se dogaja film, in ironično komentira. V predfilmu vidimo kraje podnevi, medtem ko se nam v filmu kažejo večidel ponoči. Protagonisti filma so Anthony Perkins, Janet Leigh, Vera Miles, John Gavin, Martin Balsam: kot vedno se prikaže v začetku tudi Hitchcock (v tem filmu ga vidimo na cesti za šipami urada, v katerem dela Janet Leigh skupaj s Pat Hitchcock). Zadeto glasbo je sestavil Bernard Herrmann, Hitchcockov sodelavec od filma cThe Trouble with Harry» (1955) do «Marnie» (1964). Izredno uspeli so v svojem enostavnem slogu naslovi filma, ki jih je narisal Saul Bass (v tem filmu tudi nekaj minutah sta se vrnila. »Moj mož se počuti slabo, zato se vrneva domov,* je pojasnila časnikarjeva žena presenečenemu vratarju. Danes zjutraj sta zakonca Begon poklicala taxi in se odpeljala v kliniko »Salvador Mundi*, kjer so časnikarja sprejeli na zdravljenje. Kmalu nato je Maria Aqua-ro obvestila o Begonovem povratku policijo, ki je Takoj prispela v kliniko in zastražila časnikarja. Jack Begon je izginil v nedeljo 22. julija. Ob 7.30 je šel z doma in dejal ženi, da gre v vilo So-phic Loren in Carla Pon,ti ja, kjer bo intervju val znana filmska zvezdnika Liz Taylor in Richarda Burtona. časnikar se je s svojo »ford capri* peljal v uredništvo ABC, kjer se je zadržal nekaj minut. Nato je izginil kot kafra. Zem je dejal, da bo za kosilo doma, a Maria Aquaro ga je čakala zaman. Proti večeru je telefonirala odgovornemu uredniku rimskega uredništva ABC BaTieju Dunsmoreju. Ta jo je potolažil, a nato je stopil v uredništvo in videl, da je Begonov urad razmetan. Varnostna blagajna, kjer so hranili milijon lir v gotovini, je bila odprta, na tleh pri Begonovi pisalni mizi pa so bili razbiti časnikarjevi naočniki. Dunsmore je ravnal dokaj čudno. Begonovi ženi je zabičal, naj nikar ne o zadevi obvešča italijanske policije, češ da bo sam rešil skrivnost. Italijanski policisti so posegli 24 ur pozneje, ko jih je obvestil sin neke Bego-nove prijateljice. Sprva je kazalo, da gre za mafijski zločin. Dunsmore je povedal preiskovalcem, da je Begon pred izginitvijo začel preiskavo o Vtiho-tepljanju ameriške valute v Italijo, o sodelovanju med ameriško kriminalno organizacijo »Cosa no-stra* in mafijo. Preiskovalci so tudi ugotovili, da je bil Begon dva dnd preden je izginil v Palermu. Njegovo ravnanje v sicilskem glavnem mestu je zbegalo preiskovalce: časnikar je namreč šel v najboljši hotel plačal takoj sobo in naročil steklenico viskija in štiri kozarce. Dve uri in pol pozneje je zapustil hotel in odpotoval v Rim. Pred hotelom se je sprl s taksistom, ki ga je dal sam pakli- MESTRE, 20. — Po vesteh, ki so jih posredovali nekateri beneški turisti, so jugoslovanske oblasti na Malem Lošinju priprle pet italijanskih državljanov (dva odrasla in tri dečke) pod obtožbo, da so zagrešili požar v nekem gozdu. Italijanski turisti so sedaj v nekem hotelu, kjer čakajo na obravnavo. Branil jih bo odv. lo-ris Fortuna catJ, češ da je predrag in se po-služil drugega javnega avtomobila. Drugemu vozniku pa je plačal za prevoz ne da bi trendi dvakrat večjo vsoto kot jo je zahtevaj prvi šofer. Govorilo se je tudi, da je bil Begon v stiku z ameriško vohunsko službo CIA in z ameriško zvezno policijo FBI. Načelniki teh dveh ustanov, pa so te vesti odločno demantirali in pribili, da Begon ni nikoli odkril nič tako pomembnega o mafiji, da bi bil prisiljen zbežati ali da bi mu mafijci stregli -po življenju. Kje je bil torej doslej časnikar? Med zasliševanjem v rimski kliniki, je Begon trdil, da so ga mafijci ugrabili in ga odvedli v A-meriko, kjer pa se mu je posrečilo zbežati. Po mnenju preiskovalcev je časnikarjeva zgodba povsem izvita iz trte. Kaj je torej sililo Begona, da je uprizoril svojo ugrabitev? Možni sta doslej dve domnevi. Časnikar bi si protizakonito prisvojil finančna sredstva televizijske družbe ABC in bi zato uprizoril farso svoje ugrabitve, da bi prikril tatvino. Druga možnost je, da je Begon pripravil načrt, da bi prisilil italijansko policijo, naj začne preiskavo o nekaterih mafijskih zadevah o katerih je pisal pred leti. Gonilna sila, naj bi bila strasti da preiskovalci s tehtnimi dokazi podprejo njegove domneve. VATIKAN SPREJEL OSTAVKO BENEDIKTINSKEGA OPOREČNIKA Hierarhij a močne j ša kot opat Franzoni Dosleden boj uglednega meniha proti vojnam in nasilju VATIKAN, 20. - Papež je sprejel ostavko Giovannija Franzonija, opata benediktinskega samostana »San Paolo fuori le mura* v Rimu. V tej zvezi je Vatikan objavil noto v kateri pojasnjuje primer tega nenavadnega katoliškega meniha, ki je dosegel v cerkveni hierarhiji precej visoko stopnjo (med drugim je bil polnopraven član konference italijanskih škofov). Primer benediktinca Franzonija je že precej star. Giovanni Franzoni se je rodil pred 45 leti v Romuniji, po vojni pa je nastopal v Italiji ter še posebej v delovanju katoliške akcije v Toskani. Potem je postal duhovnik v benediktinskem redu. V okviru svoje opatije je zbiral laike ter ustanovil pravcato skupnost. Posebno se je posvetil delovanju na področju agitacije proti vojnam, proti zakonski obveznosti služenja vojaškega roka (v prid oporečnikom zaradi verskih nagibov, oziroma vesti), proti vojni med Indijo in Pakistanom, v Indokini itd. Bil je tudi med udeleženci protimili-tarističnega pohoda, ki so ga lani organizirali radikalci v deželi Furlanija - Julijska krajina. Gre torej za svojevrstno osebnost, ki je dojela nujnost, da cerkev spremeni svoje stališče do perečih vprašanj, da se izloči iz vladnega sistema ter postane bolj življenjska v nenehnem občestvu z množico vernikov. Opat Franzoni v tem svojem poskusu ni uspel. Že v juniju letos je v pastoralnem pismu benediktinski skupnosti svojega samostana, podal ostavko. Sedaj je Vatikan to ostavko sprejel. Dom Franzoni (iz latinskega »dominus*, ki se ga ne sme zamenjati z običajnim «don», ki je v navadi pri Italijanih) bo sedaj postal navaden menih, ter se bo moral pokoriti novemu predstojniku. Mogoče bo ostal v samostanu, utegnil pa se bo izseliti ter kje drugje ustanoviti versko skupnost, ki bi bolj odgovarjala njegovim načelom. Glede te možnosti pa so perspektive zelo meglene. V sami vatikanski noti je rečeno, da bi morala benediktinska skupnost (v glavnem gre za benediktinski samostan v Mon-tc Cassino, kjer so benediktinci nastali pred več kot tisoč leti) privoliti na ustanovitev nove enote, ki bi morala pač spoštovati pravila sv. Benedikta. Kat fia Se tiče pastoralnega dela bi moral opat Franzoni odgovarjati krajevnemu škofu. Zdi se. da je opat Franzoni doživel s svojiVni pobudami določen neuspeh. Kljub temu, da si je osvojil srca preprostih ljudi, je moral kloniti glavo pred diktatom hierarhije. Celovški maturantje na obisku v Jugoslaviji LJUBLJANA, 20. — V Ljubljano je prispela danes skupina maturantov in profesorjev slovenske gimnazije v Celovcu. Skupina bo med desetdnevnim študijskim potovanjem po Jugoslaviji obiskala Beograd, Skopje, Prizren, Dubrovnik in Split in se seznanila z življenjem jugoslovanskih narodov. Po krajšem postanku v Ljubljani so celovški maturanti in profesorji odpotoval v novomeško tovarno zdravil Krka. LONDON, 20. — V neki londonski hiralnici je danes umrla v 112. letu starosti najstarejša Britanka, Aliče Stevenson. • * • REKA, 20. — V Kvarnerskem zalivu pri Cresu so odkrili ostanke rimske ladje, ki se je potopila sredi drugega stoletja pred našim štetjem. Na ladji, ki so jo odkrili po desetih letih sistematičnih raziskovanj, je veliko ostankov, ki imajo izredno arheološko vrednost. • * • HAMBURG, 20. - Hamburška policija je aretirala dva Kitajca, ki sta skušala vtihotapiti mamila v ZRN. Prvega so zasačili v pristanišču, ko je skušal razpečati poldrugi kilogram heroina, drugega pa so aretirali v njegovi restavraciji, kjer je skrival pol kilograma opija. • • • BATON ROUGE (LOUISIANA), 20. — Zaradi brodoloma neke ladje se je zlilo v Mississippi pri Baton Rougeju o-krog 300 litrov kloroforma. Na srečo je kloroform težji od vode in zato ni veliko nevarnosti zastrupitve, ker se je snov sesedla na dnu reke. • • • SAN FRANCISCO, 20. - Vrsta močnih požarov je izbruhnila v gozdovih v zapadnem predelu ZDA. Ogenj je uničil okrog 55 hektarov gozda. Materialno škodo cenijo okrog 60 milijonov dolarjev (36 milijard lir). «Man withoul a Star» (Nadaljevanje s 4. strani) filme, ki smo jih šli spet gledat; polsg teh so izšle še druge re-prizne izdaje, npr. Buhuelove mojstrovine »Belle de jour», začetnika smeri ameriškega dvoumno-na-prednega filma »La calda notte delTispettore Tlbbs* režiserja Normana Jetvisona itd. Za en sam dan je izšel ameriški ivestern Kinga Vidorja »Man without a Star* (L’uomo senza paura, 1955), v katerem igrajo Kirk Douglas, Jeanne Crain, Clai-re Trevor, William Campbell. Scenarij sta napisala Borden Chase in Daniel Beuchamp, barvno fotografijo je posnel znani Russell Mettg. Gre za pomemben western, v katerem Vidor razvija svoje razmišljanje o individualizmu. Vi-dor je pravzaprav režiser miti-zacije svobodne iniciative, kot smo spoznali predvsem iz skrajno pomembnega filma, ki ga je pred kratkim predvajala televizija (La fonte meravigliosa). S. G. ■tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODGOVORNOST ZA ATENTATE SI LASTI IDA Vrsta bombnih eksplozij povzročila preplah v Londonu Na srečo ni bilo človeških žrtev in muterinlnn škoda je neznatna LONDON, 20. — Dve. posodi polni bencina sta eksplodirali včeraj ponoči pred klubom britanskih častnikov v Aldershotu, jugovzhodno od Londona. F’redstavnik angleškega ministrstva je sporočil, da je bilo ob uri eksplozije v klubu le malo obiskovalcev. Ranjenih zato ni bilo in tudi materialna škoda je neznatna. Preiskovalci še niso prepričani, da gre za atentat. Incident pa je prisotnim priklical v spomin krvoločni napad ulstrskih gverilcev 19. februarja lani. Samo 600 metrov od kraja, kjer sta eksplodirali posodi z bencinom, je peklenski stroj povzročil razdejanje v menzi častnikov. Eksplozija je terjala sedem smrtnih žrtev in 20 ranjenih. ključev svojega avtomobila, so ban- i cializem*. BEOGRAD, 20. — Profesor zagrebškega vseučilišča dr. Rudi Sunek je odorl sinoči na Korčuli deseti mednarodni sestanek sociologov in filozofov, na katerem so poleg domačih znanstvenikov. strokovnjaki iz 16 drugih dežel. Na letošnjem sestanku razpravljajo o temi »Meščanski svet in so- Čeprav akcije ulstrskih gverilcev niso več tako pogoste, je napetost v Severni Irski še vedno velika. Bri.anskl vojaki dan za dnem ustavljajo ljudi v središču mesta in jih preiščejo. Zlasti po zadnjih atentatih v Londonu ' . > se bojijo pouovnega izbruha nasilja Le uro ali dve pozneje je v veliki londonski veleblagovnici «Liberty’s» eksplodirala zažigalna bomba. V isti trgovini so preiskovalci našli še drugi peklenski stroj, ki je bil skrit v žepu neke obleke. Do podobnega atentata je prišlo v soboto v veleblagovnici »Harrod's». Zažigalni bombi sta tudi v tem primeru povzročili skoraj neznatno škodo, a precej preplaha med Londončani, ki se še živo spominjajo lanskih bombnih atentatov ulstrskih gverilcev. Skoraj gotovo je, da gre atentate gverilcev, ki ne soglašajo s politiko pripisati manjšim skupinam ulstrskih glavnega štaba organizacije IRA. V soboto, le nekaj ur po atentatu pri »Harrod’su», je tiskovna agencija »Press Association* dobila anonimno sporočilo, s katerim si je IRA lastila očetovstvo atentata. Preiskovalci pa so danes ugotovili, da so neznani atentatorji uporabili za neeksplodiran peklenski stroj isto razstrelivo, ki ga uporabljajo ulstrski gverilci za svoje atentate. Vprašanje, ki si ga postavljajo londonski policisti je sledeče: gre le za poskus osamljenih gverilskih skupin, da dokažejo, da so še vedno aktivne? V tem primeru bodo nadaljevale z dosedanjo taktiko (ustrahovati ljudi l majhnimi zažigalnimi bombami, ki povzročijo le omejeno škodo) ali pa se bodo poslužili močnejših peklenskih strojev? Londončani imajo še živo v spominu srhljiv prizor pred »Old Baileem*. kjer srhljiv prizor bombe ulstrskih gverilcev In terjale veliko smrtnih žrtev in veliko ranjenih.