leto XI.	24.MAJA 1958.	ŠTEV.228.
====S~ =5==:==:=:=:*: =	=s===:=:==:5»==
NE DAMO SE !
Poslabšanje odnosov med Jugoslavijo in sovjetskim bIokoinfki je do bilo tako dramatično obliko pretekli mesec ob priliki komunističnega kongresa v Ljubljani in kasneje, nas ni iznenadilo, saj srno že leta sem Ponavljali,da se bosta Beograd in Moskva mo^la strinjati v mnogih vpra šanjih, da pa ni govora, da bi se Jugoslovani prodali in pn se odpove= dali svoji politični neodvisnosti. Titov režim ni zastonj prebolel naj nuj še preizkušnje v času Kominforma, da bi se zdaj za skledo leče po = dredil v naprej komurkoli. Pri tem si ni opekel prstov samo Stalin am= Pek si jih utegne tudi Kruščov.
Neka druga stvar nas je bolj začudila: ko je namreč Rankovid tiste ga 23*aprila zavrnil Sovjete zaradi njihove kritike "jugoslovanske po= ti v socializem", je doživel tak spontan aplavz, ki mu ni hotelo biti konca,da je to presenetilo vse tuje opazovalce. Bil je to plaz navduše bja,ki ga nista mogla ustaviti niti Tito niti Rankovid,dasi jima je že Postajal neprijeten in bi go rada čisto po komunistično "kanalizirala" v Prave vode, pa sta morala poražena dopustiti,da se je plaz sam izgu= bil in odnesel seboj divje razpoloženje dveh tisoč ljudi,ki so v dvo= rsni prepevali bojno pesem iz leta 1948...
Čeprav je pri tem šlo za komuniste, ne moremo mimo dejstva,da so na popolnoma spontan način diktirali svojo voljo partijskemu in držav= nemu vodstvu, da se namreč tujcem ne puste. Še več: to je bilo za Fre= 2idij partije toliko večjega pomena, ker so to pot komunisti popolno= fta nenaročeno zares izražali razpoloženje celokupnega jugoslovanskega Prebivalstva, ki je vsaj z nezaupanjem če že ne s strahom zrlo v zbolj šanje sovjetsko-jugoslovanskih odnošajev vse od leta 1955. Tako je ju=r gosi o venski režim po svojih lastnih oprodah zvedel in videl, kako misli. Partija, kako misli država. In ni je diktature na svetu, ki bi smela °rez skrbi omalovaževati nekaj takega, ker je sleherna diktatura odvis od podpore vsaj dela prebivalstva, tem prej, če gre za komunistično diktaturo in partijo.
Pa ne samo to. Ta plaz navdušenja in ton borbene pesmi ni bil le znak, da jugoslovanski komunisti nočejo, da bi jih kdo učil kozjih mo= litvic. V partiji je vse preveč koritarjev in oportuniatov-karieristov, da bi jim pri vsem tem resnično šlo za ideološko Čistost Marxovega nau ka. Ce bi jim res šlo le za to, potem bi se moralo nujno pokazati v ppr tiji tudi prosovjetsko krilo, Česar pa to pot sploh ni bilo. Vsi so bi Ü kot eno, ker je v prvi vrsti šlo za to, da pred vsem svetom izpriča 3o,da se ne podajo tujcu, kot se mu niso v času osvobodilne vojne in Pozneje.
Komunistično vodstvo pa je na tem kongresu dobilo lekcijo,da šeni igrati s človeškimi čustvi, niti med partijci. To je bil podoben isbruh ~ čeprav to pot v omejeni meri - kot smo mu bili priče v tistih usodnih tarčnih dneh pred sedemnajstimi leti, ko nek drug režim ni upošteval ljudske volje in je mislil, da more in sme mimo nje in proti njej zapi |ati državo Hitlerju, čeprav so ga lahko pri tem vodili dobri nagibi in tako realistično ocenjevanje mednarodnega položaja. Toda zadelo ga 3e prekletstvo samovolje, ker je mislil,da lahko brez Jugoslovanov odlo o Jugoslaviji. V tem je pomen in bistvo nesrečnega 25.in 27.marca, ga pa birokratski politikanti,z legitimacijami ali brez njih,nočejo dojeti in se raje omejujejo na take banalnosti,kot je vloga ali odgo = vornpst nekega Mirkoviča ali pa celo Kneževida. In prav v tem iščite
tudi odgovora na 28.junij 1948.,ko je Stalin mislil,da bo samo z me = zincem mignil,pa mu bo Jugoslavija ležala pred nogami. Kdaj bodo ven= dar politični liliputanci dojeli, da gre že dolga leta sem za voljo in razpoloženje tistega naroda,ki se tudi v času osvobodilne vojne ni u= strašil najhujših žrtev,ko je šlo za našo svobodo in neodvisnost -ne glede na to, na kateri strani je kdo stal, le da. sta manjšini na skrajni desni in skrajni levi to razlagali po svoje in se hoteli , a tem okoristiti!?
Ne vemo, če bo iz te-poslednje lekcije Tito izvajal posledice in kazal odslej kaj več smisla za to ljudsko razpoloženje vobče. Toda do sledno nauku,ki ga je dobil od naroda med vojno in zdaj že drugič po vojni, ne more zatiskati oči pred neizprosno resnico,ki je našla tako groznega, izraza v madžarski revoluciji, da je ni sile, ki more večno tlačiti državljane. Ne more preslišati nauka, ki ga je že Finžgarjev Iztok zabrusil v brk Bizantincem:"Na prodaj nismo Sloveni nikdar!"
BORBA ALI UMIK
Knjiga o "Državljanski vojhi^v Srbiji 1941-1945",o kateri piše na drugem mestu naš sodelavec Simonič, kaže površnost ali pa naivnost njeiega avtorjafko razpravlja o predvideni bitki za Slovenijo.
Navedbe,kako si je Dimitrije Ljotič zamišljal sprejem, partizanov na slovenskem bojišču, so gotovo zanimive,čeprav niso nove. Bolj zani mivo je, da še danes o njih kdo resno razpravlja. Istega mnenja je bil tudi general Rupnik,kot ji e pred tremi leti popisal dr .Kociper in kakor je sam general pripovedoval slovenskim častnikom v Italiji: .da si je namreč vso stvar zamislil tako, da bi proti prihajajočim'Zaveznikom najprej^poslal.slovenske politične predstavnike, sam pa bi s protiko= munističnimi silami v .Sloveniji zadrževal partizane, dokler se ne bi delegacija vrnila in sporočila izid razgovorov. General Rupnik je nam reč upal, da bi morda Zavezniki pristali na to, da bi Slovenijo ne za sedli partizani, odnosno,Če ta up ne bi bil uresničljiv, da se proti= komunisti šele potem umaknejo koncentrirano proti Zaveznikom ali pa vzdržujejo ilegalo in de postopoma umikajo čez mejo, ko legala ne bi bila več možna. Öe treba, bi se general Rupnik s svojimi enotami na -zadnje boril v jeseniškem kotu.
Vsa stvar se je tedaj morda res komu zdela možna, zlasti če upo= števamo,da so razne bistre glave računale na separaten mir med Anglo američani in Nemci, s katerimi bi potem prvi udarili po Rusih, (Tako naivno tolmačenje je širil tudi famozni Jevdjevid.) Politično presod nih ljudi,ki bi znali ocenjevati tudi razvoj svetovnih dogodkov in ne le domače prepiri na občinskih popriščih, pa itak nismo dosti ime= li, oe. izvzamemo vsaj profesorja Pi tami ca, nekđ'an j ega našega poslanika v Washingtons ki .je odklonil povabilo,da postane predsednik "Narodnega odbora za Slovenijo" z motivacijo, da je vsa stvar politično itak iz= gubi j ena. In v.tem .grmu vendar tiči zajec,ki ga pa g.Karapandžid niti danes po trinajstih letih in po tolikih objavljenih spominih in doku= mentih še ne more dojeti.
vUsoda Jugoslavije kot celote je bila politično zapečatena s priho dom Subašiča na oblast in z njegovim sporazumom s Titom; oboje z vsemi blagoslovi Zaveznikov. Potemtakem je bilo ne samo naivno ampak tudi skrajno nepolitično predvidevanje naših politikov,po katerem naj bi ti isti Zavezniki izdali Tita in Subašiča,ko naj bi priznali po tretjemaj ski resoluciji slovenskega parlamenta na Taboru proglašeno Zedinjeno Slovenijo in dovolili ne samo povratek kralju Petru, ki je med tem že itak prenesel svojo oblast na tričlansko kraljevsko namestništvo,ampak da bi dovolili ali pa celo podpirali protikomunistični odpor Titovi vojski. Da, naivne duše so tudi to pričakovale. Öe pri tem pomislimo da je bil lito tisti, ki je 28.septembra 1944* čisto resno in formalno dovolil vstop Rdeče armade v Jugoslavijo in postavil pri tem svoje po= goje,ki so jih Sovjeti kajpak morali sprejeti, in da bi v primeru tre= tjemajskih predvidevanj kajpak lahko spet poklical na pomoč Ruse, si potem lahko predstavljamo, kaj bi moglo iz vsega tega nastati. Angleži
štev.228.	KLIC TRIGLAVA	Stran 3
— _ — —	— — — — vw	-v- ; \ '	i i ^y . “ !
ao le preveliki realisti, da se tega ne Li zavedali, oe pri tem prezre mo, da se navadno drže sklenjenih'pogodb,ker iimjo Pa?- vlade,ki so odgo vorne svobodno izvoljenemu parlamentu.
Nekateri so'pri tem računali, da bi se v Sloveniji mogel ponoviti grški primer. Primerjava je spet čisto nepolitična» Razlika je bila vendar v tem, da je bila grška begunska vlada pro ti-komunistična in. Priznana od zaveznikov,ki So jo bili dolžni podpira-ti inr ji polagati zatreti kormnis tiono uporništvo, tem bolj, ker Grčija. Čuva svobodno plovbo v vzhodnem Sredozemlju,ki je bila Angležem vedno tako pri srcu.
V primeru Jugoslavije je bilo-pa baš obratno: od zaveznikov priznana vlada je bila pro-komunisti?na če že ne čisto komunistična in tu za = veznikom pač ni kazalo-drh^eva,kot da jo podpirajo^politiono in vojaš ko, knr so tudi storili in kar bi gotovo naredili,če bi prišlo do po= ložaja, o katerem'so: sanjali Ljoti<5,Rupnlk in drugi.
Prav do tega'istega zaključka bi morala priti seveda tudi general Rupnik in Dimitrije Ijotid, če b-i jima res uspelo pravočasno poslati Politične predstavnike do Zaveznikov. Vprašanje je le, če bi se ti predstavniki sploh mogli vrniti. V enem ali drugem primeru bi prišlo brez dvoma do novih žrtev in umik bi bil neizbežen,če bi sploh še bil možen. Iz tega razloga torej ne gre očitati slovenskim poli tikom,kot je to storil pred leti dr.Stanko Kociper, da so ga pol omili,ko so spod kopali tla generalu Rupniku in mu preprečili njegov načrt. Nekateri bo celo mnenja,da so ti isti politiki verjetno mislili podobno kot ge neral Rupnik, le da je pri vsem tem zgolj za "ablast". 1'olitično naiv na resolucija 3»maja s pozivom Zaveznikom "da preprečijo nadalnje pre livanje krvi", bi namreč govorila tudi za to razlago, dasi je po drugi atrani spet res, da so politiki računali z možnostjo umika, sicer se ne bi o tem razgovarjali z generalom Prezljem. Öe so v to možnost za= neš verjeli, je seveda drugo vprašanje. Umika gotovo niso izvedli v re "du - to je bil beg, ne umik! - niti niso vzeli v tujino tis tega,kar so Prej obljubili. Sploh so pa bili tedaj v Ljubljani vsi brez glave in sploh niso vedeli, za kaj naj ae odločijo. Dobesedno so viseli na radio Postaji,ki je bila v rokah enote generala Andreja in od njoga čakali sporočila, ker je s svojimi edinicami in srbskimi oddelki že dosegel Zaveznike. Sporočilo je najprej prišlo 3.maja - pred zborovanjem na Taboru - po obveščevalni-liniji:"Gremo v Italijo.Domobrani se bodo mo rali umakniti v Avstrijo k AA,ker Slovenijo zasedejo parti..." Med tem Pa so se nadaljevali razgovori z Angleži in po prihodu v Palmanovo sta 5.maja generala Damjanovič in Prezelj radiografirala v Ljubijano:"Na= rooite tamkajšnjim trupam, da hitro vzpostavijo' zvezo z zavezniki na Koroškem in prosijo za združitev z nami!" Kmalu zatem, istega, dne, je še sledilo dopolnilo generala Andreja svojemu namestniku v Ljubljani: "...naročite Ljubljanski diviziji, da se skupno z vami pob. topoma umika ha serer.Posvetite posebno skrb desnemu krilu in smeri od Idrije in Cer knega..."
Tako je bila izvedena evakuacija Čet iz Slovenije in na najboljši tfložni način preprečena večja katastrofa. General Prezelj je preskro= men,da bi si kdaj lastil zasluge,češ da je bil politično đalekoviđnejšL kot ostali.Morda je bil,morda pa je bilo vse skupaj zgolj slučaj in sreča, da so Jevdjevičeve edinice v Istri odpovedale proti partizanskim tankom in povzročile postopno rano umikanje celotne vojske Skozi Vipav ako dolino proti Soči,(kar je tudi povzročilo hitro in nepredvideno Prekinitev stika med enotami na Primorskem in Kraftjsketn - skozi Postoj fto in Rakek.) Toda dejstvo je, da so tedaj v komandnih središčih po Iri morskem razpravljali o možnosti evakuacije in da se niso zanašali le fta L jotid-Rupnikovo zamisel, v kolikor so jo jemali resno, Ce bi bil Ljotid preprečil pravočasni umik in zadržal zlom obrambne črte v Istri, ako se ne bi smrtno ponesrečil, je seveda veliko vprašanje,Toda tudi v tem primeru bi - kot smo zapisali uvodoma - to povzročilo več žrtev ka kor pa alternativni umik,ki je dosegel rano srečanje z Angleži in pro= vočasno poskrbel za umik ostalih trup iz Kranjske, Vprašanje vrnitve do mobrancev pa je kajpak druga stvar,ki pa nima nobene neposredne tehniČ= fte zveze bodisi z Ljotič-Rupnikovim načrtom bodisi z umikom preko Soče.
Stran 4.	KLIC TRIGLAVA	Štev.228.,
SPREMEMBE NA VRHOVIH
Presneto malo se je spremenilo na jugoslovanskih vrhovih,ki juh te mu,đa so hili titovci aprila izredno marljivi,saj so priredili tako za sedanje zvezne skupščine kot partijski kongres.0 zamenjavi stolčkov in rahli preureditvi med voditelji govori članek na 10.in 11.strani,a o po menu preureditve razpravljamo v sledečih uvodnikih.Vsiljuje se nam ne= kaj splošnih zaključkov:
Jasno je, kot je jasno že leta, da imajo komunisti popolno in ne= omejeno oblast. A če je le še kje kdo tako slep, da tega ne vidi,se ho le moral spod tekniti oh dejstvo,da so vsi voditelji na najvažnejših po ložajih člani centralnega komiteja Zveze komunistov,kot je navedeno v našem pregledu.
Lohili smo splošen vtis,da je razmeroma precej Hrvatov in oloven= cev na administrativnih položajih.Komunisti So uvideli staro dejstvo, da so južni bratje pač dobri za govorjenje, a zapadni boljši za upravlja nje.To je pač nam Vsem znano.Toda komunistom gre priznanje,da se vsaj delno tudi ravnajo po tem spoznanju.
Tretjič je opaziti,da se titovci zares preusmerjajo na pol jedel * stvo.lri tem^dajejo poudarek poljedelstvu v velikih razmerah,kot je pen najbolj mogoče v Vojvodini,8 pridelovanjem na velikih površinah s po = močjo strojev upnjo premavati težave in dvigniti proizvodnjo,tako dabo vendar enkrat dovolj hrane.S; tem bi se seveda rešili odvisnosti od ma= lih proizvajalcev,nakar bi se spet lahko posvetili socialistični preo= brazhi podeželja z vso vnemo zagrizencev
VEČ DELA V VLADI
Tokrat so si člani zveznega izvršnega sveta naložili več praktičnih dolžnosti kot kdajkoli, odkar so ustanovili to vlado z dolgim imerinv Tudi titovci prihajajo do spoznanja,da je delo lažje,če je razdeljeno tako,da vsak ve,kaj dela in za kaj je odgovoren. Prejšnje ministrske resore so odpravili z uvedbo novega sistema v januarju 1953.,ko jeskupš Čina na papirju prevzela več dolžnosti in več odločenja.Pri ustavnih spremembah je imel Kardelj največ besede.Ravnal se je po nepraktičnih idealih in si je zamišljal,da bo delo teklo nekako samo od sebe pod vodstvom celotne skupščine,ki šteje preko 400 ljudi. Le državna sekre= tarijata za zunanje zadeve in narodno obrambo sta takrat ostala v ro = k ah članov vlade,. Zveznega izvršnega sveta. Ostalim sekretariatom so načelje.vali uradniki.
Počasi je vsem postajalo jasno,da se preveč motovilijo.Če so hote li obdržati videz skupščinskega nadzorstva in vodstva,so morali Uradni ki hiti odgovorni skupščini in se udeleževati skupščinih debat.Itak so se že morali udeleževati sej zveznega izvršnega sveta,če je ta svet ho tel kaj ukreniti na njihovih področjih. Tako je zelo teoretičnemu pedeh tuKardelju moralo postati jasno,da bi bilo enostavneje, če bi' 'ti načel niki oddelkov bili tudi formalno člani skupščine in člani Izvršnega s ve ta.Mislili bi,da je to samo po sebi umevno,a trajalo je lota,predno so do tega spoznanja prišli v Beogradu. Reorganizacije državne uprave so si sledile vsako leto,(julija 1954,marca in aprila 1955,aprila in maja 1956) vse do konca 1957.,ko je Stefanovid,ki je za Rankovićem prevzel notranje zadeve,vendar le prilezel v izvršni svet. Toda šele v vladi, sestavljeni tega aprila,so vsi državni sekretarji in večina sekretaij^ v sekretariatih zveznega izvršnega sveta končno le člani tega sveta. Medtemko je komaj pred letom dni bil član izvršnega sveta z določeno funkcijo redkost, so zdaj elani brez listnice, da. se poslužimo za spremeni bo kapitalističnega izraza, v manjšini.
Vsekakor je razmeroma lahko vse podreti,a mnogo težje je graditi iz niča; .mnogo tež j e,kot so si predstavljali komunisti,predno so se se znanili z dejstvi. Kljub izredno zamršenim in okornim nazivom,ki jih uporabljajo za položaje,se le bližajo običajnim in preizkušenim oblikam kabinetne vlade.Pri tem nas naslovi kot "sekretar v sekretariatu zvezne ga izvršnega sveta s položajem državnega podsekretarja" ne smejo motiti-Txidi ne smemo misliti, da je oseba,ki se skriva za tem pošastnim naslo= vom, enostavno tajnik vlade. Pač pa bi mu lahko rekli nižji minister. Toda enostavnost pač ni komunistična čednost.Kam bi pač prišli brez formalizma in birokratizma?
ÖULNE DELAVSKE ZVEZE
Kader je govora o sindikatih,nekako radi pozabimo,da ta tuja bese da v resnici pomeni delavske zvezd. To se ne dogodi le takim sociali = stično' nevzgojenim posnmeznik-om,kot smo mi,ki nas titovci smatrajo za Srno reakcijo. Dogodi se celo samim titovskim voditeljem.Ti bi pač mo= rali vedeti,kako in kaj,saj je Partija baje voditeljica in prvoborite= Ijica delavskega razreda in delovno ljudstvo ima oblast v svojih^ro= kah,kot pravijo. Pa- se kljub temu zgodi,da celo delavske zveze - sindi kati - niso več delavske in da imajo v njih delavci bore malo besede.
V Beogradu je bila seja zveznega sveta Zveze sindikatov Jugoslavi je.Nekaj nad 170 ljudi je na zunaj odločilo o vodstvu sindikatov,ki i= majo na desettisoče članov. Za predsednika so postavili Svetozarja Vuk manovida.Prav nič jih ni motilo,da Vukmanovid sploh ni bil član zvezne ga sveta,iz vrst katerega nnj bi bil izbran predsednik. Celo to jih ni motilo,da Vukmanovid sploh ni bil član kakega sindikata.Ker namreč še ni sindikata podpredsednikov izvršnega sveta niti sindikata komunistič nih voditeljev. Vukmanovid niti ni mogel biti član. A nič ne de.Vseeno je bil postavljen za predsednika, ker je znan po svoji energiji in od= stranjevanju nezadovoljstva,karkoli si že pod tem lahko mislimo.0d3tra= nitev dosedanjega predsednika Djura Salaja je prišla zaradi njegove bo= lezni - medtem je mož že umrl - pa tudi zaradi nemirov in nezadovolj m atva med delavci,kar je bilo opaziti zlasti januarja ob priliki rudar= skega štrajka v Trbovljah.V zvezi z vsem tem so omejili uporabo avtomo bilov, celotni sistem plač in nagrad pa imajo zdaj v pretresu.
Med novo postavljenimi tajniki Zveze sindikatov je šo en čuden sin dikalec,Miša Pavičevid. Ta je bil dolgoletni diplomat in je kot posla= nik najprej v Turčiji, a kasneje v Grčiji deloval za Balkanski.pakt,do kler je še šlo in je bil pakt moderen. Ker še nismo slišali za sindi = kat poslanikov in veleposlanikov,tudi ta mož ni mogel biti član zveze. Tudi to ni važnoVažno se jim je zdelo pač le to,da sindikati rabijo ne koga,da izboljša njihove mednarodne zveze z zapadnimi delavskimi zveza mi,Te so po obsodbi Djilasa in nedavnem procesu predvojnih socialistov in sindikalistov v Beogradu zašle v precej velike neprilike.
Delovno ljudstvo dežel,ki jih ni dosegel blagor socializma,pa so lahko ponovno zamisli.Delavci,ki ljubosumno branijo svoje pravice,so Pač varnejši pod kapitalizmom kot pod komunizmom. Pod kapitalizmom se vsaj lahko postavijo za svoje interese in so v dolgih letih dosegli že toliko,da je kapitalizem marsikje bolj socialističen kot komunizem.
UREDNIŠTVO
LJUBLJANSKI KONGRES
Z ognjemeti in zastavami je sprejela Ljubljana 1800 komunističnih de legatov,ki so prišli na 7.kongres Zveze komunistov Jugoslavije 22,.apri = la. Pet dni je zasedal kongres.Zapadni časopisi so poročali o novih be= sednih spopadih z. Moskvo.Jugoslovanski listi so polnili strani z dolgi= govori,ki bi napolnili knjige.V zelo grobih obrisih je kongres pote= kal takole:
Tito je pričel svoje poročilo o nalogah ZKJ v zvezi s položajem doma in,na tujem takoj po otvoritvi in ga zaključil na popoldanski .seji prve ga dne.V samem začetku se je lotil mednarodnega položaja.Priznal je,da je razdelitev sveta na dva vojaška tabora delna krivda Stalinove grozeče Politike,a ni štedil ostrih besed na račun zapadne/popustljivosti,proti komunistične gonje,kolonialne politike in vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Poudaril je jugoslovansko politiko mirnega sožitja in se ozrl na odnose z nekaterimi državami.Pribil je,da ameriška pomoč ni bi= la zvezana z nikakršnimi povoji.Znesel se je nad zapadnimi socialisti, češ da so podpihovali D-jilasa. Opisal je normalizacijo odnosov s Sovjet sko zvezo in drugimi sateliti,a obžaloval,da nekateri tovariši v teh dr ževah poskušajo .prevzgojiti Jugoslavijo in jo privesti nazaj v "lager", ter izjavil,da so Jugoslovani dobri internacionalisti,Čeprav niso v vzhodnem taboru. - Popoldne se je Tito lotil notranjih zadev in se je dotaknil takorekoč vsega,kar se dovaja v Jugoslaviji.Razlagal je socia=
(Konec na 8.strani)
C SLOGI
V KLICU TRIGLAVA sem nedavno porogal o anketi, ki jo je priredil časopis SAVRE-MENIK pod naslovom "Skupna osnova (platforma)" - "Anketa o srbsko-hrvatskem sodelovanju; za demokratski sporazum in izhod iz nepremakljivega položaja (imobilizma)".
Uredništvo SAVREMENIKA je postavilo Štiri vprašanja, na katera je dobilo precejšnje Število odgovorov. Odgovorili so gg.Ivan MeŠtrovii, Milorad Markovih, dr.Vladko MaŠek, Veceslav Vilder, Jožo Kljakovic, Milan Bandović, dr.Semso Dervišević, Bogdan Radiča, dr.Živko Topalović, Dušan Pleničar, Radoje Knežević, dr.Milenko Radotič, Bogu milVošnjak, dr.D.Stevanovič in dr.Milan Purič, Ti odgovori zgovorno kažejo, kakšne so razlike v mišljenju odnosno vkoliko se ta mišljenja ujemajo v raznih vprašanjih,ki zadajajo glavobol mnogim političnim demokratskim jugoslovanskim emigrantom. Anketa je nele zelo zanimiva, poučna in koristna, ampak je tudi zelo uspešna in kolikor mi je po znano, predstavlja prvo anketo take vrste med demokratsko emigracijo. Koristna je še posebno zato, ker nudi mo'žnost, da se razšisti mnogo stvari. Vkoliko se jih bo dejansko razčistilo, je seveda drugo vprašanje. Toda s to anketo je uredništvo SAVREMENIKA dejansko nudilo gotovo platformo, na kateri je bilo mogoče slišati razna mišljenja in podati razna stališča.
Najvarnejša in tudi najtežja stvar, kateri je potrebno posvetiti največjo skrb pri vsaki anketi, je postavljanje vprašanj. Nikakor ne dvomim, da je uredništvo SAVRE MENIKA., ki je to anketo sprožilo, posvetilo temu vso potrebno pozornost, toda smatram, da. je na anketo vseeno težko odgovoriti, ker so vprašanja osnovana na predpostavkah,za katere je uredništvo menilo, da so dejstva, neracunajoČ pri tem na ljudi, ki se s tem ne bodo strinjali.
Sama vprašanja ankete - in nato tudi odgovori - -pričajo, da precejšnje število emigrantov smatra, da obstojajo nekakšni "demokratski predstavniki srbske, hrvatske, in slovenske emigracije" odnosno celo "demokratski predstavniki naših treh narodov". Posamezni gospodje, ki so odgovorili na anketo, omenjajo tudi nekakšne "ugledne emigrante", "glavne osebe", "javne delavce", "voditelje" in tako dalje. Vse to se mi zdi precej neresno in bolj podobno demagogiji kot pa demokraciji. Precejšnje Število zlasti mlajših političnih demokratskih emigrantov nasprotuje, da bi se kdorkoli smatral za demokratskega predstavnika emigracije - a kaj šele naroda. Tako stališče je seveda pravilno samo, ako se pojem "demokratski predstavnik" tolmači na isti način kot ga tol maČijo na zahodu, kajti če se ga tolmači tako kot ga tolmačijo Tito, Hruščev, in njim podobni, je to potrebno posebej poudariti. Enako neresno se mi zdi deliti demokratske politične emigrante, na ugledne in neugledne, glavne in postranske, vodice in slepce, in tako dalje.
Politično aktivna manjšina
Jugoslovansko emigracijo je mogoče razdeliti na politično aktivno manjšino in po liti'ćno neaktivno večino - raznovrstne trpine. Politično aktivno manjšino je nato mogoče razdeliti še na demokratsko manjšino in totalitarno večino. Kakih stičnih to'hk med demokratsko manjšino in totalitarno večino ne more biti, t.j. ne sme biti. Vsak poskus, da se napravi kakršenkoli kompromis s katerokoli skupino totalitarcev v emigraciji, je škodljiv in nor in predstavlja izgubljanje časa ter kompromitiranje delovanja demokratov. Niti za trenutek ne smemo pozabiti, da je borba, katero vodimo,borba idej in da prav zato demokrati ne morejo sklopiti nobenega idejnega zavezništva z eno skupino totalitarcev napram drugi - komunistični. Pri ustvarjanju "skupne platfor me" pride zato lahko v poštev edino demokratska manjšina v emigraciji, predpostavljajoč seveda, da vemo, zakaj tako "platformo" potrebujemo in kaj bomo na njej gradili, ko bo enkrat ustvarjena.
Odgovori nekaterih Srbov, ki so sodelovali pri anketi, kakor tudi dogodki v srbski emigraciji sami kažejo, da mnogi Srbi žive v veliki zablodi, kar se tiče dejanske ga stanja v hrvatski in slovenski emigraciji. Mnogim Hrvatom in Slovencem gre seveda v račun, da to bajko, kako je problem hrvatskega in slovenskega predstavništva v emigraciji rešen. Še nadalje širijo. Prav tako je ta bajka v osebnem interesu posameznih Srbov, ki se potegujejo za "vodilne položaje" v nekakšnem srbskem predstavništvu. Ti Srbi si namreč Želijo, da bi jih Washington, London ali Pariz "priznal" za predstavni ke srbskega naroda, a pri tem pozabljajo, da bi bili oni v tem slučaju prav takšni de mokratski predstavniki svojega naroda kot sta bila g.Božidar Purič in njegova uradniška vlada za Časa vojne.
Problem hrvatskega "predstavništva" je po mišljenju mnogih Srbov rešen v celoti. Predstavnik Hrvatov je dr.Vladko Maček, predsednik HRSS, a dr.Juraj Krnjevič je pre-
stolonaslednik. To stanje priznava ve&ina Srbov in precejšen del Slovencev. HRSS je ena izmed redkih političnih organizacij, ki je imela &e pred vojno dobro razvito organizacijo med hrvatskimi izseljenci. Stipe Jurkovič, ki je bil pred vojno Član HRSS podružnice v Kupincu, je n.pr. sedaj Član iste stranke v Detroitu, U.S.A. in 'Čemu bi si potem razbijal glavo s problemi politične emigracije, problemi Jugoslavije, itd., ko pa je skoro celo vodstvo njegove stranke v emigraciji? Resnica je zato ta, da je vodstvo HRSS v emigraciji lahko samo in edino predstavništvo članov emigrantske HRSS. To je po modern mišljenju edino realno stališče in Srbi, ki vidijo v dr.Vladku MaČeku demo kratskegu voditelja hrvatskega naroda delajo strahovito krivico številnim hrvatskim de raokratom, ki niso Člani emigrantske HRSS.
NiČ bolje pri Slovencih
Problem "predstavništva" pri Slovencih je po mišljenju precejšnjega Števila Srbov prav tako re'šen. Dr.Miha Krek je zanje predstavnik Slovencev. Njega "priznavajo" - ne glede na to ali ga priznavajo tudi Slovenci, niti ne.kateri Slovenci. Bajeslovje,na ka terem počiva slovensko predstavništvo, je pojasnil g.Bogumil Vošnjak v svojem odgovoru na anketo SAVREMENIKA: "...skupna platforma, kar se tiče slovenske politične aktivnosti, obstoja med Slovenci ze od zdavnaj. Narodni odbor za Slovenijo je bil osnovan leta 1944, a 3.niaj 1945. je prinesel Slovencem , na Taboru v Ljubljani, demokratski in jugoslovanski program...". Kakšna sreča za SlovenceJ Taka trditev g.VoŠnjaka je, milo rečeno, nesmisel in rezultat ne ravno demokratskega delovanja ljudi, ki želijo po vsej sili voditi slovensko emigrantsko rajo danes in vsiliti se slovenskemu narodu jutri. Veliko šftevilo slovenskih demokratskih emigrantov zanika dr.Kreku in ostali gospodi s Tabora v Ljubljani vsako pravico, da se imenujejo demokratski predstavniki slovenskega naroda, ker to pac niso. Dr.Krek je morda predstavnik emigrantske Slovenske ljudske stranke, torej niti ne nekdanje SLS - ki se je, mimogrede povedano, utopila v JRZ če pred vojno, a kaj šele celokupnega slovenskega naroda.
(| Srbi, ki čive v teh zablodah glede hrvatskega in slovenskega narodnega predstavni stva, si od obupa pulijo lase, ker ne morejo spraviti skupaj srbskega predstavništva. Napenjajo vse sile, prirejajo kongrese, delajo načrte, programe in vse mogočo stvari, samo da bi prišlo do srbskega predstavništva, ki bi ga - če verjamete ali ne - priznali dr.Vladko Maček in emigrantska HRSS] Dokler ga namreč dr.Vladko Maček in emigrantska HRSS ne priznajo, srbsko predstavništvo nima nobene vrednosti, ker ni mogo'če doseči onega, ki se smatra za najvažnejše: jugoslovansko predstavništvo. To je začarani . krog, iz katerega se da lahko iziti, ako Srbi "priznajo" dr.Mačeku meje nekdanje Banovine Hrvatske kot minimalno hrvatsko zahtevo. A cim bodo to storili, bo tudi dr.MaČek in emigrantska HRSS priznala njihovo "predstavništvo", medtem ko zavisi priznanje slovenskih predstavnikov samo od hrvatskega priznanja - "slovenski demokratski predstavni ki" so podružnica HRSS.
V bokserskem ringu
Anketa je pokazala se neko drugo stvar, ki popreje ni bila tako očitna. Izgleda namreč, da večina onih, ki so na anketo odgovorili, smatra, da obstoja velika ako ze ne popolna istovetnost med današnjo politično emigracijo in njeno vlogo ter politično emigracijo v teku prve svetovne vojne. To, seveda, ne dräi. Istovetnosti, politične istovetnosti, med obema ni prav nobene. Politična emigracija za Časa prve sVertovne voj be je imela v glavnem jasno določen cilj in kar je še najbolj vazno: jasna sredstva za dosego tega cilja. Takrat je bilo jasno, na kakšen način je treba doseči ta cilj in s Hm - t. j. z oboroženo silo, z vojsko.
A sedaj? Medtem ko imajo demokrati sedaj jasen cilj - demokratska Jugoslavija,jim bi jasno, kako in na kakšen naČin ter s Čim doseči ta cilj? S spomenicami? Protesti? Kako? Vsak od nas ima verjetno o tem gotovo idejo, gotovo mnenje, ki je bodisi praktič bo ali nepraktično , zmešano ali jasno. Eden izmed takih načinov je nedvomno ta slavna "skupna platforma", ki je morda potrebna, Čeprav bi bil srečnejši, ako bi vedel, kaj se bo na tej platformi delalo. Ustvarjati skupno platformo zaradi platforme, samo zato da obstoja, se mi ne zdi posebno dobra rešitev. To zato, ker se bojim, da bo vsak iz-ftied "treh priznanih in poznanih narodov"(kot to pravi dr.M,Purić) sedel na tej trikot-bi platformi v svojem kotu in "branil interese svojega naroda" preostalima dvema. Ta-ka"skupna platforma" se mi zdi bolj podobna nekakšnemu posebnemu balkanskemu bokserske ringu kot pa "platformi sloge".
Izgleda tudi da je večina sodelavcev v anketi mnenja, da obstoja nekakšen srbsko-drvutski problem. S takim mišljenjem se ne morem strinjati in ga smatram za Škodljive ga, ker zavaja na napačno pot. Srbsko-hrvatski problem je "fata morgana" - dejanski
problem je PROBLEK DEMOKRACIJE V JUGOSLAVIJI. Ta problem je obstojal ze pred ustvari -tvijo Jugoslavije, čeprav ga je problem osvobojenja in ujedinjenja potisnil v senco. Obstojal je tudi med obema svetovnima vojnama in obstoja še danes, a rešijo ga lahko samo jugoslovanski demokrati. Problem demokracije v Jugoslaviji vključuje med drugim tudi rebitev medsebojnih odnosajev med jugoslovanskimi narodi in to med vsemi jugoslovanskimi narodi in ne le med Srbi in Hrvati. Srbi in Hrvati namreč? lahko rešijo svoj "problem" v svoje največ?je zadovoljstvo, toda v škodo ostalih jugoslovanskih narodov. Taka rešitev bi ne bila demokrati čina J Ako torej dojamemo, da je problem, pred katerim se nahajamo, problem demokracije v Jugoslaviji, potem postane jasno, da demokratski, e-migranti ne potrebujejo federativne platforme.	./
Netočne predpostavke
Demokratska emigracija mora razmisliti, ali so predpostavke, na podlagi katerih se delajo mnogi zaključki, točne ali ne. Ako so netoSne odnosno napačno uporabljano, potem tudi zaključki ne morejo'biti točni. A akcija na osnovi napačnih zaključkov pred stavlja v najboljšem slučaju izgubljanje časa, a v najslabŠem pogubo.
Naj navedem nekatere predpostavke, ki se mi ne zdijo točne:
1)	da se sedanja demokratska emigracija nahaja v istem položaju kot ona iz prve svetovne vojne;
2)	da je. sedanja emigracija nadaljevanje one za časa druge svetovne vojne, t.j.da je njena vloga ista in da mora zato tudi njeno delo biti podobno delu'emigracije iz 1.
1941-45;
3)	'da ima' emigracija samo pravico odločiti o bodoči ureditvi demokratske Jugoslavije; ..
4)	da se mora emigracija, v skladu z mišljenjem da mora biti demokratska Jugoslavija federativna, tudi sama organizirati na federativni osnovi;-
5)	da obstojajo v emigraciji demokratski predstavniki jugoslovanskih narodov; ■
6)	da bi Zapad priznal kakršnokoli jugoslovansko predstavništvo v emigraciji za
demokratsko alternativo komunističnemu režimu;	i-
7)	da imajo razne resolucije, programi, izjave, itd. (resolucija s kongresa v vasi Ba, tretje-majska resolucija s Tabora v Ljubljani-, itd.) podobno autoriteto kot "sveto pismo";
8)	da obstoja srbsko-hrvatsko vprašanje;
i.t.d.
Jugoslovanski demokrati v emigraciji se morajo prenehati loviti s sencami preteklosti, halucinacijami 'sedanjosti in fantazijami bodočnosti, kajti oni niso in ne more jo biti demokratski predstavniki jugoslovanskih narodov. So pa lahko in to tudi so -predstavniki in poborniki demokracije. Niso in ne morejo biti nekakšna demokratska alternativa komunističnemu rešimu, toda lahko so (zavisi od njih samih) JEDRO demokratske alternative, kajti demokratska alternativa komunističnemu re&imu se zavestno ali podzavestno še ustvarja v sami Jugoslaviji.	...SimoniS
KONGRES (zaključek s 5.strani);
listiano izgradnjo od zadnjega kongres a,s e spet spravil nad Ejila3a,ki ‘da ni uspel zaradi enotnosti naroda.Na dolgo je govoril o gospodarskem razvoju,o različnih organizaoijah( tudi o gasilcih in društvih za otroš ko skrbstvo),o ženskih vprašanjih ter preko ar mi je prešel na kultuf-no in znanstveno delovanje,na koncu pa se je-obregnil ob tisk,češ da mora voditi javno mnenje v socialistični smeri.- Drugi dan so sprejeli poro čilo Centralnega komiteja,ki je spet govorilo o vseh teh vprašanjih.Za tem se je pa Rankovid v svojem poročilu znesel spet nad D-jilasom;na vr= sto so prišle komune in razmere na deželi ter vloga komunistov in kadrov ska politika Sledeče poglavje je bila ideološka borba,notranja enotnost in članstvo.Potem pa je prišel do preizkušnje iz leta 1948 in zavrnil napade "nekaterih",ki očitajo Jugoslovanom,da sede na dveh stolih.Tretji dan sta govorila Kardelj o programu in Moma Markovič o statutu. Čeprav je Kardeljev govor vzbujal precej radovednosti,ker je bil program dele= žen hude kritike iz Moskve,se je ta zadovoljil zgolj s pohlevnim pregle dom programa,ki da ni nezmotljiv in ne dogmatska formula,Sodelovanje z drugimi partijami mora biti osnovano na enakosti in prostovoljnosti,0e= trti dan so razpravljali v komisijah o političnih,ideoloških in organi= zacijskih vprašanjih ter odnosih z mednarodnim delavskim giban jem.Zadnji dan pa so sprejeli resolucijo, podaljšali rok za izdelavo programa - da. si očividno ne bi zaprli vrat do BToskve - in izvolili centralni komite.
PA JEST GOSPOD, PA TI GOSPA,
PA "KDÖ'LO'TÖZIL SAJfRgA
Nihče ni mogel slutiti,da je hila za polovico nogometašev kluba Manchester United februarska tekma v Beogradu zadnja pred smrtjo.Nasled njega dne se je zrušilo pri Miinchnu letalo, s katerim se je moštvo vrača lo v Anali jo.Vračalo se je kot zmagovalec s tekme s Crveno zvezdo,na ka teri se je plasiralo za polfinale Evropskega pokala.Tekma je bil napeta in zanimanje zanjo veliko. 50.000 gledalcev je napolnilo beograjski sta dion Ljudske armade in okrog 3000 avtomobilov je bilo parkiranih v bli= šini,Kar se je pri tem BORBI zdelo pozornosti vredno je bilo dejstvo,da je vseh zasebnih avtomobilov v Jugoslaviji nekaj čez 6500.Od teh jih je 91% v Sloveniji in Hrvatski,tako da jih na vse ostale republike odpade komaj kakih 600.Komaj je verjetno,da je polovica lastnikov zostebnih avto mobilov iz vse države privozila na tekmo.Ne more nas torej presenetiti, da je BORBA sklepala,da je bila velika vfečina avtomobilov družbena last. Direktorji podjetij in visoke živine iz različnih uradov in ustanov so se pripeljali na tekmo na stroške skupnosti.
Število motornih vozil na splošno je v Jugoslaviji porazno.V državi e 18 milijoni prebivalcev je registriranih približno 21.500 osebnih avto Nobilov, 25.700 tovornih avtomobilov,26.400 motornih koles in 3400 avto busov. Od teh je 30% osebnih avtomobilov,9% tovornih in 85% motociklov v zasebni lasti.Vse ostalo je družbena lastnina.Občinski odbori,tovarne, ustanove in celo kmetijske zadruge posedujejo službene osebne avtomobile. Milijoni dinarjev so bili potrošeni za uvoz avtov,kajti različne ustanove uiso zadovoljne z majhnimi Fiati,ki jih izdelujejo v Kragujevcu.Celo za= druge v vaseh,ki imajo le blatne ces te, hrepene po ameriških velikih avtih «oprav bi bilo zanje edino primerno vozilo jeep. V tem hrepenenju po luk suznih avtomobilih se kajpak ne izraža ljudska volja ampak ambicije in Poželjenja malih cesarjev,ki so se razbohotili nad samoupravljanjem.
Ta stvar je šla tako daleč in je povzročila toliko nejevolje,da se je z njo bavila vlada( glej KT 227),ki je končno po "administrativni" na vadi sprejela uredbo o koriščenju osebnih avtomobilov pri državnih orga uih,ustanovah in gospodarskih organizacijah in Veljko Zokovid jo je raz ložil na prvi strani BORBE.
Idealno bi bilo,so rekli,če bi se zasebna uporaba avtomobilov v dnž Deni lasti sploh ukinila in če bi visoke živine in strokovnjaki posedo= vali svoje zasebne avtomobile ,ki bi jih uporabljali tudi za službene po trebe.To bi bilo najbolj ekonomično; ljudje bi kupovali majhne,praktične avtomobile in skupnost bi jih lahko podprla,če bi jih uporabljali na slvž benih potih. Zaenkrat pa si tega v socialistični Jugoslaviji ni še mogo= «e omisliti. Proizvodnja avtomobilov doma ne zadošča potrebam,a uvoz je nujno omejen. Celo najvišji funkcionarji si ne morejo sami kupiti avtomo bilov,ker nimajo dovolj denarja.Njihovi dohodki so premajhni,pravi jo.
Zato so z omenjeno uredbo uvedli zapleten prehoden sistem.Določili ao,kdo se sme voziti s avtomobilom na državne stroške in po kakšnih opra vilih.V glavnih obrisih so določila ta kale: "reprezentativno" avtomobi= le imajo na stalni uporabi samo tisti funkcionar ji,ki vedno predstavija= jo državo.Po mili volji brez omejitev se smejo voziti torej predsednik republike,predsednik zvezne skupščine,podpredsedniki zveznega izvršnega aveta,predsedniki republiških skupščin in izvršnih svetov ter nekateri,
2a katere bo potreben oseben odlok. V tem razredu je torej 18 živin.
Naslednji nižji razred se bo tudi vozil v lastnih državnih avtoraobi lih,a bo imel določen znesek,is katerega jih bo vzdrževal.Kdor se bo vo= sil več,bo moral plačati sam.Sem spadajo funkcionarji v skupščineh,zvez *}i državni tajniki in podtajniki, predsednik ljudskih odborov glavnih mest in še nekateri. Funkcionarji v tretjem razredu bodo mogli uporabljati av le iz "servisa" in^sami plačati za vožnje,za kar bodo dobivali določen Pavšal,a kar bo več, bodo morali sami plačati. Odredba ustanavlja servi= se,rekel bi prevozna pod jetja,kjer bodo funkcionarji več ustanov,organov ln Podjetij lahko najemali avtomobile.Za vse avte,ki ostanejo po ustano= v«h za službene posle,bodo predpisali pravila za uporabo.Ta sistem bo bdj skonomičen in bolj elastičen, pravijo.	"Tič"
NOVA VLADA
STARI ZNANCI
Si
am:
Ex officio:
Zvezni izvrini svet (vlada) (19.aprila 1958.)
Predsednik:
Podpredsedniki:
predsednik odbora za zunanjo trgovino državni sekretar za blagovni promet
Josip Broz	Tito
Edvard	Kardelj
Aleksandar	Rankovic
Rodoljub	Colakovic
Mijalko	Todorovič
Ljubo	Babic
Marijan	Brecelj
Hasan	Brkič
Krste	Crvenkovski, tajnik za	kulturo
Peko	Dapcievid	tajnik za promet
Stevan	Doronjski
Ivan	GoŠnjak
Avdo	Humo
Slavko	Komar
Ivan	Krajačic
Sergej	Kraigher
Moma	Markovih
Nikola	Minclev
Slobodan	Penežić
Krsto	Popivoda
Milentije	Popovič
Koča	Popovič
Vladimir	Popovič
Dobrivoje	Radosavljevič
Djuro	Salaj
Svetislav	Stefanovič,državni sekretar za notranje	zadeve
Velimir	Stojnic
Lidija	Šentjurc	tajnik za socialno politiko
Veljko	Zekovič	tajnik izvršnega sveta
Miloš	Minič	predsednik	izvršnega	sveta	Srbije
Jakov	Blaševič	predsednik	izvršnega	sveta	Hrvatske
Boris	Kraigher	predsednik	izvršnega	sveta	Slovenije
Osman	Karabegovič,predsednik	izvršnega	sveta	Bosne-Hercegovine
Ljubčo Arsov	predsednik izvršnega sveta Makedonije
Filip	Bajkovič	predsednik	izvršnega	sveta	Črne	gore
državni sekretar za obrambo
tajnik za poljedeljstvo
tajnik za industrijo
tajnik za delo
državni sekretar za finance
državni sekretar za zunanje zadeve
April je bil pomemben mesec za Ljuba Babiča: postal je član zveznega izvršnega sveta, predsednik odbora za zunanjo trgovino in član CK Zveze komunistov. Čeprav je komaj nekaj čez 40 let star, je trajal njegov vzpon do vrhunca precej dolgo z ozirom na to, da je bil SKOJ-evec že pred vojno in partizan med vojno. L,1953. je postal član bosanskega izvršnega sveta. Obenem je tudi Član bosanskega CK. Zadnji dve leti je bil podtajnik v sekretariatu za blagovni promet, ki ga vodi Brecelj.
Finančni in gospodarski voditelji se dokaj pogosto izmenjavajo, kar vsekakor kaže, da so vodilna mesta v gospodarstvu nehvaležen posel, ki se ga voditelji hitro naveličajo. Za svoj trud morejo le malo pokazati. Brecelj, nekdanja veličina OF, ki je končno preko slovenskega CK le prilezel v jugoslovanski CK, se je dobro vsedel kot državni sekretar za blagovni promet. Njegov položaj nekako odgovarja ministru trgovine, a bavi se z zapletenimi zadevami od trgovin in nezadostne oskrbe do turizma. Vsekakor sega njegova ambicija tudi na področje zunanje trgovine in je prav mogoče, da se Hasanu .Brkiču, dosedanjemu predsedniku za zunanjo trgovino in veteranu v CK in na raznih gospodarskih položajih, ni zdelo bosti z nekoliko starejšim Slovencem, ki se bliža petdesetim. Brkiču so v tolažbo dodelili mesto v izvršnem svetu, njegovo mesto pa je prevzel Breceljev namestnik Ljubo Babič.
Serge,j Kraigher je bil doslej direktor v zveznem zavodu za gospodarsko planiranje. Postal je poslanec v Sloveniji, v zvezni vladi pa so ga postavili za tajnika za industrijo. Tudi zanj je bil zato mesec april precej pomemben mesec. Izvoljen je bil obenem Se v CK ZKJ.
Bosanec Avdo Humo, ki ga je Hacedonec MinČev nasledil v finančnem sekretariatu, je bil sekretar za finance šele od pomladanskih izprememb V 1956.letu.
Vladimir Popovič se bo vrnil iz Kitajske, kamor je odpotoval v aprilu 1955. kot prvi jugoslovanski veleposlanik. Pred tem je bil predsednik skupščinskega zunanjepoli tičnega odbora. Njegova postavitev za veleposlanika v Pekingu je značila, da so Titov ci polagali veliko pozornost svojim odnosom s Kitajci.
Djuro Salaj, ki bi prav lahko igral kakega sivolasega očaka v hollywoodskih filmih, je dobil svoje mesto v zvezni vladi v tolažbo za izgubljeno predsedniŠtvo sindikatov. Na tem sindikalnem stolčku je sedel vse od konca vojne, a se je tam tako razne &il, da so bili Titovci prisiljeni poslati podpredsednika Vukmanovica, da sindikate spet razmiga,
Lidija Sentjurc je prva in edina ženska v vladi. Zamenjali so jo z Leskoškom, ki je prevzel podpredsedništvo skupščine. Podelili so ji nadzorstvo nad socialnim skrbstvom. Tako je komunistično govorjenje o enakosti žena končno le prišlo do izraza v vladi. Najbrze bodo ustaljeni tovariši v zveznem svetu nekoliko v zadregi, dokler se ne privadijo na Žensko družbo, toda ne zato, ker bi jim Lidija utegnila mešati glave s svojo privlačnostjo ali eleganco, ampak zato, ker bodo morali omejiti uporabo kletvic v svojih izjavah na sejah.
Za odpadle Člane zveznega izvršnega sveta Uglješo Daniloviča, Strahila Gigova in Ivana Mačka še niso našli novih stolčkov. Toda vsi trije imajo svoje položaje zagotovljene v domačih republikah.
Zvezna skupščina
Predsednik:	Petar Stambolič	Predsednik zveznega sveta:
Podpredsedniki: Vladimir Simič	Mladen Ivekovič
Pavle Gregorič
Franc Leskošek	Predsednik zbora proizvajalcev:
Tajnik:	Mitar Bakič	Paško	Romac
Petar Stambolič zavzema kot predsednik skupščine položaj, ki šteje v jugoslovan skem protokolu takoj za predsednikom Titom. Od lanskega marca se je Že dobro ustalil na tem stolčku, kjer si bo zaslužil pokojnino, če bo priden in Če mu bo sreča mila, kajti po tradiciji je ta položaj slepa ulica. Od njegovih dveh predhodnikov je Djila sa zadela poguba, Pijade pa bridka smrt, ko sta bila 'še v ojnicah.
Podpredsednik Vladimir Simič in tajnik Mitar Bakič postajata jugoslovanska parlamentarna strokovnjaka, ker sedita ževleta na teh položajih. Od novih podpredsednikov je Franc Leskošek zamenjal Lidijo Sentjurc, medtem ko je Pavle Gregorič, nekda -njih poslanik v Italiji in .kasnejši član zvezne vlade, kateremu je bilo poverjeno .zdravstvo, novi hrvatski dodatek; tako so v podpredsedništvu zdaj zastopane vse tri glavne narodnosti.
V predsedništvih domov smo deležni kar presenetljivih novosti. Novi predsednik zveznega sveta, Mladen Ivekovič. je bivši diplomat, ki je prebil zadnji dve leti v zunanjem sekretariatu kot podtajnik. V svetu proizvajalcev je predsednik Paško Romac, eden od vodilnih vojvodinskih komunistov, ki se je prelevil v poljedeljskega proizvajalca iz zveznega poslanca in predsednika Zadružne zveze.
Vsi omenjeni, t.j. vsi člani zveznega izvršnega sveta in vsi višji skupščinski funkcionarji , z izjemo Simiča, so člani centralnega komiteja Zv^ze komunistov Jugoslavije.
Centralni komite
En teden za skupščino je partijski kongres izvolil nov centralni komite, ki je v resnici le stari komite z 32 novimi dodatki. Le dve imeni se nista ponovno pojavili: to sta Cvetko Uzunovski in Mitra Mitrovič, bivša Žena Milovana Djilasa. Mitra je imela dokaj preglavic že na slavnem tretjem plenumu CK, ki je januarja 1954. obsodil i’jilasa. Kot si je prizadevala, da bi očrnila svojega bivšega soproga, se le ni mogla osvoboditi suma, da je z njim v zvezi in to je pomenilo njen političen zaton.
Sestava izvršnega odbora centralnega komiteja Zveze komunistov (politburo):
Generalni sekretar:	Josip Broz Tito
Sekretarji:	Edvard Kardelj
Aleksandar Ranković
Sekretariat izvršnega odbora:
Josip Broz Tito - Edvard Kardelj Aleksandar Rankovit^
Svetozar Vukmano.vić Ivan Gošnjak
V/	yj
Člani izvršnega odbora:
Josip Broz Tito Ivan Gosnjak Vladimir Bakaric Blažo Jovanovič Edvard Kardelj Lazar KoliŠevski Franc Leskošek Miha Marinko Djuro Pucar-Stari Aleksandar Rankovič Djuro Salaj Petar Stambolič Jovan Veselinov Veljko Vlahovič Svetozar Vukmanović. (izvoljeni na 1. plenumu CK, 26. aprila 1958.-)
OD MESECA
Na podlagi uradnih podatkov za prvo tromesečje tega leta se izvoz industrij skega blaga ni povečal. Povečal pa se je izvoz poljedeljskih pridelkov. Vseeno to ne bo dovolj za občutnejše znižanje deficita v zunanje-trgovinski plačilni bi lanci, ki je glavni cilj letošnje politi 'e. Vprašanje je tudi, vkoliko bo izvoz poljedeljski pridelkov še lahko naraščal Medtem ko je bila jesenska setev uspeš= na, ni možno istega reči za pomladansko zaradi slabega vremena v aprilu (sneg, popoiave). Glavni napori se zato usmer= jajo na povečanje izvoza industrijske robe. Največje težave so pri bakrenih in cinkovih izdelkih, ker so cene teh surovin na svetovnem tržišču občutno pa^ die in s tem ^0zvezi tudi njihovi izdela ki, medtem ko/se cene borškega bakra in cinka povečale,-
Najnižje določena cena za koruzo, ki jo plačajo zadruge proizvajalcem, znaša 23 din za kg. Za ono koruzo, katero za= druge dobavijo državi za izvoz, morajo zadruge plačati še A din za vsak kg v poseben fond, ki ga uporabljajo za sub= vencioniranje izvoza.
Zvezna vlada je februarja uvedla po= sebno statistično evidenco in nadzorstvo nad gibanjem cen, da bi preprečila neu= pcavičeno povišanje cen. Na osnovi te odredbe so podjetja prisiljena, da za= prosijo za dovoljenje, ako hočejo povi= šati svoje cene. Toda ker odredba ni do ločila, kdaj morajo podjetja vložiti pro šnjo, se dogaja, da podjetja cene naj = prej povišajo, nato pa zaprosijo za nji= hovo odobritev. Nekatera podjetja, ki smatrajo, da jim povišanje ne bo odobre no, izigravajo uredbo na ta način, da znižajo'kakovost svojih izdelkov, proda jajo jih pa še vedno po isti ceni.V slu čaju, da pride do preiskave in sodnega
DO MESECA
Postopka, je običajno direktor oni,ki ga doleti kazen, a tkzv. organov delavskega samoupravljanja se nihče ne do= talcne, čeprav je jasno, da se te stva ri počenjajo z njihovo vednostjo.
V	Dalmaciji se vršijo priprave za ev. predelovanje morske trave za ži = vinsko krmo. To bi .morda rešilo pro = blem vsakoletnega pomanjkanja krme v Jugoslaviji.
Zvezna vlada je določila, da bo da vek na promet v maloprodaji omejen na dva odstotka, razen za alkoholne pija če, kjer davek znaša 20/a. To je bilo določeno zato, ker so razni mestni or gani po svoje nabijali davke. Isto ve Ija za takso na registracijo automobi lov in motornih koles. Taksa za auto= mobil je 1.000 din in za motorno kolo 500 din.
V	Jugoslaviji je sedaj 2^0,000 de= lavskih svetov v primeru z 157.000 v letu 1953. Ti sveti imajo sedaj pravi co, da "svobodno" razpolagajo z dohod ki svojih podjetij - v skladu z zako= nom, t.j. da dajo najprej cesarju kar je cesarjevega. Kar se tiče preostale ga dobička, pa zavisi od "volje" delav ceh samih. Ponekod, zlasti v trgovini, so to voljo izražali tako, da so usluž benci dobili tudi po deset ali petnajst plač več na leto, t.j. dvakrat več na mesec kot pa je določal "tarifni pra= vilnik". Drugod, kot recimo v rudni = kih, kjer je presežek dohodkov običaj no šel za investicije, takih slučajev ni bilo. Zato je tudi prišlo nedavno do stavke v trboveljskem premogovniku. Ker izgleda, da delavska samouprava ni dovoljno zagotovilo proti zlorabi, so Titovci naročili ljudskim odborom, da
uredijo vprašanje mezd in razdelitve do= hodkov posameznih podjetij.
Ker je tg/dejansko korak nazaj, so de= lavcem prihiteli "na pomoč" sindikati in da bi bila farsa popolna, so Titovci po= stavili na čelo glavnega odbora zveze ju goslovanskih sindikatov Svetozarja Vukma novica, dosedanjega popredsednika zvezne vlade in člana sekretariata politburo»a Zveze Komunistov Jugoslavije. Na prvem posvetovanju s predsedniki republikanskih sindikalnih odborov je Vukmanovic izjavi, da bodo sindikati podprli narodne odbore pri ureditvi vprašanja mezd in razdeli= ive dohodkov "pod pogojem, da je cilj te ureditve izplačilo dveh ali treh meseč = nih plač dodatno vsako leto". Ker je ja= sno, da vsa podjetja nimajo enakih pogo= jov in da nekatera izmed njih ne morejo izplačati niti ene dodatne plače na leto,
• ta. izjava lahko pomeni samo eno: da na= .^odni odbori vzamejo onim podjetjem, ki imajo preveč, da lahko dajo onim,ki ima= jo premalo. Tako bi si človek lahko tudi razlagal obljubo v dolgoročnem gospodar= skem načrtu (1957-61), da bodo plače in mezde vsako leto automatično povišane za sedem odstotkov... A to bo možno doseči Samo z obdavčenjem uspešnih podjetij -kap bo ubilo iniciativo in jih izpremeni i° v neuspešna. Tako bodo Titovci ponov= uo stali na začetku kroga.,.
Jugoslovanska elektroindustrija ima 50 podjetij, katerih proizvodnja je za sedemnajstkrat večja kot pred vojno. To= da ta' podjetja ne delajo s polno kapaci= teto, ker jim primanjkuje okrog 1.500 in ženirjev in 4.000 tehnikov. Trenutno jih imajo, samo 750 in 5^«000 delavcev.
29.aprila je začel poskusno delova= ti prvi jugoslovanski atomski reaktor v Vinči. Drugi reaktor bo montiran do konca leta. Z njim bo potem možno pro= izvajati izotope, ki jih sedaj uvažajo.
V Ljubljani so nedavno dokončali mon tažo aparatov, ki vsebujejo radio-ak= tivni kobalt v jačini 308 kurijev. To je doslej najmočnejši radioaktivni vir v Jugoslaviji in ga bodo uporabljali v raziskovalne namene, kakor tudi za upo rabo izotopov v polj edeljstvu, medici= ni, kemični industriji in prehranjeval ni industriji.
DIPLOMATSKA SLUŽBA: Mita Miljkovič je postal veleposlanik v Grčiji. Milj= kovic je bil doslej direktor lista P0= LITIKA in je nadomestil Mišo Pavičevi-ča, ki je postal tajnik glavnega odbo= ra jugoslovanskih sindikatov (sicl).
Branko Draškovid, dosedanji šef za informacije v sekretariatu za zunanje zadeve, je postal veleposlanik na Nizo zemskem. Njegovo mesto je prevzel Jak= ša Petrič, ki bo odßlej držal znane petkove tiskovne konference.
Mitja Vošnjaic, dosedanji konzul v Trstu, je postal poslanik v Vzhodni Nemčiji.
Jožeta Brileja je na položaju glav= nega stalnega jugoslovanskega delegata v Združenih Narodih nadomestil Dobrivo je Vidič, bivši svetnik ambasade v Lon donu, veleposlanik v Burmi in Moskvi ter državni podtajnik za zunanje zade ve. Obenem je tudi član nadzorne komi sije Zveze Komunistov. Star je 40 let.
Jugoslavija je postala članica Od bora, ki bo nadzoroval poslovanje Vi= sokega Komisarja Z.N. za begunce.
Precej podobno stanje vlada v rudni= ki.h. Od §2 premogovnikov samo 24 jim ima rudarskega inženirja. Ker je v rudarstvu dodatnih plač" manj kot v drugih gospo
TRGOVINSKI STIKI: Trgovski spora= zumi podpisani v zadnjem mesecu: Čile, Brazilija, Grčija. Razgovori o trgovi ni in gospodarskem sodelovanju so se
danskih vejah, delavci na veliko zapušča vrgiii z Burmo, Italijo, in Ekvadorjem,
rudnike. Lansko leto n,pr. so večerne s6le izšolale 2.500 "visokokvalificira= hih" rudarjev, a 1.400 jih je medtem za=
Pustilo rudnike in šlo v druge zaposlitve. nih trgovskih podjetjih za prodajo ju
goslovanske robe v Indoneziji. Indone
Eden izmed tistih, ki niso vedeli,ka= ko se bodo dogodki v kratkem zasukali,je kil tudi Vsevolod .Ret.ivoj-, predsednik centralnega odbora strojnih delavcev Sov 'Oetške zveze, ki je obiskal Jugoslavijo 2ačetkom aprila. Pri svojem odhodu je iz davil, da se je "prepričal", da je delav sko samoupravljanje v Jugoslaviji"docela upravičilo svoj obstoj". Dejal je, da ju Eoslovanski delavci često izdelujejo ču=
Povito stvari s starimi stroji in lahko izdelki jugoslovanskih kovinskih podje=
5ij us3ešno tekmujejo z izdelki razvitih pomoči je zapustilo Jugoslavijo do kon kapitalističnih dežel. A to, je dejal Vse ca marca.-Letalska služba je vzpostav= volod, je "posledica delavske samouprave." 1 j ena s Švedsko in Čehoslovaško. (IS)
Poseben plačilh i in trgovski sporazum je bil dosežen s Paragvajem. Z Indone zijo je bil. sklenjen sporazum o meša=
zija bo tudi uporabljala Reko kot švo jo uvozno luko za Jugoslavijo in Evro po.
V Beogradu se je vršil prvi jugo= slovanski mednarodni obrtniški velese jem, na katerem so razstavljala števil na tuja podjetja.
RAZNO: Napovedali so Titov obisk Su= danu in Poljski.- Prvomajske parade bo' do odslej prirejali na "Dan borcev" 4. julija,- Vse osebje ameriške vojaške
Stran 14.	___KLIC TRIGLAVA......	.........._Štev.22P.
RAZGLEDI
DRŽAVLJANSKA VOJilA V SRBJ_J_I .(J.54.1-1945(Bor»F .ICarapandžtc, Cleveland, OhToT ILS. A ~ YlVkano* v Möiachenu, 1958, 488 str.) je nova zbo raška zgodovina, po vsebini slična knjigi zboraaa Boška i'.7.,Kostlća '’ZA ISTORIJU i-:A-L IH DAVA;I (tiskano 1.1949),
Pisec Imenuje svoje delo ‘'dokumentirano zgodovino'1. V knj Igl je res mnogo ;'dokumentov' - talcih ki govore v prid tezi, ki jo zastopa pisec* Vse to je, po običaju zborašklh zgodovinarjev, zmes Izbranih ''dokumentov') verskih pridig, solzne sentimentalnosti In dokazovanj, da so zborašl edino porštenl, hrabri, polni vrlin-
Med "dokumenti:r, ki govore v prid zboraške teze, se nahajajo poleg zborašklh del tudi članki ustaškega poglavnlka Paveliča, srbskega generala Svetomlra Djuklča (sedanjega sodelovalen dr.Milana Stojadlnovlča)5 arhivi Srbskega dobroveljskega korpusa (ijotlčevcl) In podobni, pa tudi tisti dokumenti zborašklh nasprotnikov, ki Izglodajo, kot da govore v prid zborašev.
G.Karapandšlč je začel pisati svojo "dokumentirano zgodovino" z gotovim namenom. On je v naprej razdelil ljudi, ki so sodelovali pri dogodkih, v glavnem na pet skupin In po tej razdelitvi Izbiral "dokumente' da dokaže, da je edino taka razdelitev mogoča In da je edino tako tolmačenje dogodkov mogoče. Prvo grupo tvorijo seveda Zborašl, katerim se na čelu nahaja pokojni Dimitrije Ljotlc, Piscu je uspelo "dokazati", da je bil Dimitrije Ljotlc ne samo svetnik, temveč tudi Izredno moder prerok, katerega ni nihče hotel poslušati, i'j egova politična vojska pa j e bila najhrabrejša, najbolj disciplinirana skupina ljudi na Balkanu, vodena po komandantih ki niso bili mnogo manj modri In sposobni od samega Ljotlča, V to prvo skupino šteje pisec tudi Nemce, ki bi bili krasni ljudje,če bi ne bili Izzvani od raznih neodgovornih, protlnarodnlh elementov. Američani, Britanci In zapadnl zavezniki vsaj danes priznajo napake, katere so naredili možje na vodilnih položajih In razni komandanti na bojIščlh,Zbori, od Ljotlča do poslednjega vojaka njegove politične vojske, niso nikdar naredili kako napako za časa vojne, a če so jo že naredili, to ni bila njihova krivda, škoda, da ni Dimitrije Ljotlč vodil svetovno vojno'.
Drugo skupino, po piscu, tvorijo ljudje kot Nedič, Rupnik In podobni. Oni so bili na pravem potu In če bi le v vsem poslušali Ljotlča, 'bi bila stvar popolnoma v redu. Tako pa, ker niso poslušali Ljotlča, so seveda morali delati napake, V tretjo skupino zboraš g.Karapandžlč prišteva Dražo Mihailoviča, Damjanoviča, Jevdjevlča, Djujlča Itd, Vsi tl so bili strahovito zmešani ljudje, s katerimi je Imel Ljotlč mnogo težav, ker so zelo redko ali pa nikoli sprejeli njegove nasvete. Četrto skupino tvorijo ustaši In Anglo-amerlčanl, a v peto In poslednjo skupino našteva pisec komuniste, Sovjetsko zvezo In nesposobne, pokvarjene, neumne jugoslovanske politike In jugoslovanske emigrantske vlade. Ko je pisec tako v naprej postavil celo stvar, potem mu ni bilo težko najti odgovarjajoče "dokumente", temu dodati malo svoje domišljije, pa tako napraviti "dokumentirano zgodovino".
Za nas je mogoče zanimivo poslednje poglavje knjige: "Nacionalna fronta v Sloveniji", kjer je vojno-polItlčnl Ljotlčev genij prišel do oolnega Izraza' Kot trdi pisec, je Slovenski narodni odbor pozval Ljotl-čcvce v Slovenijo, da bi pod njihovo In slovenskih domobrancev zaščito mogel "izvršiti svoje zgodovinsko dejanje: proglašenje Slovenije kot sestavni det Jugoslavije" (str.418), Pisec se čudi "vodilnim slovenskim ljudem, ki so zares bili prava slika možatosti In junaštva", z enostavnega razloga, ker so sprejeli premodre nasvete Dimitrija Ljotlča. "Na političnem polju je Ljotlč v Sloveniji napravil sledeče: stopil je v zvezo z vsemi vodilnimi slovenskimi javnimi In kulturnimi delavci; prišel je v stik s Slovensko ljudsko stranko, liberalno stranko, z Gosarjevo skupino In z mladimi klerikalci, z vodilnimi duhovniki, s škofom dr.Gregorjem Rožmanom na čelu, kl so bili an11-komunIstično In jugoslovansko nastrojeni; uspelo mu je povezati vse skupine In doprinesti, da se osnuje Narodni odbor "za Slovenijo kot najvišje politično teto na slovenski rodni grudi' Izdelal je načrt, po katerem naj bi Narodni odbor v pravem trenutku proglasil Narodno državo Slovenijo kot sestavni dol svobodne In demokratsko urejene Jugoslavije, To je bila krona Ljotlčevega delovanja v Sloveniji,
ker je Narodni odbor v vseir. postopal po zamisli Dimitrija LjotićaV(str<.424
Tretjemajski proglas 1.1945 je potemtakem bilo delo Dimitrija Ljotića, ki mu je kot izgleda šele v'Sloveniji» pod zaščito Nemcev, uspelo ustvariti svojo življensko ambicijo*, da bo glavni producent ogromne narodne drame, oziroma genialni slikar, kateremu se je prvič nudila prilika, da na ogromno platno iznese svoje fantastične ideje, uverjen da ustvarja nekaj veličanstvenega» Tragično, pa tudi komično je, da niti on niti ostali zboraši.niso takrat videli niti danas še ne-morejo uvideti,da je sodelovanje Mihailoviča, Damjanoviča in ostalih z njimi bila le neznatna taktična poteza, ne pa privzem Ljotiča za vrhovnega !,vojno-polttične-ga1’ voditelja. Za zboraše pa je to .bila poslednja slamica, za katero so se hoteli ujeti, da zlezejo iz blata, v katero so padli z svojim sodelovanjem z okupatorjem.
če tolmačenja g.Karapandžtča .o dogodkih v zvazi z Narodnim Odborom za Slovenijo in proglasom !,prvega slovenskega parlamenta51 vzamemo kot približno točna, potem sploh ni nikakega razloga, radi katerega naj bi sedanji Narodni odbor za Slovenijo v Ameriki slavil 3.maj, kot nekak izreden, zgodovinski dogodek. Po piscu je bila Ljotičeva ideja, da se ustanovi slovenska država, kot sestavni del Jugoslavije; da se ona brani od komunistov; da se pokliče kralj v Slovenijo in da zavezniki priznajo obstoj te države (Nemci so jo verjetno priznali1.)» Zato je bil potreben proglas, toda vse gornje je padlo v vodo po krivdi drugih. Iz slovenske države je hotel Ljotič voditi ofenzivo proti Titu (s pomočjo Anglo-ameri-čanov, seveda) in tako počasi osvoboditi celo Jugoslavijo. Po mišljenju zboraškega zgodovinarja so ljudje, ki so to hote ati nehote onemogočili, največji zločinci. On je uverjen, da bi se v Sloveniji in Jugoslaviji, če bi poslušali Ljotiča, ponovil primer Grške - da bi Churchill ali pa nekdo drugi, priletet v Slovenijo in preprečil da postane Jugoslavija komunistična. To trditi danes, ko obstojajo Churchillovi spomini, kakor tudi drugih anglo-ameriških politikov, je naivnost ali pa namerno laganje emigracije. Tretjemajski proglas iz 1.1945 se mora potemtakem smatrati edino kot propagandni akt, s katerim se je hotelo v tedanjem času nekaj doseči«
V tem se ni uspelo, a vkljub temu še vedno vidimo gotove slovenske politike v emigraciji, da slave o^maj kot nekaj izrednega. To delajo le, da preko 3.maj a slavijo sebe.
Velika je sreča, da je Ljotičeva ideja padla v vodo - da so mnogi. Srbi v Sloveniji (nasprotno od "slovenskih vodilnih ljudi11) poznati Ljotiča in se niso ozirali na njegove fantazije. Mogoče je sreča za slovenski narod tudi to, da je Ljotič nekako ob tistem času padel, tako da ni bil njegov fantastičen načrt niti v najmanji meri uresničen. Danes si lahko zamišljamo, kakšne žrtve bi pretrpel slovenski narod, kakor tudi srbski borci v Sloveniji, če bi Slovenija postala bojišče, kjer bi	se
Ijotičevci, Četniki,;domobranci in slovenskirnarod znašli med dvema	og-
njema: z juga Titovi partizani podprti z Rdečo armado, a s severa anglo-ameriške sile, ki bi moral—e pomagati svojim, zaveznikom: Titu in Sovjetom. Ce se danes želi slaviti 3.maj, potem ga je treba staviti v obliki zahvale/ da se je slovenski narod, kljub 'Vodilnim ljudem" izognil strahovite katastrofe.
Narobe bi bilo reči, da knjiga g.Bor.N.Karapandžiča ni koristna oziroma škodljiva. Vsaka zgodovina, ..četudi "dokumentirana", pisana od kogar koti v emigraciji, je zelo koristna za bodoče znanstvene, nepristranske zgodovinarje, čeprav bodo imeli ogromne težave, v kupu tendencioznosti najti prava dejstva» Vseeeno je pa bolje, da imajo tako tendenciosno snov kot pa nobene.
B,Simonič
GLAS IZ KOROŠKE
Zaradi želja mnogih koroških Slovencev,- da- hi se odtsranilo razdvo jenost v slovenski manjšini,ki je razdeljena na dva politična tabora, kar tudi povzroča,da dobršen del Slovencev stoji ob strani, so pričeli z ustanavljanjem organizacije "Enotnost". V njenem pripravljalnem odbo i’u j.e prof.Messner kot začasni predsednik in dr.Sienčnik kot začasni Podpredsednik. Ta odbor je že začel prirejati sestanke po deželi in je celo padla znana Zwitterjeva "rdeča" postojanka v Bilčovsu.Odziv je bil doslej tako dober in napričakovan,da je upati,da bo organizacija poteg nila za seboj ves teren.Ko poročam,se oba naša časopisa še nista upala napasti porajajočo se organizacijo.	(ks)
P I SMO UREDNIKU
LEDVICE ALI PLJUČA? G.urednik! V članku "Vlade Lrez programa"(KT 226) je dr.Danes' porabil precej časa v iskanju vzroka,zakaj pacijentu ni pra vilno delovala ena ledvica.V oLoleli ledvici je našel precej parazitov,-starih kamnov in drugih negativnih sestavin.V zavesti,da nu tega nobe = den ne more zanikati, je veselo vzkliknil:
"Glejte, to je vzrok, da pacijent umiral"
"Kolega, ta trditev je pretir.-ana, " pripomni dr,Včeraj. ■
"Kako, prosim."
"Vaša ugotovitev je točna.Toda pacijent ima poleg ostalega sr ce in dve ledvici.Smrt ne more nastopiti zaradi težke obolelosti e= ne ledvice."	.
"Vendar, ta bolezen je..." .
"Kolega Danes, Vi ste posvetili vso pozornost le pregledu ene ledvice v vsem kompliciranem organizmu.Pri tem ste pozabili,prosim, oprostite,da Vas spomnim,da.so trije tujci mazači Vašemu pacijentu umrtvili srce..."
. "Človek,kaj pra'vite, kje?"
"V operacijski sobi "Teheran"."
.Dr,Danes lahko kolikor hoče pregleduje bolno ledvico,ki bi jo kr= siüi ~ begunsko vlado.Druga zdrava ledvica,ki jo imenujemo ravnogorski odpor proti okupatorjem Jugoslavije,lahko deluje brezhibno.Ta druga led vica lahko deluje s podvojenim naporom (ta podvojeni napor krstimo Centralni .nacionalni komite) ter nadomesti prvo bolno ledvico.Toda,če srce v našem primeru demokratična Jugoslavija - odvzamemo?!..-. Zdrava led= vica bo po zakonu inercije še nekaj :časa z lastno močjo delovala in po= tem - ugasnila.
Brez povezanega študija srca-zdrave ledvice-obolele ledvice ni mogo če pravilno analizirati stanje pačijen ta Jugoslavije v dobi,o kateri je govora. Medtem pa KT 226 razpravlja edino le o problemu-bolne ledvice- i11 podobno iz tega lahko zaključimo,da je ta ledvica alfa in omega tragike Jugoslavije* Jugoslavija je bila,tako sem prepričan,razmesarjena v temi teheranske operacijske dvorane. V Teheranu so trije tuji mazači Jugoslß yiji umrtvili srce.Na mesto 'srca so ji vstavili komunistično sesalko.Ta še dandanes sesa narodom Jugoslavije kri,zato svoboščine odmira jo.Torej lii glavni vzrok tragedije "bolna ledvica" pač pa trije tujei-mazači.
Veliko ljudi živi le z eno ledvico.Tis ti pa,ki so jim srce zamenja li s "pumpo",pa morajo ležati kot vsi težki bolniki.Edino.upanj e na oz= dravitev je v tem,da začne .srce znova delovati,tore j da umeimo črpalko za vedno odštranijo.To pomeni: tako - ali tako! Ali bo srce zopet začelo delati,razume se s pomočjo skrbnega'in stalnega masiranja, -ali pa bo pacijent (demokratske množice narodov Jugoslavij'e) odmrl.
Miloš Ačin Kos ta
Sodelavec D.P.pojasnjuje:	"Vse je odvisno od tega,za katero diagnozo
se odločite. Po mojem mnenju so odpovedale pljuča in ne ledvica in za= to je potem odreklo tudi srce. Z drugimi besedami:, usoda Jugoslavije je bila zaigrana najprej politično in ne vojaško.Poraz na bojišču'je bila nujna in logična posledica,ker so jugoslovanske vlade najprej izgubile politično bitko. Naš položaj bimogel- vsaj teoretično - biti drugačen, šene bi bili tako odvisni od pljuč v inozemstvu (vzemimo Titov primer)* Toda kakor hitro smo se 1941.vezali, na. politična pljuča v Londonu - na jugoslovansko vlado in kralja Petra - potem je bilo nujno,da smo z nji mi uspeli ali propadli. Naj že nosijo trije tujci mazači kakršnokoli' odgovornost za razvoj dogodkov,neizpodbitno dejstvo j e,da naše vlade ob pomanjkanju enotnosti in programa niso dajale političnih smernic do movini ampak so zapravljale v velikanski meri čas v intrigah in prepirih za oslovo senco, ne da bi dojele, da prihajajo novi časi in z nji= mi nove naloge." - Ur.KT.
KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu in ga izdaja "Slovenska Pravda"• Njeno mišljenje predstavljajo samo oni prispevki,ki so podpisani od iz= vršnega odbora. - Naš naslov: BM / TRIGLAV, LONDON W.C.I.