Cena izvodu Din i*— Leto L Poštnina plačana v gotovini Štev. 28. V Ljubljani, dne 26. julija 1934. Izhaja vsak četrtek Naročnina letno Din 30'— Uredništvo in uprava: Kolodvorska ulica št. 8 v Ljubljani Telefon št. 3770 Pošt. ček. račun št. lO'TOO Ne sprašujte, marveč delajte! Dan na dan prihajajo vprašanja, da-li «o nova pravila že potrjena ali ne. Tako nekako skrbipolno je to spraševanje, da bi človek moral misliti, da je od potrditve novih pravil in sicer od takojšnje potrditve, odvisen obstoj naše organizacije, bodočnost pokreta, bodočnost tega ljudskega gibanja. Zakaj, ne vem. Vem pa, da za bodočnost in razvoj pokreta vse to ni in ne more biti prav nič odločilno, za bodočnost in razvoj pokreta je pdločilna samo trdna vera, nezlomna volja 'n odločnost pripadnikov. Važna je potrdi-tev in nepotrditev pravil le za tiste, ki niso trdni dovolj, le za tiste, ki več ali manj kockajo, le za tiste, katerih vera ni tako trdna, da bi vzdržala v burji in viharju. Baš nadi tega pa je morda v interesu pokreta, ča ta preizkuševalna doba ne bo prekratka, ča nam pomaga čistiti, da veter in burja Polomita suhe veje in očistita drevo vsega nezdravega. Kajti vkljub pozornosti se je Vendar še lahko vrinilo v pokret, v organizacije kaj takšnih ljudi, ki so videli le ogromen razmah pokreta, videli so že v čuhu, kako prevzema pokret oblast in po-kalkulirali tudi, kje in kedaj bi pristavili tudi svoj osebni pisk er ček k ognju. Takšni ljudje so strup vsakega pokreta ln je prav, da se jih znebimo čim preje. , Mi hočemo v svojih vrstah samo borce, bojevnike za pravico in poštenje, hočemo ?at° samo ljudi z vero in pogumom, ljudi, 1 so voljni popolnoma nesebično boriti se zpiago naših načel, ljudi, ki zase ne išče-lo ne koristi, ne časti, skratka poštene, trdne in zanesljive junake, katerim je dobro naroda in države prva zapoved. Tisti pa, ki jim manjka ta moralna kva-čikacija za borce in bojevnike, tiste modalne škarte torej, naj pa formirajo, če ho-Cei°, svoje »neboračke čete« in naj še na-čnsj begajo sedaj na levo, sedaj na desno, ak°r pač veter pihne in kakor bo »bolj Kpzalo«. Iz teh razlogov bi človek skoro želel, da ,e Potrditev novih pravil malo zavleče in j® se ovire še povečajo, kajti v ognju se sJe železo. So pa še drugi razlogi, ki mi t llJ° pero v roke, ko čujem od vseh strani zaskrbljena vprašanja radi potrditve Pravil. Prijatelji, saj vendar ne zahteva izpre-Pniba pravil zastoja vsega dela, zastoja J ania. Baš nasprotno. Sedanji čas, ko nam dls° dovoljeni veliki zbori in shodi, je prav obro došel, da vržemo vse sile v izgra-’ ev organizacije, da spravimo delo naših st.ganizacij v tek in uredimo do podrobno-v1 Prav vse, česar v času velike povodnji, v sp zborov nismo utegnili izvršiti in utr-se'' Sj110 I°reI v čobi občnih zborov, ko j0 naše krajevne organizacije in skupine zb rn.ira-’() in urejujejo. Kjer pa so občni S]^Pri že opravljeni, bodo sledili veliki član-sod s5stanM s predavanji in razpravami o tur°-u li problemih, gospodarskih in kul-rej111" vPrašanjih. V teh tednih moramo to-rpo?POC*V0^ svoie delo, iti od moža do da a’ °d vasi do vasi, od občine do občine, ,1Zvršimo gotovo polomi, ki prinašajo narodu še večje težave, nesreče in trpljenja. Zato moramo predvsem popolnoma zlomiti brezbrižnost širokih plasti, moramo vzbuditi zanimanje slehernega našega človeka za vsa sodobna, javna vprašanja in probleme ter vzbuditi v naših ljudeh zavest pravega državljana, ki poleg plačevanja davkov in vršenja ostalih državljanskih dolžnosti, pozna tudi temeljito svoje državljanske pravice, predvsem pravico soodločanja v vseh javnih vprašanjih. Vzbudimo v našem narodu tisto globoko državljansko zavest, ki bo onemogočila vsakomur vsak poizkus omejevanja državljanskih pravic in svoboščin, utrjujmo tisto državljansko zavest, ki bo onemogočila vsak nesoliden poizkus in ki bo znala ostro in strogo ločiti resno od neresnega, pošteno od nepoštenega. S prebujenjem državljanske zavesti bomo izpodbili eno glavnih opor vsem pusto-lovinam, kajti kakor hitro se bo ta zavest odločno uveljavila v vseh vprašanjih javnega življenja, bo tudi konec drugi opori, bo konec nevzdržnih razmer, v katerih živimo danes. Za nas ni nobenega dvoma, da bi v vseh teh letih obstoja naše države prav lahko uredili življenje in razmere tako, da bi tudi v današnjih dneh lahko vladalo zadovoljstvo in red. Predpogoj temu pa je seveda, da bi tisti, ki so bili poklicani, da urejujejo in urede to našo državo, imeli samo eno pred očmi in sicer vedno ^in v vseh vprašanjih, to je »dobro naroda in države«. Kjer pa vodniki pozabijo na to prvo zapoved in le za trenutek pomislijo v prvi vrsti na svoje dobro, tam je zastonj pričakovati uspehov, tam je zastonj iskati rešitve. Tam mora nastopiti prelom na celi črti, tam je potrebno predvsem popolno očiščenje in začeti z delom popolnoma iznova, na novih temeljih, z novimi ljudmi. Ce bi bil naš narod v resnici sodeloval v naši državi pri reševanju vseh važnih javnih vprašanj, bi nikdar ne zabredli v takšne težave, kakor smo. Vse dotlej, dokler bodo samozvanci lahko izrabljali narodovo brezbrižnost in neaktivnost, se razmere ne morejo in ne bodo izboljšale. Zato, tovariši, pričnimo pri temeljih, bodimo buditelji, bodimo zidarji temelja, srečnejše bodočnosti, bodimo apostoli, učimo in razganjajmo megle nezavednosti, družimo in zbirajmo narodne sile za ogromno delo preporoda našega javnega življenja, za ogromno delo preporoda države. Stane Vidmar. Pero: Dvajsetletnica tudi v pre- Pogi ,‘om,u v PM™ meri nalogo k0 organizacije. Danes imamo že Da t ^raievnih organizacij alf, skupin. V čgs e(Inih jih mora biti 300 in v najkrajšem bgn sme biti nobene občine v dravski »Bo10 Pokreta, ko bo tre- ar- rnacjo j^1 na tehtnico vso organizirano hol(fiVini0 v ^0^'’ hi nosi v sebi nekako raz-c]vig-f en3e za vse mogoče pustolovske po-sDoda’ ^ VSe Politične, pa tudi go- tekitr/ j pnstelovščine. Največja opora široki! , vte°m ie Pred vsem brezbrižnost danim1 P asti narocIa in pa nevzdržnost sedati h razmer- Toda mi se moramo zave-a slede pustolovskim podvigom čisto Dne 23. julija t. 1. se je dopolnilo dvajset let, odkar je avstro-ogrski poslanik baron Oiesl prinesel v Beograd in izročil kr. srbski vladi oni usodepolni ultimat, ki je bil sestavljen namenoma tako, da je bil enak vojni napovedi. V njem je zahtevala Avstrija, da mora Kraljevina Srbija dovoliti avstro-ogrski komisiji, da bi na njenem ozemlju poiskala krivce sarajevskega atentata ter bi imela pravico, imenovati one srbske državne funkcionarje, ki bi ji bili na poti in katere bi srbska vlada morala takoj odpustiti iz službe. Rok za premišljanje je bil omejen na vsega dva dni, odločitev pa bi se mogla glasiti samo: ali popolna kapitulacija suverene države — ali vojna... Srbija ni mnogo premišljala. S ponosom svobodnega naroda pod žezlom narodnega kralja Petra je zavrnila stavljene zahteve, čeprav je vedela, da jo čaka grozna usoda v neenakem boju s tedanjo velesilo Avstrijo. In ta usoda se je izpolnila, Srbija je bila razpeta na križ — ni manjkalo mnogo, pa bi izdihnila svojo mučeniško dušo... Ne bomo navajali zgodovinskih podrobnosti iz onega časa. Danes ob dvajsetletnici mislimo samo na oni usodni dokument, ki so ga rodili brezmejna nadutost, blazna negacija vseh človečanskih pravic, usodno pomanjkanje vsakega čuta odgovornosti presitih mogotcev, najsurovejši barbarizem degeneriranih avstrijskih in nemških baronov, grofov in kronanih glav. Ta dokument je kot s pritiskom na gumb sprožil ogromno napetost, da se je dvignilo 30 milijonov do zob oboroženih ljudi, ki so delali stvari, ki dolikujejo samo blaznikom. Barbusse je dejal nekako takole: »Zakaj se je vodila svetovna vojna? Zakaj — se ne ve, to je uganka, ki spi v človeku od Adama do danes. Toda za koga se je vodila, to se pa že lahko pove. Skoro vsi narodi vsega sveta so v blazni paniki žrtvovali po petnajststo teles mladih fantov in mož na oltarju malika vojne dnevno!! Vse to pa v interesu posameznikov, v interesu ponorelih voditeljev raznih velesil, ki jih lahko sešteješ na prste. Celi narodi so se dali voditi kot črede v klavnico za to, da bi razne z zlatom okinčane kaste mogle zapisati svoja presvitla imena v knjigo zgodovine ter za to, da bi drugi, tudi z zlatom obloženi ljudje, ki spadajo k isti družbi, zamegli napraviti ogromne in plodonosne kup-Cije — torej iz osebnih ozirov in v korist mešetarjev, barantačev in vojnih dobavlja-čev...« — Ako bi ne bilo onega ultimata, one nesrečne krpe papirja, bi ne bilo kupov kosti na Albanski Golgoti, ne bilo bi celih ladijskih tovorov mrličev na Krfu, ne bilo bi ne Cera, ne Kajmakčalana, ne muk naših dobrovoljcev v Dobrudži in na Solunu, ne bilo bi pekla naših fantov na Doberdobu, v Galiciji, ne bilo bi od vsega sveta zapuščenih invalidov, vdov in sirot; ne bilo bi porušene Srbije, Belgije, Francije, ne bilo bi Verduna, ne poraza ogromne ruske armade — Bog ve česa vsega še ne bi bilo! Morda bi pa tudi Jugoslavije ne bilo... Jugoslavija pa je vzrasla kljub oni krpi papirja, kljub vsemu, ker je morala priti radi naše prežive vere v njo! Jugoslavija mora ostati, postati mora silna, velika in urejena na temeljih reda, pravice in poštenosti pod vodstvom našega narodnega Kralja, ki je vreden potomec onega, ki je kot junak sprejel pred dvajsetimi leti oni usodni ultimat in vse njegove posledice. Mi bojevniki iz svetovne vojne še nismo pozabili, da so nas gonili v cvetu na- ših 18, 19, 20 let in v zreli moški dobi v nesmiselno klanje — največkrat proti bratu. Nismo pozabili, da so ostala naša polja prazna, ker so jim vzeli naše delovne roke, da so nas ogoljufali za naše študije zato, da lahko štejejo dvojna vojna leta onim, ki so ostali v varnem zapečku. Nismo pozabili grozot, ko smo zapirali trudne oči umirajočim tovarišem in izvrševali njihove žalostne oporoke. Nismo pozabili na dež, blato, mraz in na naše rane. Z nami so delali kot z živino. Spomini na ona leta ležijo kot kamen v naših srcih in celo razmišljati o njih je nevarno ... Pa morda le ni bila vojna najtežje od vsega in tudi ne ječe in bodljikave žice ujetništva. Tedaj je vladala komanda in nekak dnevni red. Kajti kako težak je vendar ta povojni čas, ta mir, kjer se likvidirajo vojni računi, kjer se mora ustvarjati red v razmerah, ki jih preje ni bilo, ko se plačuje z bedo, skrbmi, kar se je tedaj plačevalo z življenjem, ko mora človek trepetati za svoj vsakdanji kruh bolj, kot je na fronti trepetal za svojo glavo. Ko smo prihajali po končani vojni domov izmučeni, prazni, zapuščeni — smo dejali s Cankarjem: Zemljica, mati — če nimaš kruha, daj nam kamen, še ob kamenu bomo prepevali. Danes pa govorimo bojevniki drugače: Če nimaš kruha, domovina, daj kamen — toda za vse enako! Nočemo pa, da bi bil kamen samo za ene, za druge pa pogača. Ker pa imaš kruha dovolj, kamen ni potreben — samo red naj bo, pravičnost naj bo in poštenost naj bo! Zato zaprite svoja nesrečna usta, nasprotniki naših naporov! Legitimacija za kritiko je v naših rokah, ker smo polnoletni in odklanjamo vsako strankarsko varuštvo in kuratelo, nasvetov smo vam dali dovolj — sedaj delajte po njih! Mi borci ne bomo utihnili, dokler se ne zganete in ne storite svoje dolžnosti, dokler se ne boste zavedli, da nosite za svoje delo ali nedelo polno dejansko, in ne le navidezno odgovornost na-pram vsemu narodu, ki vas plačuje in ki je vaš gospodar! Vse to pa velja tudi za naše prijatelje. Oklenili se bomo drug drugega v starem vojnem tovarištvu, grajali bomo vse napake, pohvalili vse resnične uspehe v korist celote, v korist vseh državljanov — brez razlike. Mi vidimo, da ravno mi še ne smemo v pokoj, da moramo še vedno marširati, marširati — in da naši mrtvi tovariši korakajo nevidno z nami... Kam gremo? Postavili smo si svetli cilj — tja gremo! Kdor je čistega srca — naj gre z nami! Gospodarska razmišljanja o dveh citatih »Za pravilno rešitev razmerja med upniki in dolžniki torej ne zadostuje zaščita dolžnikov, ker jih to le trenotno reši pred propadom, temveč je potrebno, da se problem preišče s strani kupne moči dinarja in da se višina dolga regulira v skladu s to kupno močjo. Edino na ta način bomo definitivno in pravilno rešili problem razmerja med upniki in dolžniki.« »Prelom« št. 5 z dne 15. II. 1934. »Med drugim je minister za trgovino g. Juraj Demetrović predložil ministrskemu svetu ... uredbo o zaščiti malih obrtnikov, trgovcev in drugih malih dolžnikov,... iz-premembe k uredbi o zaščiti kmetov ... revizijo uredbe o zaščiti denarnih zavodov ... ter še nekatere druge uredbe, ki naj izpopolnijo dosedanje ukrepe za ozdravljenje gospodarskih prilik.« »Jutro« z dne 15. julija 1934. Urejevanje razmerja med upniki in dolžniki se pri nas poskuša že nekaj let po metodi delnih moratorijev, ki se nazivajo zaščite posameznih dolžniških kategorij. Če danes, ko stojimo pred novo plimo zaščit, presojamo njih koristnost in smotrenost, moramo predvsem vpoštevati, da je vsak 'pioratorij odgoditev definitivne ureditve, ki bi bila potrebna, pa se je iz katerihkoli razlogov še ne želi, ter da je splošni moratorij edini moratorij, ki je združljiv z načelom pravičnosti. Moratorij zato ne more biti nekaj dokončnega, ker ni nič drugega kakor suspenzija izpolnjevanja obveznosti, izpolnjevanje obveznosti je pa temelj vsega gospodarstva. Če bi torej idejo moratorija izvedli do skrajnih konsekvenc, bi prišli do popolnega razvrednotenja vseh onih aktivnih premoženjskih delov, ki so potom kredita bili izročeni komu drugemu. To bi bilo uničenje največjega dela zasebne lastnine, ki jo državljanom garantira ustava; naš tovariš Stane Vidmar je to tendenco naših vlad na lanskem občnem zboru društva in-dustrijcev in veletrgovcev označil z besedami iz očenaša: »Odpusti nam naše dolgove, kakor jih tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom ...« Brez dvoma bi taka ureditev silno odgovarjala okusu vseh dolžnikov, uničila bi pa upnike. Dolžniki bi se polastili tuje imovine brez primerne odškodnine, upniki, zlasti vlagatelji denarnih zavodov, bi se pa vprašali, zakaj so štedili in zakaj si niso raje privoščili vsega onega, česar so se odrekli takrat, ko so štedili in vlagali. Večje krivice si ne moremo misliti, kakor bi bila taka rešitev. Vera v pravičnost, zaupanje v javno vest in zakonitost bi bili na mah uničeni, s tem pa osnove zasebnega gospodarstva. Podaljševanje moratorijev bo moralo torej enkrat prenehati, čim prej, tem bolje,-Pri tem seveda ne zagovarjamo navadne ukinitve brez likvidacijskega načrta upnb ško-dolžniških odnosov, kajti v tem primeru bi se spet dolžnikom zgodila silna krivica, glede katere je »Prelom« že dosti pisal. Mora pa to raztegovanje moratorijev prenehati že zato, ker že veliko predolgo traja in s svojo suspenzijo zakonitosti navaja ljudi na slabe misli. Če se zakoni razveljavijajo, zlasti zako- ni, ki urejujejo premoženjske zadeve, potem izgubi tak sistiran zakon ves ugled. Vsaka zaščita ni nič drugega kakor zaščita pred sicer veljavnim zakonom, kar povzroča nezaupanje v zakone in zakonitost sploh, s čimer se rahljajo osnovne državljanske čednosti. Nestabilnost zakonodaje vsebuje strupene kali za bodoče življenje države. Vsled zaščit postaja pojem dolžnosti raztegljiv, s tem pojmom se sme odslej delati kompromise, ker prihaja potuha Naša dolžnost je, da opozorimo na te prežeče nevarnosti, ki vse bolj rastejo, čimbolj se bohotijo zaščite na vrtu našega gospodarstva. »Prelom« se je izrekel za 'hitro in de- Dne 29. junija t. 1. se je vršil impozanten sestanek zaupnikov »Boja« za srez Ptuj. Z objavo poročila o njem smo žal malo zakasnili radi pomanjkanja prostora v našem listu. Prinašamo pa ga vseeno, da se čuje, kako močna in zavedna je naša ptujska skupina. Navzočih je bilo na stotine samih legitimiranih delegatov iz vsega sreza, da je bila dvorana natlačeno polna. Ob pol 10. uri otvori predsednik dr. Brenčič sestanek v imenu kraj. org. »Boja« Ptuj in pozdravi predstavnika pol. obl., g. komis. Jarca, vse tovariše zaupnike iz mesta in okolice, prav iskreno tudi I. tajnika osrednj. izvrš. odbora v Ljubljani tov. Fabjančiča, kakor tudi drugega Zastopnika osred. izvrš. odbora tov. Škrbca, tovariše delegate iz Maribora s podpredsedn. dr. Pichlerjem. Predno preide na dnevni red, se odpošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. Kralju in pozdrav banu dr. Marušiču. Dr. Pichler izvaja: Spoštovani zborovalci! Dragi somišljeniki! Srečen Sem, da govorim vam ožjim rojakom. Storim to v službi Združenja Borcev Jugoslavije, najmogočnejšega gibanja, ki prodira in osvaja srca vseh nas in služi samo dvema činiteljema: Kralju in državi. Misli mi uhajajo v dobo pred 15 leti, ko sem praznoval tu prvi praznik zedinjenja. V duhu gledam ono ljudstvo, ki je prišlo peš in na okrašenih vozovih, na konjih in kolesih. Zbralo se je kmetsko ljudstvo, pa tudi delavci so isto čutili ob tem prazniku. Spominjate se, s kakim navdušenjem je tisočglava množica spremljala govore; bil je to praznik zedinjenja in bratske sloge, narod je bil prešinj-eii ene misli in volje: vse ža državo irt kčaljd! Pa SO prišli na to žalostni časi — danes doživljate nekaj podobnega, zadnje čase opažate nekaj sličnega, kakor je bilo 1918. Zopet se zbira ljudstvo, prežeto ene misli, ‘ povsod manifestira za domovino in našega'kralja, povsod se Vrše zbori in iz tisoč grl done pozdravi vladarju. Odkod ta ogenj, ta podvig? Odgovor je: Boj! To je gibanje, ki je zajelo ogromno večino našega naroda. Kdo ga je ustvaril? Cas. V teh težkih časih, v tem dušeČbm ozračju ga je priklical dober genij našega naroda. To gibanje se ni ustvarilo v kabinetih, misel je tlela v narodu samem in vzplamtela v odločen plamen. Vzbudili so ga idealni možje, dobrovoljci, invalidi, te žalostne žrtve svetovnega klanja, bojevniki, vojaki, junaki. Šli so med ljudstvo in mu vlili pogum in ogenj aktivnega domoljubja. Narod jih je razumel, spoznal za svoje ljudi ter se jih oklenil. Prepričan sem, da bo to gibanje d'drešilno, kajti od L 1918 se je mnogo spremenilo, zli duh časa in rdzmer je zasejal med nami razdor. Tov. Dušan šestah je izvajal: Tovariši borci in prijatelji »Boja«! Tudi na vrata našega sreza trka »Boj« z močno pestjo, dramijo se Slov. Gorice, Ptujsko polje in tlačene Haloze. Danes smo se sestali in si podali bratske roke, da delujemo skupno za Kralja in Domovino. Naš pokret je sličen reki Savi, ki izvira kot potoček pod visokim finitivno rešitev vprašanja ureditve upni-škodolžniškega razmerja v svojih progra-matičnih člankih, zlasti v št. 4 (Nekaj o denarju), št. 5 (zakaj so zaščite dolžnikov potrebne?), št. 8 (Padel je, ker je bil mož-beseda), št. 14 (Zanimiv zakon v Rumuniji) ter št. 17 (Dva dinarja). Z naše strani torej gotovo ne manjka konstruktivnega sodelovanja in jasne programatičnosti, pač pa pogrešamo teh lastnosti drugod. Dotakniti se nam je še vprašanja upravičenosti delnih moratorijev. Neupravičenost teh delnih zaščit je priznana že od vsega početka, saj je zaščita kmetov urejena- z zakonom, ki že kar predvideva zaščito onih denarnih zavodov, ki so vsled kmetske zaščite imobilizirani. Nato je prišlo posredovalno postopanje, ki je zaščitilo še ostale prizadete gospodarske subjekte, kr je pa omogočilo toliko zlorab in tako očitno demoraliziralo ljudi, da je bilo končno opuščeno. Vsi zahtevajo zaščito, in kakor se kaže, 'katerim dovo- lila tako zaščito. Prav gotovo se godi krivica onim, ki ne dobe zaščite, in če se bo potem to krivico popravljalo, pridemo do splošnega moratorij^ za vse dolžnike. Leta in leta že traja proces, ki bi moral biti rešen najkasneje v enem tednu. Gospodarstvo se ne more uravnotežiti, važne gospodarske funkcije so izločene; nimamo kredita, nimamo denarja, dohodki padajo, davki rastejo, zaupanje vase, v bližnjega in v oblasti se vsled zaščit krha, To po-menja težko nevarnost za bodočnost... Ali se zavedamo te nevarnosti? Triglavom in se kot mogočna reka zliva v Črno morje. Naš pokret ni separatističen, ampak hoče zajeti vso Jugoslavijo, je pokret, ki gre proti Črnemu morju in ki bo branil to zemljo. Zakaj je nastal pokret prav tu? Na jugozahodu je še danes velik del našega naroda pod hujšim jarmom, kot je bil pod Turki. Narod na jugu je potlačen. Pokret je zato nastal tu, ker vidimo to gorje, ki ga prenaša naš narod tam doli. Pa tudi na severu, na Gosposvetskem polju, ječi naše ljudstvo podjarmljeno. Našemu pokretu postavljajo umetne meje. Zdi se, da je danes tako, kot je bilo v časih vojne, ko so časopisi prinašali debela poročila o zmagah. Danes se z debelimi črkami tiska: »Boj je prepovedan!« Čuli ste predsednika in predgovornika, vsaka naša beseda velja državi in združenemu narodu. Med nami ni razlike: če bodete med Srbi, se boste z njimi prav lahko razumeli. Razlike so ustvarili le pojedinci, ker so imeli od tega koristi. Narodu tam doli je prav tako težko živeti, kot tu. Ni razlike in je ne bo; tudi vi hočete pokazati, da m razlike med severom in jugom, narod hoče biti povsod enakopraven in enakovreden. Tudi za naše Dravsko polje in naš srez je prišel čas, da se vsi strnemo v mogočne vrste »Boja«. Čas je, da se razlike med nekdanjimi strankami zabrišejo. Kot dobrovoljce sem imel med drugimi prijatelji tudi nekega Francoza, ki mi je pisal: »Pri nas je nevzdržno, poedinci govore, da so le oni predstavniki naroda in izkoriščajo druge, a narod se je dyignil in kriknil: Dos til« — Ta tovariš omenja, da je čul o našem pokretu, ki gre danes čez meje. Kot odbornik ptujske organizacije vas pozivJjam, da se strnete iskreno in pošteno v vrste borcev ter da se borite le za eno: narod naj bo enakopraven, enakovreden! V boj za Kralja in državo, za mogočno Jugoslavijo! Tov. Škrbec izvaja: Dovolite mi, da vas pozdravim kot sin slovenskega kmeta in naroda in kot delegat osred. izvrš. odbora. Borci, prinašam vam srce kot brat bratu, ne prinašam pa fraz. Kjer so bile granate, je bila smrt, je bilo ranjenih. Bodite pozdravljeni vsi, ki ste prišli sem s čistim namenom, pa tudi oni, ki ste prišli z mešanimi čustvi. Dragi borci! Vi ste viseli med življenjem in smrtjo. Vsi dnevi, ki jih preživljamo, so nam darovani od Onega, ki je nad nami. Vi, ki ste bili v klavnici svetovne vojne, zakaj klonite glave? Vi ste država in ker ste država, morate biti zavedni. Mi borci ne iščemo poslanskih mest, mi hočemo biti vest slovenskega naroda. Vi, ki ste v službi države, pazite, da delate v interesu naroda. V Evropi se bije hud boj. Kultura, ki se imenuje 1000 letna, nas imenuje barbare. Dobro, pa bodimo barbari! Ali vprašam vas: ali smo prišli semkaj šele danes? Narod od Triglava do Soluna poginja za to evropsko kulturo in nikamor se ne umaknemo, predložili bomo pa Evropi račun. Mi kličemo: zbor! Ali ne vidite molčečih ust na Doberdobu, v Dobrudži in pri Solunu? Malo se jih spominja onih dni krvave borbe, nihče ne prinaša danes ljubezni, ni ponosa, vsak gleda le na to, v kateri stranki si. Spominjamo se pa tudi onih, ki so v Kanadi, Nemčiji, Franciji. Doslej se nismo dovolj spominjali teh izseljencev. Dokler so nam pošiljali denar, so bili dobri, sedaj smo jih pa pozabili. Tudi zanje se moramo pobrigati, narod naj vodi račun za vsakega svojega člana. To so vprašanja, o katerih moramo govoriti. — Spomnite se onih, ki so padli v borbi, in vstanite! (Množica vstane in počasti spomin padlih.) Naj vedo naši sosedje, da je bilo dosti suženjstva. Ako ne morejo vzdržati svojega števila, ga jim mi ne bomo množili. — Tudi tu v Ptuju pozivam vse, ki ste pozabili, da ste sinovi slovenskih mater, pridite nazaj! Mi vam nudimo samo poštenost, plačujemo pa nikogar ne. Mi smo narod revnih ljudi, mi ljubimo svojo zemljo in državo, ki smo si jo ustvarili s krvjo. Mi se ne umaknemo. Lahko nas zapirajo in nam prepovedujejo shode, ali mi bomo prišli skupaj, gledali se bomo in molčali ter se razumeli... Še gospodarska stran. Večinoma ste kmetje, ki ne morete več plačevati svojih obveznosti. Če bomo imeli, bomo plačali. Sedaj ni dobro, dolgovi so veliki, obresti rastejo, dohodki so manjši. To so vprašanja, ki naj se razmotrivajo brez strasti. Treba se je ozirati na vlagatelje in dolžnike. Mi borci ne stojimo na stališču, da je treba vse dolgove črtati, pa tudi nismo pri onih, ki menijo, da je treba vse plačati, četudi gre vse na boben. Nihče ni upravičen, da bi svojega sodržavljana upropastil. Zato naj odločilni faktorji o tem premišljujejo trezno in resno. Nekoč ste prodajali vino, živino in les, sedaj le sprašujete, kje bomo dobili denar? Domača industrija je samo ena, naš kmet, naš obrtnik in naš tovarnar, druga industrija ni naša. Tujec dobi plače 10.000 Din in tudi več na mesec, naš uradnik 1800 Din, naš delavec 3 do 10 Din* naš kmet in obrtnik pa nič. Kako hočemo pomagati? Treba bo najti leka. Mi zahtevamo, da se carine uredijo in da se omogoči prodaja kmečkih pridelkov. Les je zelo obdavčen v Italiji. Vrnili so se naši delegati od pogajanj, a uspeha ni nobenega. Italijani pravijo: kupite kaj, tudi mi bi radi prodali! Mi moramo voditi račun tudi o onih, ki pri nas kupujejo, ne samo o onih, kjer mi kupujemo. Če bodete združeno nastopili, boste imeli uspeh. Pokojnine. Često denuncira kaka propalica uradnika in ga upropasti in upokojijo se še mladi ljudje. Preko ene milijarde gre samo za pokojnine. Bodimo pošteni! Mnogokrat so upokojeni ljudje, ki bi še radi delali. Glede pokojnine pa je naše stališče: Vsakemu svoje, vsako pošteno delo naj bo plačano! Banke in posojilnice. Kdo je kriv današnjega stanja? Vsi smo nekaj krivi, ker so posojilnice naša last, ali največja krivda je bila pri bankah, kjer se je kriza začela in so hoteli nekateri dvigniti denar. Težko je koga obdolžiti, ali mi pravimo: če gre vse v propast, je treba najti denar, ki se je dvignil in ga vrniti prometu! Brezposelnost. V naši državi bi ne bilo treba brezposelnosti, saj imamo toliko ogromnih del, da bi se dali vsi ljudje zaposliti. Vsak državljan ima pravico do kruha, nikomur ga ne smeš odrekati. Kruh se mora najti, proč s podporami in prošnjami! Ako zahtevam kruha, moram zahtevati tudi dela. Zato je treba reda, discipline in odločnosti. Potrebno je, da se narod zbira in o teh vprašanjih razmotriva; vi sami se morate izjaviti, kaj potrebujete. Reklo se je: borci so brez programa. Vse dosedanje stranke so imele programe, ali le na polici. Mi nismo polit, stranka; mi smo vest naroda, ki naj nam pove, kaj mu je treba. Mi hodimo k vam in vas sprašujemo, kaj potrebujete, mi bomo glasno govorili naprej, ker imamo narod v srcu. Invalidsko vprašanje. Tudi za te, ki so ?la-li svoje ude za domovino, se moramo pobrigati. Vprašanje je, ali res dobe invalidi denar, ki jim je namenjen in ki se zanje pobira. Mi borci moramo biti predvsem socialni in ne smemo preganjati nikogar. Bodite ponosnima poštenost in iskrenost, bodite borci za poštenje! Tov Fabjančič VI. je izvajal: Naše gibanje se ni začelo slučajno, rodila ga je potreba našega sestradanega naroda. Pojavila se je kriza, videli smo, kako propada dom za domom, stan za stanom, videli smo, kako se je razpasla politična strankarska strast. Ko so vodili Rusi vojno s Turki pred 70 leti, je bilo čitati: Na Šipka pasu je vse mirnö. Nam očitajo, da je bilo vse mirno, dokler se niso pojavili borci. Bilo je mirno, ker je bilo vse na tleh! Borci hočemo pomagati tistim, ki omahujejo pod krivicami in kličemo: človek, vstani! Naš narod je vstal na noge in zato ni več mirno. Nismo vas klicali za revolucijo, nego mi kličemo: vstanite in zavedajte se, da imamo tudi pravice! Slovenski narod si mora te pravice sam vzeti. Ljudje se morajo zavedati, da jim nihče ne bo kar tako pri-neseL rešitve, sami se morajo zavedati svojih pravic. Naše življenje nam je vsem podarjeno, kot je rekel moj predgovornik. Če se niste bali granat, zakaj bi se bali nekaj pre-napetežev? Razmere v javnem življenju so se v zadnjem času nekoliko izboljšale. Predno smo nastopili borci, je bilo, kakor da ima samo nekaj ljudi pravico imenovati se državotvornim, sedaj smo jim dokazali, da je država sestavljena iz državljanov. Ko so to opazili nasprotniki, so nas šli denuncirat v Beograd. Tu pri sebi imam pismo nekega srbskega državnika, ki mi spričuje, da še sedaj denuncirajo. Mi nismo razpuščeni in ne bomo razpuščeni, ker se slovenski narod ne da razpustiti! Gospodarske razmere. Vprašam vas, ali ne raste več pšenica, ali ne rastejo drevesa, ali ne uspeva vinska trta kot nekdaj. Tudi ovac je dovolj, dovolj je kruha in pijače, da bi lahko živeli, le ene reči ni: reda ni! Naše gibanje kliče k redu. Na celem svetu vlada anarhija: v Holandiji gonijo živino v morje, da se cene dvignejo. Tudi pri nas so ladje polne žita, a žito plesni in naš človek nima kaj jesti, ker ni načrta. Posameznik ni vsega kriv, posameznik ne bo vsega v red spravil, treba je zato načrta, in sicer najprej industrijskega načrta. Ni treba ščititi vsakega blaga z visokimi carinami. Tuje tvornice dobe pri nas stavbeni prostor zastonj, direktorji so politiki, ki zaslužijo — kdo nam bo torej dal red? Ne tisti, ki ima sam koristi od nereda. Narod ima interes, da se napravi red, država ima interes, da se ustvari red, toda samo taka država ga napravi, ki je močna in zdrava, kateri stoje na čelu ljudje čistih rok, ki bolj ljubijo domovino kot pa sebe. Mi smo bobnarji, ki kličemo narod v bojne vrste, načrt pa naj napravijo strokovnjaki. Država mora postati sposobna, da z vso odločnostjo izvaja ta program, z vsemi kaznimi. Kjer so stranke, je prepir, kdor hujska k strankarstvu, je izdajalec naroda, ne v stranki, temveč v organizaciji, kot je »Boj«, kamor ima dostop vsak državljan, je sloga in rešitev. Mi vas vabimo v nadstrankarsko organizacijo, ker je strankarski duh uničujoč. Ko se bo cela država tako organizirala, kot smo mi, bo nastopil trenotek, ko bodo vrhovni vodje lahko rekli: narod, imenuj svoje poštene strokovnjake, začnimo! Stranka obljublja, ali vsakomur ne more dati trafike, službe ali cementa, mi pa nočemo beraščine, mi hočemo red, poštenost, zakonitost. Nekaj iz zgodovine gibanja. Naše gibanje gre za dobro stvar, za red; ako sem za red, sem proti krivici in korupciji. Ali ob besedi »korupcija« je bil ogenj v strehi. Mi nismo na nikogar kazali, ali sami so se javili, češ: Ali mislite nas? Šli so v Beograd in rekli: Sami klerikalci in punktaši se zbirajo! Ali je klerikalec živina, ali ni človek? Ko so opazili, da tudi mi govorimo in delamo za Kralja in državo, so obupali. Mi imamo srce za vsakega človeka in ne dopuščamo, da bi bili državljani dveh vrst. Še so faktorji, ki so videli, da je naše gibanje pravilno. Pa so ugovarjali, saj ste si take ljudi sami izvolili-Kaj so volitve? Mi vidimo, da liberalno-kapitalistični sistem propada, mi hočemo stalno mobilizacijo ljudskih sil, dokler ne bo kriza rešena. Tudi drugi poskus, da bi nas zatrli, je propadel, nakar so začeli posameznike oblivati z gnojnico. Pri 3. poskusu so jim prišla na pomoč »Pravila« naše organizacije. Vzeli so jih v roko in sklenili, da bodo spravili posamezne kolektivno včlanjene organizacije iz »Boja«, pa so zopet propadli. Res je, da je ljublj. pododbor rez-oficirjev kompaktno izstopil po nalogu svojega komisarja v Beogradu, ali vsak posameznik je lahko še nadalje član. 1. jul. 1934 bo zbor delegatov v Ljubljani. Kolektivno članstvo bo ob spremembi pravil sicer odpadlo, ali »Boj« dobi notranjo demokracijo in ohrani ista načela kot doslej. Očitali sb nam tudi. da hočemo organizirati samo Slovenijo, al* naše gibanje je vsedržavno. Nato je govornik povabil delegate snujočih se krajevnih organizacij na zbor dele' gatov i. julija 1934 v Ljubljano, nakar je predsednik dr. Brenčič zaključil sestanek. ; Z NARODOM ZA NAROD. Socijalni odsek Skupine bojevnikov Ljub' Ijana-mesto si je nadel nalogo, da izpelje v zadnjem »Prelomu« zamišljeno pomoč gla' dujočim Dravske banovine. Zima bo kmu*11 pred durmi, zato treba z delom hiteti, da bodo prejeli pomoči potrebni pravočasno ži' vež in kurivo. Pozivamo vse skupine boje^' nikov in krajevnih organizacij, da poveri]0 svoje socijalne odseke s pripravljalnim de' lom. Za vsa potrebna navodila naj se obrnejo ti odseki na socijalni odsek skupin® bojevnikov Ljubljana-mesto, Kolodvorska nilllllliilkikIlllillllllllii(iiiitiiiiliiiilliklllVlilii!liiilliikllltiiiiillllliiuiiu!iiiiiiiii;iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuuiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiulilllllülllll!llilllllll!l!lllilllll!ISiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiluiui Sestanek zaupnikov »Boja« za ptujski srez MB.: Služba občinskega delovodje županska zveza Dravske banovine, kateri Predseduje šentviški župan g. Babnik, je priredila desetdnevni tečaj za občinske delo-v°dje. Ta inicijativa merodajnih činiteljev je dosegla nepričakovan uspeh. Dokaz temu je, da se je tega tečaja udeležilo okoli 140 uka željnih občinskih nameščencev. Med njimi s° že starejši gospodje, kateri opravljajo to °dgovorno in težko službo že več desetletij, kakor tudi mladi začetniki, katerim je v prvi yrsti namenjen ta tečaj. Služba občinskega delovodje zahteva znanja ne samo na zako-aodajnem, temveč tudi na gospodarskem; in St>cijalnem polju. Te naloge se občinski uslužbenci v polni meri zavedajo in baš tako številna udeležba tega tečaja je temu dokaz. Žal, da do danes obč. uslužbenci niso imeli zakonite zaščite in takih življenjskih po-Sojev, da bi lahko nemoteno in nepristran-sko vršili svojo službo. Težko je bilo skoraj slehernemu občinskemu uslužbencu, od katerega se je zahtevalo, da menja svoje politič-uo naziranje z vsakokratnimi občinskimi volitvami. Vsaka stranka, ki je bila na površju, j® zahtevala od uslužbenca, da je podpiral edino le njihove interese. Obč. uslužbenec ni smel imeti svojega političnega prepričanja, nego je moral slepo slediti vsakokratni vodilni stranki. Pri tem so se dogajale velike krivice skoraj vsem onim, kateri se niso Pustili izrabljati v politične svrhe. Znižanje Pluče, materijalno in moralno zatiranje, ako ne celo odpust iz službe, je bila kazen za »ne-P°korneže«. Tega pristranskega postopanja Pa niso bili deležni samo občinski uslužbenci, temveč v veliki meri tudi oni občani - davkoplačevalci, kateri niso oddali svojega glasu Zmagovalcu. Strankarska strast in mržnja je Prekoračila meje zakonov svobode in enakopravnosti vseh državljanov. Novi zakon o občinah in po njem izdana banovinska uredba sta prinesli marsikatero •zboljšanje, kot n. pr. stalnost občinskih Uameščencev, kateri ne bodo odvisni od menjajočih se strank in jim bo dana možnost 2vrševanja službe po zakonu in vesti. Vse doslej pa je bil občinski uslužbenec odvisen (>c* milosti in nemilosti občinskih funkcijo-öarjev. Marsikatera upravičena zahteva obč. pS,nžbencev je bila iz uredbe izpuščena. ,redvsem je gmotni položaj občinskega urad-, a nad vse žalosten. Uredba določa kot Prinimalno plačo obč. delovodje 500 Din me-8ečno. Kako naj se preživlja uradnik — mogoče še z družino — s to borno plačo? Kako Buj živi svojemu stanu primerno? Ali oblasti ne predvidevajo, da lahko omahne še tako kremenit značaj in da v sili in potrebi seže po tuji lastnini, da se pusti podplačati, da zaide v dolgove in tako onesreči sebe in okolico. Ali so imeli oni gospodje, kateri so o teh plačah sklepali, tudi samo 500 Din na mesec? Ste li prepričani, da bo tak sestradan uradnik z ljubeznijo ščitil interese občine in države? Dvanajsta ura še ni odbila. Smo pred vrati novih statutov. Občinski odbori imajo nalogo sestaviti statut — to je nekako delavno pogodbo med občino in uslužbenstvom. Kot glavna točka te pogodbe bo brezdvomno plača. Banovinski svet je sklenil, da ta plača ne more biti manjša od 500 Din na mesec. Ali se bodo občinski odbori oprijeli te pravice, katere jim daje banovinska uredba? Prepričan sem, da bodo občinski odborniki, kateri so v pretežni večini kmetje in sinovi naroda, poznali bolje potrebe malega človeka, kot pa Res je, da so nekateri glaso- vali za zboljšanje prejemkov obč. delovodij, toda žal, da jih je bilo le bore malo. Torej gospodje občinski odborniki, predno napišete ono številko v statut, ono številko, od katere zavisi celo življenje vašega obč. delovodje, premislite — dobro premislite. Ako bo delovodja vaše občine človeško plačan, ako bo lahko zadostil elementarnim življenjskim potrebam, potem vedite, da sedi v vašem obč. uradu mož, na katerega se lahko zanesete, mož, kateri se bo žrtvoval za občino in za soobčane, izpopolnjeval se bo v svoji stroki ter syoje znanje izkoristil v dobrobit vaših občin. Med tem ko boste vi orali in kosili, bo obč. delovodja napenjal svoje možgane ter vam skušal olajšati vaša težka davčna bremena, Ali ste prepričani, da bo isto-tako delal oni uradnik, kateri bo moral že v pisarni misliti, ali naj si naroči za kosilo žgance z mlekom ali zeljem, ali naj gre k večerji ali naj si raje stisne pas. Ne, dragi občinski odborniki, tak uradnik ne bo skrbel za vas, on bo z nervoznostjo in površno opravljal najvažnejša dela, mislil si bo, da ako strada sam, naj stradajo še drugi, mrzil bo vas in občino ter koval v srcu temne načrte. Od vas, občinski odborniki, je odvisno, kako se bo vaše občinsko premoženje opravljalo. Že dolgo vi-sto let opravljam službo občinskega tajnika in dobro vem, kje in kako se lahko občanom koristi ali škoduje. Do sedaj sem ravnal po vesti, ako mi pa občina zniža plačo na 500 Din mesečno, se zna tudi moja vest omajati. Dopisi Šmarje pri Jelšah. Dne 15. junija t. 1. se Je vršil ustanovni občni zbor krajevne orga-a^acije »Boja« v Šmarjah pri Jelšah (objava ^0r°čila je žal malo zakasnila). Po pozdravu k e<*Sednika pripravljalnega odbora, ki je drt*tko in jedrnato odgovoril med drugim tu-, Bft napade v »Jutru« radi zadnjih občin-£ volitev, se je oglasil tov. dr. Dobovišek. 0voril je o pomenu naše organizacije ter JMasnil, kako izrabljajo nekateri politiki ga preganjajo in delajo vse preje, jiudstvo, Pa da bi pomagali kmetu, delavcu in ^tniku. Tov. Veble prečita pravila in jih .j, izloži, nakar se ista soglasno sprejmejo. teüv- Škrbec je, žel veliko priznanje za svoje ‘Bperamentne in krepke besede, katere smo Bšali z zanimanjem in s stisnjenimi pest-0^' Rovdarjal je, da je treba že enkrat računati z ljudmi, ki nas vodijo v pro*-,, in napraviti konec nezadovoljstvu v sPQi tak° Jugoslaviji. Razvil je sliko go-Carstva in pokazal na smernice za izhod jjj ^fnašnjega neznosnega stanja. Tov. Ve-pr Predložil listo kandidatov odbora, ki čini Stavlia može, ki uživajo zaupanje v ob-£lat) *• j. it. odbornikov, ,4 namestnike in 3 jota6 na kako sl ljudstvo želi svobodnega dike |f ln ^a Je k,onec zaupanja v polit, stran-tes I1 nočejo biti organizirani samo v za-ubčjf0^6110 zamišlienem pokretu »Boja«. Po Udbo6”1 Zk°ru se ie ustanovil pripravljalni Mov-f Za ubčino Ponikva, Pristava in Žusem. Sosr]6’- k' so napolnili dvorano v Gradovi ljul ni’ 80 se zadovoljni vrnili domov z občan 6'i mora biti vsak dober in pošten ob-an našega »Boja«. »gQ. Verca- Pravila za krajevno organizacijo obs^V0 vl°žena. Delokrog organizacije bo KU(fSal cel teritorij občine Rudnik - to je: ]jan ni ’ Laverca in Orle,. Vsi pošteni držav-zbor S° vabtjeni k sodelovanju. Dan občnega a’ kateri se bo vršil v Rudniku, še ni določen. Sedež organizacije bo določil ustanovni občni zbor. Rajhenburg. V nedeljo dne 22. julija ob 8. zjutraj se je vršil v Rajhenburgu ustanovni občni zbor krajevne organizacije »Boja«, katerega se je udeležilo nad 500 članov. O vsem pripravljalnem delu sta poročala tovariša predsednik Gregorič in tajnik Lipovšek. Iz teh poročil je bilo jasno razvidno, s kakimi ovirami se je imel boriti pripravljalni odbor, ki jih je pa vse junaško premagal ter mu je bil ta veličastni občni zbor dostojno plačilo za ves trud in žrtve. Nad 500 članov se je prijavilo, toda ti člani so sami prostovoljci, ki so sami brez vsakega prigovarjanja stopili v naše' vrste. Odborniki niso hodili članov nabirat; pač pa so se ti člani sami prišli k odbornikom prijaviti. To pomeni veliko zavest in zdravo disciplino, s katero se hoče naše še vedno pošteno ljudstvo boriti za svojo pravice. Pp teh poročilih, ki jih je članstvo z navdušenjem sprejelo, so se vršile volitve odbora, pri katerih je bil izvoljen za predsednika tovariš Gregorič in 16 odbornikov, 7 namestnikov in 5 članov v nadzorstvo. Nato je dobil besedo delegat osrednjega izvršnega odbora, predsednik »Boja« tovariš Küster, ki je v enournem govoru izčrpno poročal o bojevniškem gibanju, o zgodovini pokreta, p njegovem, namenu in ^potrebi. -Spomnil se. je zatiranih bratov tam preko mej ter omenil velike žrtve, iz katerih je vzrastla država. Dotaknil se je velikih rak-ran v našem gospodarstvu, govoril .o korupciji in kar je z njo v zvezi, o denuncijantstvu, ki ga vršijo gotovi ljudje, da s tem sramotijo svoj lastni narod. Govornika so poslušalci večkrat prekinjali z gromovitim aplavzom v znak hvaležnosti, da se je tudi v Rajhenburgu mogla enkrat spregovoriti resnica. Za njim je dobil besedo tovariš Miklavčič iz Trbovelj ter poročal o bojevniški skupini v Trbovljah ter podal smernice za uspešno delo. Dotaknil se je tudi rudarskega vprašanja, kar je bilo posebno zanimivo za rudarje iz Senovega. Njegov živahen, mestoma šegav govor je izzval silno navdušenje in odobravanje. Kot tretji delegat je nastopil tovariš Škrbec iz Ljubljane, ki je s svojim temperamentnim govorom užgal v množici silno samozavest in zaupanje v moč bojevniške ideje. Njegove besede so padale kakor bombe ter so v srcih vseh navzočih našle tisti odmev, kakršen pripada besedam resnice. Sklenjeno je bilo, da se bo še tp leto izvedla dobrodelna akcija, ki naj pokaže neomajno voljo bojevnikov, pomagati svojemu trpečemu bližnjemu brez ozira, kateri stranki pripada. Tovariša Škrbca so poslušalci nagradili z gromovitim aplavzom. Nato je tajnik tovariš Lipovšek prečital poslanico, ki jo je sestavil pripravljalni odbor, katera bo dostavljena vsem občinskim odbornikom občine Rajhenburg. Občni zbor je to z navdušenjem odobril. (Poslanico objavimo prihodnjič.) Po raznih debatah, ki se tičejo organizacijskega dela in v katero so posegali številni člani, je bil ta krasno uspeli občni zbor zaključen. Tako je bila v Rajhenburgu ustanovljena organizacija borcev, kateri se težko da more katera po številu in zavesti članstva primerjati. S tem je postal za Rajhenburg in za celo dolenje Posavje 22. julij važen datum, s katerim bodo začeli borci svoje delovanje. V nedeljo popoldan so napravili delegati v spremstvu rajhenbur-ških in okoliških tovarišev izlet na Senovo in k Zidanci, kjer so jim urice vse prehitro potekle v razgovoru in optimističnem razpoloženju. Sv. Tomaž. Dne 22. VIL se je vršil pri nas zelo lep občni zbor, katerega se je udeležilo veliko število občinstva. Dandanes, ko nas mučijo vse nadloge, ene večje od drugih je treba, da se družimo in to društvo je »Boj«. Mi borci smo se postavili kakor en mož in tudi upamo, da naša fara sv. Tomaž ne bo zadnja, ki se je zbudila iz spanja. Prišli so tovariši iz Ormoža, od sv. Lenarta in drugod, ki so nam pokazali pot, po kateri naj hodimo, da pridemo enkrat do boljše bodočnosti. Vse, kar so govorili na občnem zboru tako jasno in tako stvarno, mora človeka zbuditi iz kimavosti in dokazuje, da smo tudi ljudje, ravno toliko vredni, kakor tisti, ki nas zametujejo. Še moram omeniti, da so naši nasprotniki že sprevideli, kdo bo imel kaj govoriti in s kom se bodo družili. Kajti pri nas borcih velja načelo: red in pravica pod zaščito našega modrega vladarja Aleksandra L, ki mu stojimo zvesto ob strani vsi borci. Ta dan nam ostane v spominu, kako smo stali trdno eden zraven drugega, se vzpodbujali ter tako napravili trdnjavo, ki ne sme biti od sovražnikov premagana! V to nam pomagaj Bog! Borci Sv. Tomaža. Šoštanj. Sem naročnik »Preloma« in prijatelj borcev za pravico. Danes hočem omeniti veliko krivico, ki se godi nam malim obrtnikom, zlasti krojačem in čevljarjem. Nikogar ni, da bi nas zaščitil proti tujim grosistom, kot so Bata in Tivar, ki vživajo žulje našega naroda, naš tnali obrtnik pa naj pogine, ko ne zmore, ogromnih davkov, dohodki pa niso omembe vredni. Temu se zarubi vse. Grozno je življenje malega človeka. Zato, borci, v boj za pravico malega človeka! ' Naklo. V štev. 27. »Pohoda« nas je za spremembo nekdo iz Naklega pokratkočasil z »zanimivim« poročilom o praznovanju Ajdovega dpe. Če bi ta dopis med vrsticami in naravnost ne nudil netočnih vesti (ki so v očeh dopisnika ali dopisnikov gorostasen »nacionalni,,gxeh«),„ bi, s hladnokrvno .gesto odklonili vsak odgovor. Ker pa nasprotno v histeričnem ogorčenju meče na tega in onega, pa tako, da vsakdo lahko ve, koga je imel v mislih, garje.ve koprive iz bujnega nakijanskega denuncijantskega vrtičjta,, si 'bomo dovolili dotičniku par skromnih besed, s prošnjo, naj se drugič ne praska, kjer ga ne srbi! Zgraža se, češ, da nismo izobesili državnih zastav in da zavoljo tega ni bilo najmanjšega znaka, da je državni praznik, in pri tem namigava, da se mi morda državnih zastav..sramujo.in.9- Čhdno,,da ni. na.to, opozoril že-pred- praznikom, sebi .enakovrednih patentpatriotov, da bi vsaj oni izobesili zastave, da bo potem vsaj približno upravičeno udaril po nas, ki nimamo navade »uganjati« patriotizma. Lažinacionalisti: kje so bile ta dan zastave? Čakali smo na vasi Sicer pa, dragi dopisovalček, če so tebi čevlji prav, ne misli, da so tvoji tudi nam! Pometaj pred pragom svoje lažinacionalne branže! Ker se g. dopisnik ljubosumno zaletava v nas borce, ki z idealizmom hočemo delati za boljše dni naroda in države in obračunati s podlostjo, hinavščino in egoizmom v vsakteri obleki in obliki, mu povemo v, tolažbo: vse pride na vrsto ob onem velikem čiščenju in po tem čiščenju se bojimo, da bodo ostali od nekaterih samo neprijetni spomini. Končno, tudi čez gostilne so se gospod spravili. Nerazumljivo nam je to! Ali je mar abstinent in v eni ali drugi zasovražen? Kakor se nam zdi, je to samo denuncijantska žilica! Obe imata »Prelom« in je tako tudi prav! In slik našega vladarja, da nimata? Upamo, da bosta gostilničarja v Naklem sama nastopila proti takemu javnemu laž-njivemu denunciranju! Včasih je dobro, da človek ve, koliko je ura bila. Studenec pri Sevnici. V nedeljo dne 22. julija se je vršil pri nas ustanovni občni zbor skupine bojevnikov. Vsi obširni gostilniški prostori tov. Pirca so bili polni do zadnjega kotička ter je moralo še mnogo ljudi ostati zunaj, kar je dokaz, kako ljudstvo simpatizira s pokretom »Boja«. Kakor hitro se je doznalo, da so pravila potrjena, je brez vsake agitacije pristopilo 173 članov, in to najboljših mož in fantov, ki so voljni resnega dela za naše ideje. Imamo pa še tudi par ovaduhov in prenapetežev, ki nočejo poznati teženj našega ubogega ljudstva in bi radi s silo kar naprej navijali staro lajno ter pri tem iskali le svojih lastnih koristi. Tem pa povemo, da bo tudi zanje prišel čas, ko jih zgrabi ta preklicani jekleni »valjar«. Točno ob 7.30 je tov. Ajdnik otvoril občni zbor ter toplo pozdravil vse tovariše, predvsem delegata osrednjega izvršnega odbora iz Ljubljane, tov. Matičiča ter tovariše iz Rake, Bučke in Sv. Duha, ki so kot gostje prisostvovali našemu občnemu zboru. Nato je tov. Štojs prečital pravila, ki so bila navdušeno sprejeta. V odbor, ki je bil soglasno izvoljen, so šli samo resni možje in fantje s predsednikom Ajdnikom na čelu. Nato je govoril delegat tov. Matičič, ki nam je stvarno obrazložil pravila ter se v jedrnatem govoru dotaknil socijalnih in gospodarskih vprašanj, s pozivom, da naj sodelujejo pri izgraditvi naše lepše bodočnosti. Pri slučajnostih je govoril domačin tov. Ilijaž, ki je v temperamentnem govoru pozval vse tovariše, da gredo neustrašeno in odločno na delo za ideje »Boja«, ki je na pohodu in bo zmagal, ker je ves narod ž njim. Zaključil je z vzklikom: »Živel kralj, narod in Jugoslavija!« kar je izzvalo navdušene manifestacije pri zborovalcih. Nato je tov. Ajdnik zaključil krasno uspeli občni zbor, ki je potekel v najlepšem redu. Polhov gradeč. V nedeljo 15. t. m. se je vršil pri nas ob 7. uri zjutraj ustanovni občni zbor krajevne organizacije »Boja«. Zbralo se je okrog 200 mož in fantov, ki so z velikim zanimanjem sledili govorom tovariša predsednika Založnika in pa tovariša Staneta Vidmarja od Osrednjega izvršnega odbora v Ljubljani. Slednji je točno in temeljito razložil razloge, ki so vedli k ustanovitvi Združenja borcev, s krepkimi besedami ožigosal zablode v našem javnem življenju in razvil program »Boja«, konečno nam je pojasnil še spremembe pravil, ki sp bile izvršene o priliki zadnjega zborovanja delegatov. Stvarna izvajanja govornika sp ponovno podžgala odločnost in navdušenje zbranih borcev. Po govoru tov.. Vidmarja sp je vršilo vpisovanje, članov in nato yolitvp odbora. . . ■ Krajevna organizacija je sedaj ustanovljena, pa-.gremo, ž novim navdušenjem na delo,za zmagpjpjajicp in poštenja. Odkritje spominske plošče padlim junakom t iz litijske občine. Prihodnjo nedeljo_29. julija t. 1. ob 9. uri dopoldne odkrijejo bojevniki v Litiji svojim, na bojnem polju za domovino padlim tovarišem spominsko ploščo, da se jim po 20 letih izbruha svetovnega klanja majo oddolže za njih veliko krvno žrtev, ki so jo darovali za vse nas,, ko so na različnih bojnih frontah, v Galiciji, Srbiji, na Soškem polju izkrvaveli, tako da njih drupla počivajo daleč od domovine, največ v-zemlji .tujčevi... Pred 20 leti smo. šli vsi skupaj na bojna polja, da smo se borili za tujčevo stvar, brat proti bratu. Sedaj je ravno 20 dolgih let, odkar .smo^biRJalpč,proč dojnvik.)Uaj,ev in. smor.imeli v srcu edino -vročo ..željo in skrb: nazaj, domov k našim dragim, ki n^s težko pogrešajo in se boje za nas. Nekaj nas je prišlo nazaj, bolnih na duši in telesu, mnogh so pa ostali kot žrtev moritve na bojnih poljanah.... In tem našim dragim pokojnikom, borcem za našo svobodo, ki so pustili svoje najdražje, svoje življenje na bojnih poljanah, velja nedeljska spominska slavnost, da jim v znak naše zahvale v trajen spomin na njih junaško žrtev odkrijemo na pročelju naše župne cerkve v Litiji skromno spominsko ploščo, Mi, ki smo preostali, se v naši svobodni Jugoslaviji oklepamo naše bojevniške organizacije, da s tem dokažemo, da imamo še vedno ono krepko voljo, da z na- Doma in na tujem (TEDENSKI PREGLED.) Šim delovanjem in borbo dosežemo za ves narod lepšo bodočnost, da ne bo zaman prelita kri naših mrtvih tovarišev-junakov na bojnih poljih, da pride tudi naš narod do resnične svobode ter mirnega in zadovoljnega življenja. Pozivamo vse naše bojne tovariše in prijatelje, da se odkritja spominske plošče v nedeljo v polnem številu udeleže, da s tem izkažemo našo zahvalo padlim borcem in obenem našo krepko voljo in disciplino. Novi bojevniški grobovi Dne 27. junija je umrl v cvetu mladosti po kratki in mučni bolezni tov. Jožef Šumenjak v Jarenini. Veliko se je trudil za pošteno stvar in je tudi v glavnem njegova zasluga, da je prišlo do ustanovitve »Boja« v Jarenini. Požrtvovalnemu mlademu borcu pa ni bilo usojeno, da dočaka ustanovnega občnega zbora, ki bo 29. t. m. Blag mu bodi spomin in lahka obmejna slovenska zemljica! GRADITELJ JOŽE BRICELJ PREMINIL. Zopet je posegla neizprosna smrt v naše vrste. Zvestega člana Joškota Briclja, solastnika ljubljanske gradbene družbe, ni več med nami. V najlepši moški dobi, bil je star komaj 33 let, torej v dobi, ko človek-podjetnik postavlja trden temelj bodočemu življenju, ga je doletela tragična smrt. Vrnivši se od prevzema vodstva zgradbe nove bežigrajske šole, je v bližini art. vojašnice zadel v nerazsvetljeno ograjo, padel s kolesa v jamo ter nezavesten obležal. Padec je bil usodepoln, saj je dobil rano v lobanjo ter po mučnih bolečinah umrl. Pokojnemu Joškotu se je kot podjetnemu slovenskemu obrtniku, ki je bil splošno znan, ne samo v ožji domovini, temveč tudi v ostalih krajih naše države, odpirala lepa pot bodočnosti, na drugi strani pa je sodeloval tudi v našem pokretu, bil je član ljubljanske krajevne skupine bojevnikov za mesto Ljubljana. Bil je med tovariši priljubljen radi svoje dobrosrčnosti, pa ga bomo tem bolj pogrešali. Tovarišu bojevniku ohranimo svetal spomin, njegovim svojcem pa iskreno sožalje. Časnikarske race List »Slovenil a« je zdaj prevzela od »Jutra« gonjo zoper Boj. Kakšni nameni jo pri tem vodijo, ne vemo. Doseči ne bo mogla ničesar, če se bo posluževala skrhane sablje, neresnice, ki je nevarna kvečjemu mečenoscu samemu. V zadnjih številkah je nanizala celo vrsto izmišljotin na račun »Boja«. Najimenitnejšo je zadela v poslednji številki, kjer ve povedati o nekem govoru tov. Fabjančiča, ki da ga je ta »te dni govoril na nekem zborovanju v Sarajevu«. Tov. Fabjančič pa sploh ni bil v Sarajevu, torej je tudi vse pisanje o njegovem tamošnjem »govoru« navadna časnikarska raca. Odgovorni urednik »Slovenije«, ki je tudi »člen prostovoljske združbe«, bo storil prav, če se bo drugič bolje poučil. Dunajska »Sonn- und Montags-Zeitung« prinaša dolg spis o »nacijih« v Jugoslaviji, kjer pravi med drugim, da so Hitlerjevi agenti kupili »Zagreber Morgenblatt«, novosadsko »Deutsches Volksblatt« in »Mari-borer Zeitung«, kateri listi da so takoj odpustili vse judovske urednike. Ali je ta novica časnikarska raca ali ni, naj povedo ti listi sami. Dunajski židovski časnik pa ve povedati še to, da so »v Jugoslaviji hitler-jevci ustanovili maskirane organizacije« in pravi: »Na tem mestu naj imenujemo organizacijo »Boj«, ki se je ustanovila po vzorcu S A in ki jo je pred kratkim voditelj nacijonalne stranke v svojem govoru najostreje napadel. — Ali »člen prostovoljske združbe« črpa svoje časnikarske race od dunajskega Žida? Tretja časnikarska raca: »Lep manife-stacijski shod JNS v Ribnici«, piše pone-deljsko »Jutro« in pravi, da se je vdeležilo tega shoda »nad 1200 odličnih pristašev jugoslovanske nacionalne fronte«. Ljubljančan, ki je bil navzoč na tem shodu kakor tudi na svoječasnem zboru borcev, nam pa sporoča, da je bilo tedaj najmanj šestkrat toliko vdeležencev kot v nedeljo. Da ne bi bilo pomote, je zborovalce JNS preštet. Bilo jih je okoli 600. Govornikom je ploskalo okrog 60 oseb. Kmečkih voz ni bilo 52, kot pravi »Jutro«, ampak 9, kar je občutno manj. Naš prijatelj je celo »manifestacijo« tudi fotografiral in nam je fotografijo obljubil za prihodnji »Prelom«, da bo časnikarska raca o »manifestaciji JNS« bolj ma-nifestantna. Dobrovoljci! 1. avgusta se vrši naš redni mesečni sestanek ob 20. uri kakor običajno pri tov. Krečiču na Vidovdanski cesti št. i. — Odbor. Rezervni oficirji! Javljamo, da so končno dospeli naročeni zemljevidi. Dobijo se v društveni pisarni. Na željo podeželskih tovarišev bodo uradne ure do preklica vsak torek in petek od pol 18. do pol 19. ure. — Odbor. V Avstriji ni miru. Dinamit, ekrazit in peklenski stroji pojo svojo pesem, kljub uvedbi smrtne kazni, za najmanjše prestopke. Tudi preki sod opravlja svoje kruto delo. V večjih mestih bodo oborožili orožniške in policijske čete z oklopnimi avtomobili, tanki in z letali za metanje bomb. S tem pa druge države ne bodo zadovoljne, ker se po mirovnih pogodbah Avstrija ne sme zalagati s takim orožjem. Diplomati bodo imeli še mnogo dela. Pa saj imajo mastne dnevnice. Francoski zunanji minister se trudi, da bi uspel njegov načrt vzhodnega varnostnega dogovora, ki bi čuval nad mirom med vzhodnimi državami. Kazno je, da bo to dete miru le zagledalo beli dan. Anglija, Rusija in Italija so za stvar. Poljska in Nemčija pa se še nekaj premišljata. Evropske države so neza-upne, ena se boji za tem dogovorom skritih vojaških pogodb, ki bi se sklenile z veliko mamo Rusijo, druga vidi v njem past za Nemčijo, tretja past za Francijo. Oreh je trd, gospodje pri zeleni mizi ga tarejo. Če bi vedeli, da bi v bodoči vojni oni sami morali stati v prvih linijah v dežju, blatu in tresku granat — bi jim šlo delo hitreje od rok. Ogromna stavka delavcev v San Franciscu in v Ameriki je končana. Trdijo, da znaša škoda, povzročena po stavkajočih ogromnih delavskih masah 15 milijonov dolarjev in cel kup mrtvih in ranjenih. 150 milijonov dolarjev odgovarja pribl. 7 in pol milijardam dinarjev. Če bi še malo dalje poštrajkali, pa bi dosegla škoda naš državni proračun. Hitler preživlja težke dni. Po obračunu z neljubimi osebami iz lastni vrst (trdijo, da je bilo aretiranih nad 4000 članov napadalnih oddelkov S. A. in ubitih okrog 250 ljudi, o katerih se ni sestavil nikak seznam) — prihajajo gospodarske skrbi. Nemška marka stoji slabo, primanjkuje krompirja, letina je za 22 odstotkov slabša od lani — kaj bo jeseni in v zimi? Viljem, generali in aristokrati dvigajo glavo, tudi z armado stvar še ni na čistem. Na Hitlerja se množijo atentati, toda brez uspeha. Nemci imajo trde glave in nočejo odnehati. Našo Ljubljanico bodo očistili! To je novica vseh novic! Na licitaciji so bila oddana dela tv. Dukič & Ko. za Din 6,680.000 — z 12 odstotki popusta. Potrditev ima v rokah finančni minister. Tako pa pravijo, da bo stvar gotova do 1. 1936. Da bi bilo le res. Smradu so Ljubljančani siti do grla — tujci pa tudi. Suša in poplave. Ponekod v Evropi, posebno pa v Ameriki vlada strahovita suša, da je uničena vsa letina, da ni vode ne za ljudi ne za živino, da umirajo ljudje radi soln-čarice kar v trumah. Nasprotno temu poročajo o ogromnih poplavah na Poljskem, ki so zahtevale na stotine mrtvih in vzele stotiso-čem streho iznad glav. Uničena so cela naselja, ljudje čakajo na strehah svojih hiš pomoči. Pa ne le v Evropi — tudi v Mandžuriji so posevki, posebno pšenica, uničeni, ker je 30 odstotkov vsega posejanega polja pod vodo. Najprej so Mandžurce obrale razbojniške tolpe Hunguzov — sedaj jih bo udarila še lakota. Izgleda, da je ves svet narobe. Bolgarska vlada je priznala sovjetsko Rusijo. VSEM KRAJEVNIM ORGANIZACIJAM IN SKUPINAM. Smo v dobi ustanovnih občnih zborov in članskih sestankov. Na Osrednji izvršni odbor prihajajo stalno vabila s prošnjami, da delegira govornike iz Ljubljane na ta zborovanja. Osrednjemu izvršnemu odboru pa je nemogoče ustreči vsem zahtevam, ker prihajajo navadno prekasno in mi govornikov ne moremo kar s kljuke sneti. Prosimo zato vse organizacije in skupine, da nam prijavljajo svoja zborovanja vedno pravočasno in sicer tako, da imamo prijavo vsaj en teden pred dnevom zborovanja v rokah. Na kesnej-še prijave pa se žal ne bomo mogli ozirati, ker bomo odslej vedno že v ponedeljek zvečer dokončno določili in razporedili govornike za nedeljska zborovanja. V prijavah navedite vedno tudi točno čas zborovanja, kraj (dvorano) in pa število udeležencev, na katero računate. Olajšajte nam delo z lastno točnostjo! Tajništvo »Boja«. j||Drobmoslafil TRPEŽNE OBEKE, domači izdelek kupite ugodno pri splošnem krojaštvu, Franc Virbnik, Šoštanj, Kolodvorska štev. 4. Širite »Prelom«! Ivan Bitenc kij učavn ičarstvo Kranj priporoča svojo moderno urejeno mehanično delavnico z lastnim aparatom za varjenje - Velika zaloga koles in pripadajočih delov f Jožef Šumenjak. Vodovodne instalacije in k temu spadajoča dela ter kleparstvo izvršuje najtočneje in solidno Smole Alojzij Kranj Kavarna - Hotel - Restavracija »SLON« LJUBLJANA sredi mesta pri pošti Soba za osebo že po Din 20'— Zajutrek po ceni, menu za obed Sprejemamo abonente na hrano Lep senčnat vrt Kopelj, brivec, masaža, pedikura Garaža — avtobus QROM D.ZO.Z. Carinsko -posredniški in spedicijski bnrean Ljubljana Kolodvorska nlica 41 Naslov za brzojavke: GROM Telefon interurb.2454 Zastopstva v vseh mestih tu- In inozemstva F. HRENORlC Manufakturna veletrgovina Ljubljana, Tyrseva cesta štev. 28 Telefon 24-04 JS JS JS mleta iz najboljše izbrane potiške in banaške pšenice. Lf AA Neprekosljiva je v kvaliteti, v peki in okusu. Ce- iT mi ikia nAuin« uimenvA nejša od drugih m°k, ker pri svoji prvovrstni kva-IZ rILINA DAVIDA HUBERTA Hteti ni dražja od manjvrednih znamk. Vsak trgovec, pek in gospodinja naj zato v lastnem interesu zahteva vedno le MOKO ADA. — Stalne zaloge moke RDM imajo tvrdke: I. Knez, Prvo delavsko konzumno društvo, Ljubljana; Gorjanc, Ahačič in Šifrer, Kranj; Josip Kobe. Novo mesto; Matheis, Brežice; Kresse, Kočevje; A. Domicelj. Rakek; Engelsberger, Krško; Jože Resman, Zapuže; Anton Stergar, Kamnik; Mihelčič, Zagorje; Matko Kranjc, Vrhnika; Balon, Haiander in Kovačič, Jesenice; Janko Končar, Litija; Ziherl, Škofja Loka. Glavno zastopstvo za Slovenijo: Stanko Harmel, Zagreb, Langov trg št. 2 Valentin Šturm Specijalna trgovina barv Kranj priporoča svojo veliko zalogo barv vseh vrst, čopičev, lakov, špirit itd. Ako hočete imeti lepo slikano in pleskano stanovanje, se obrnite na priznano tvrdko Frantar Alojzij slikar in pleskar Stražišče pri Kranju DEŽNIKE NOGAVICE na drobno in na debelo kupite najugodneje v tovarni JOSIP VIOMAB Ljubljana Pred Škofijo 19 podruž.: Prešernova ul. 20 Beograd Kralja Milana 13 Zagreb Jurišičeva ul. 8