TRGOVSKI UST časopfs za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, Uredništvo in upravništvo je v Ljuhljani v Simon Gregorčičevi ulici, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Dopisi se ne vračajo. — Stev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. t.KTO IX. l elelon St. 552. LJUBLJANA, 30. decembra 1926. r-iHon st. .».>2 ŠTEV. 152. Na pragu 1927. Težko in burno leto 1926 je za nami. Njegova bilanca je za naše gospodarske razmere dosti neugodna in negativna- Vso energijo smo skoro izčrpali, da nekoliko zakrijemo in sku-Samo nadomestiti izgube, ki so nas doletele. Do konstruktivnega, pozitivnega in organizatomega dela nili nismo prišli. Le malo sporadičnih izjem je. Poleg neizogibnih posledic prehodnih pojavov k stabilizaciji in normalizaciji razmer, smo pretrpeli v preteklem letu velike škode vsled katastrofalnih vremenskih neprilik in povodni]. Donos letine je le podpovprečen in treba bo dolgoletnega napornega dela, da se v opustošenih krajih naše Gorenjske in Štajerske zabrišejo sledovi povodnij in pustošenj. Naše javno življenje je kazalo vidne znake senilne sterilnosti in permanentnih kriz. Jasno je, da take krhke vlade niso bile v stanju sanirati naš administrativni kaos in vedno večje razsulo našega prometa. Spomladi je prometni minister konstatiral pri proračunskih debatah, da je dobra tretjina našega voznega parka in lokomotiv v pokvarjenem stanju, votiral *e mu je ogromen kredit 380 milijonov za popravila, a o Božiču, po preteku devetih mesecev, je bilo stanje isto, ako ne slabše kot začetkom leta in končno smo v trpki zavesti derut-nega položaja morali poveriti ta važni resort energiji vojaka, da poskuša z železno roko rešiti, kar se rešiti da, kar nam partizanska strast še ni uničila in pokvarila. Naš minister trgovine in industrije saključuje leto z nebrojem nebotičnih papirnili načrtov za sanacijo gospodarske krize, medtem pa je sam rabil za odobritev pravilnika za državno obrtno banko celih osem mesecev. Tako se je aktiviranje te prevažne ustanove za naše obrtništvo zavleklo ta celo leto dni. Pompozno napovedane redukcije državnega proračuna in izenačenja davkov se je razblinilo v nič in končno je bil pod pretvezo odtegljajev za žrtve povdnij državni nameščenec izbrati, da rešuje krizo budžeta in deficita državnega gospodarstva. Doživeli smo, da je naša prometna uprava naravnost sabotirala potrebe in. zahteve gospodarstva. V najinten-zivnejši izvozni sezoni se je krilo komaj 23% naročenih vagonov — ker tmo baš v tej dobi smatrali za primerno, da vrnemo inozemstvu posojene vagone. Celo leto smo vodili trgovinska poganjanja — a končni efekt je bil, da so na3 izigrali i prijatelji Cehi s povijanjem agrarnih carin, kakor tudi Avstrijci in Nemci. V Grčiji so uvedli zaščitno carino proti nam, a niti enega sporazuma glede solunske cone niso ratificirali. Turška je uvedla na naš uvoz prohibitivne surtakse, Španija pa jo še do danes ni ukinila. Po štirimesečnih pogajanjih s Francijo grozi nevarnost, da se radi vprašanja carine na vino cela pogodba razbije, do-čim ležijo sporazumi, ki smo jih že leta 1824 sklenili z Italijo, 8e danes nekje v ministrstvu neratificirani. Medtem pa se čudimo sistematičnemu delu in organizatomemu programu naših sosedov, ki nas vsak moment Iznenadijo in presenetijo z novimi uspehi. Izsiljena demisija zunanjega ministra je le dokaz nevzdržnih razmer, v katere smo zabredli. Leto 1926 je pričelo v vidu akutne premogarske krize, velikih redukcij v revirjih Trboveljske družbe in splošne stagnacije. Nov državni proračun 1926,27 ni prinesel nikakih bistvenih davčnih olajšav trgovini in obrti. Nezadostni vzdrževalni krediti so celo leto ogrožali sigurnost in točnost prometa, dočim naš izvoz vsled nestalnosti lire ni imel celo leto sigurne kalkulacijske baze. Železniško tarifna reforma z dne 1. oktobra, ki je lokalke popolnoma izenačila z [javno progo proti vsem načelom ekonomije in tarifne politike, nam je podražila izvoz preko suhozemskih obmejnih prehodov in koncedirala za izvoz preko naših luk ugodnosti, ki se praktično ne dajo in ne morejo izkoristiti. Neprilike in težkoče nekaterih bančnih zavodov so izzvale splošno nezaupanje in zbeganost vlagateljev. Zaman smo do konca leta pričakovali enegične akcije in podpore vlade, da se vzpostavi zopet sigurna podlaga zaupanja in štednjs. Investicijska delavnost ja bila pri danih razmerah obsojena na minimalno aktivnost. Na eni strani ovire za koncesijo industrijskih podjetij, na drugi strani pa padanje vrednosti nepremičnin in vedno ostrejša konku renca. V trgovini se je povsod opažala nadštevilnost podjetij, osnovanih v dobi inflacijske konjunkture. V obrti pa moramo žalibog ugotoviti znatno pomanjkanje tehnične višine, ki bi bila potrebna za našo konkurenčnost. Povišanje socialnih dajatev. Med iznenadenji, ki jih nam prinese novo leto, ne bo baš najprijetnejše povišanje nezgodno - zavarovalnih prispevkov. V časih, ko se vrsajo konfa-rence in ankete za omiljenje gospodarske krize in se najmerodajnejši faktorji — vsaj na videz trudijo, da se prepreči gospodarski polom, se hoče povišati že itak skoro neznosna bremena. Ravnateljstvo Središnjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je na svoji zadnji decemberski sej sklenilo, da se ima poslovni primanjkljaj nezgodnega zavarovanja, koji znaša po bilanci za leto 1S25 Din 17,122.485 dinarjev 82 par, delno kriti s povišanjem prispevkov in da se v te svr-he odredi, počenši s 1. januarjem 1927 povišanje priiiosne tarife v nezgodnem zavarovanju od 5% na 7% od zavarovane mezde za odstotek opasnosti 100. Sklep Središnjega urada mora še odobriti ministrstvo za socialno politiko. V Sloveniji se je za mesec september t. 1. predpisalo na nezgodnih prispevkih približno 648.37342 dinarjev. Po predlagani 7% tarifi bi se ti prispevki povišali ta 259.345 Din ali za približno 3 milijone Din letno. Z ozirom na dejstvo, da so že dosedanji bolniško- in nezgodno zavarovalni prispevki tako visoki, da pomenijo res težko obremenitev celokupne naše produkcije in da prav občutno slabijo konkurenčno zmožnost naših izdelkov, bi predlagano povišanje teh prispevkov težki po'ožaj še poostrilo. Zbog tega ni čuda, da vlada v gospodarskih krogih zbog tega povišanja skrajno ogorčenje in da se od ministra za socialno politiko pričakuje, da predloženega sklepa Središne-ga urada nikakor ne odobri. Za sanacijo pasivnega poslovanja nezgodnega zavarovanja bi tu ponovno opozorili na dejstvo, da je uprava naših socialno zavarovalnih zavodov V tej atmosferi splošnega nezadovoljstva se je posrečilo vladi z razpisom oblastnih volitev obrniti pozornost javnosti od lastnih neuspehov in otveriti demagogijam novo široko polje aktivnosti. Priznavamo, da je zakon o samoupravah za naše prilike dober in delokrog oblastnih skupščin primeren in zadosten. Ne manjka nam za te skupščine niti idej niti načrtov — manjka nam le denarja za njih izvedbo. In v tem leži baš vsa tragika bodočih samouprav, ki stojijo pred alternativo — ali tratiti čas v brezdelju in praznih debatah — ali pa obremeniti naše že itak izčrpano gospodarstvo s še večjimi dajatvami in novimi dokladami. Naše socialnopolitične ustanove zaključujejo bto z ogromnimi primanjkljaji in predlagajo zato povišanje dajatev. Povišanje predstavlja samo za Slovenijo malenkostni znesek približno 3 milijonov dinarjev in to ob času, ko sili inozemski dumping vse naše gospodarstvo, da zniža svoje produkcijske stroške. Taka je naša bilanca. Toda ves ta proces je bil neizogiben in potreben. Brez njega ni iztrez-njenja, ni ustalenja, ki je potrebno za normalizacijo naših razmer. Zato zremo v novo leto polni nade, da smo prestali težko proskušnjo, polni zaupanja, da se tudi v našem javnem življenju jasni in da prodira zahteva, da osredotočimo vse svoie sile in zmožnosti post tot diserimina rerum — enkrat na pozitivno delo. absolutno predraga in je v prvi vrsti vzrok pasivnega poslovanja. Da uporabijo nekateri okrožni uradi 30% prispevkov samo za upravne stroške in da znaša povprečni odstotek na upravnih stroških vseh okrožnih uradov 18.55%, dokazuje zadostno, da se ti zavodi ne upravljajo racijonalno. Sorazmerno preveliko število urad-ništva pri okrožnih uradih je nepotrebno breme, ki bi se s primerno redukcijo moglo znatno zmanjšati, ne da bi pri tem trpela služba. Tudi moramo tu ponovno opozoriti, da bi bilo za sanacijo pasivnega poslovanja nezgodnega zavarovanja ne-obhodno potrebno uvesti mesto dosedanjega sistema kapitalnega kritja, kombinirani sistem kapitalnega kritja s sistemom porazdelitve tekočih stroškov. Nikakor ni pravično, da se nalagajo že danes, v času najhujše krize naši produkciji bremena, katerih sadovi so namenjeni še za bodoča desetletja. Slednjič moramo baš sedaj, ko se s številkami in poslovnimi pasivi najjasnejše pokažejo hibe celepa našega socialnega zavarovanja, odločno zahtevati, da se zakon o zavarovanju delavcev že vendar enkrat novelira, da se tako odstranijo vsi nedostatki, koji so se pokazali pri praktičnem izvajanju zakona, kar bo k sanaciji pasivnega poslovanja nezgodnega zavarovanja vsekakor največ pripomoglo. Nismo bili nikdar proti socialnemu zavarovanju, vendar zahtevamo, da se to upravlja predvsem gospodarsko. Negospodarsko zavarovanje, ki z bremeni sili posamezna podjetja, da ustavijo svoje obrate, je obenem ne- sooijalno. Zato apeliramo na vse me* rodajne faktorje, da proti povišanju, prispevkov odločno protestirajo. Kakor čujemo, se je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo obrnila že toza* devno na ministrstvo za socialno poli* tiko in pričakovati je, da se bodo po* višanju prispevkov, ki za sanacijo deficita ni edino in neobhodno sredstvo^ odločno uprle tudi druge industrijske, obrtniške in trgovske organizacije. Znižati in ne zvišati bremena, koja že sedaj komaj prenašamo! Naše pomorstvo. (Poročilo o konferenci gospodarskih zborni* Kraljevine Sibov, Hrvatov in Slovencev, dne-2.4. do 2G. junija 1926 v Ljubljani. — Izdal* Zbornica za trgovino, obrt in industrijo * Ljubljani, 212 str.) Z ujedinjenjem je dobila naša Kraljevina na Jadranu nad 2000 km razvite morske obale z bogatim številom naravno zavarovanih luk, polno izrednih prirodnih krasot. Sama zračna črta naše obale ob sinjem Jadranu znaša od Sušaka do albanskih mej celih 700 km. Na njej so se nahajali že V starem in pozneje v srednjem veku slavni trgovski emporiji in mogočna pristanišča, preko katerih so vodila pota na daljni vzhod in po katerih so širili Latinci svojo penetracijo na balkanski polotok. Pestra in bogata zgodovina borbe za nadvlado na Jadranu je tesno zvezana z zgodovino pristanišč našega Primorja. Razvoj prilik-že v preteklem stoletju ni bil ugoden za naše Primorje. Pod mačehovskim režimom Avstro-ogrske monarhije, ki ie koncentrirala vse gospodarsko življenje in pomorski promet za avstrijske dežele v Trstu, za madžarske pa na Reki, je v najvažnejši eri gradben železnic ostala cela Dalmacija brez normalnotirnih zvez z zaledjem. Zgradila se je le ozkotirna železnica preko Bosne na Gruž in Zeleniko, katere kapaciteta pa je zelo omejena. Tudi. Kraljevina Srbija, ki se je desetletja, borila za izhodišče na Jadran je bila končno po carinski vojni z Avstrijo ia po dovršeni balkanski vojni primorana, da se orijentira na Solun. Avstrija je še le med vojno uvidela ln priznala pogreške svoje nenaravne prometne in gospodarske politike in hotela v naglici popraviti to, kar je bilo zamujenega, toda bilo je že prepozno. Zlom monarhije je preprečil izvedbo normalizacije balkanskih železnic in dograditev liške železnice do Splita. Tako je pripadla naši mladi državi poleg vseh težkoč še naloga, da mora graditi železniške zveze z Jadranom, Zlomu je sledila dolgotrajna okupacija skoro celega našega Primorja po Italijanih. Medtem ko smo v notranjosti vodili težko in dolgotrajno ustavno borbo in morali skrbeti za obnovo porušenih železniških zvez in uničenih prevoznih sredstev, so se vršila dolgotrajna pogajanja z Italijo, da sO končno razčistijo vsaj glavna gospo* darska in politična vprašanja na Jadranu. Naši zavezniki in prijatelji so skrbeli že pri mirovnih pogodbih, da so določijo naši Kraljevini meje tako, da čimbolj otežijo in oviraio naš ekonomski razvoj in polet. Njihova želja je-bila, da ostanemo trajni klijenti itafi- Vsak smotren gospodar žita »Trgovski list**! Obnovite naročnino! Pridobite listu novih naročnikov! Obvestilo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani o razpisu ministrstva za trgovino in industrijo z dne 20. decembra 1926, štev. 20451/III, ki se tiče razpusta zbornice in razpisa novih volitev. janskega Trsta in Reke in grškega Soluna. Zvesti. temu programu so tudi pozneje z vsemi sredstvi delovali na to, da ohranijo nekdanje trgovske zveze, da ostanejo posredniki naše zunanje trgovine ter da s svojo organizirano pomorsko premočjo v kali zadušijo vsak poizkus osamosvojitve. Ne bilo bi čudno, ako se v teh prilikah loteva poedinca malodušnost. In v teh težkih prilikah so gospodarske zbornice postavile na dnevni red konference v Ljubljani vprašanje našega pomorstva, u videvajoč, da so naši širši gospodarski javnosti veliki in dalekosežni problemi našega pomorstva le malo znani. Zato je bila inicijativa zbornic tem bolj hvalevredna. Konferenca je zbrala mnogo važnega gradiva, ki tvori podlago za na-daljne študije in raziskovanja in ki je bilo te dni objavljeno v knjigi »Naše pomorstvo«. Namen knjige je seznaniti naše javne činitelje in gospodarske kroge z glavnimi vprašanji, ki se tičejo organizacije, razvoja in napredka našega pomorstva. Knjiga obsega 13 obširnih strokovnih študij, sestavljenih od naših najodličnejših pomorskih strokovnjakov in nam nudi potrebne informacije o razvoju pomorstva v inozemskih državah in o pomorski politiki onih držav, ki so tudi za razvoj našega pomorstva najbolj merodajne. ■ Profesor dr. M. Todorovič, ki je v .temeljiti študiji očrtal odnošaje med brodarstvom in narodnim gospodarstvom v starem, srednjem in novem veku, zaključuje svojo študijo z nekoliko pikro konstatacijo, da se je bati, da smo v naši pomorski politiki 'že napravili nekoliko pogreškov ter da se nahajajo v naših pogodbah s kraljevino Italijo določbe, ki bodo lahko ovirale našo svobodo v pomorstvu. Vprašanje pomorske uprave je obdelal v obsežnem referatu tajnik splitske zbornice Sava Boškovič. Iz njega izvemo med drugim tudi to, da je bilo na našem Primorju do ujedi-njenja preko 100 pristaniških uradov, a danes jih imamo samo 37. Tudi na centalnih mestih je od leta do leta manj strokovnjakov in za čiščenje naših luk se ne nabavlja potrebnih naprav. Trgovsko - politične posledice nezadostne organizacije naših pristanišč, pomanjkanja svobodnih con in javnih skladišč je opisal v interesantni razpravi dr. M. Medini, tajnik dubrovniške zbornice. V njej ilustrira tudi posledice naše železniške tarifne politi-, ke, ki favorizira Trst in Reko v znatnejši meri kot domače luke. . Politiko subvencioniranja brodo-gradnje in velike oceanske plovbe v raznih inozemskih državah, posebno v Italiji je obdelal dr. P. Mitrovič, bivši upravnik zborničnega urada na Su-šaku. Njegove študije obsegajo nebroj dragocenih podatkov in smernic,^ da se to vprašanje tudi v naši državi prične temeljito proučevati in reši s posebnim zakonom, ki bo tvoril podlago za ladjedelništvo in za organizacijo dolge obalne in velike oceanske plovbe. Naše pomorotvo se nahaja komaj v prvih početkih in predstavlja naša trgovska mornarica le eno dvanajstino mornarice našega mogočnega soseda in konkurenta Italije. Tu bo treba velikih žrtev, da ohranimo svojo gospodarsko svobodo in da emancipi-ramo našo zunanjo trgovino od inozemskega protektorata in posredništva. Naloge in neprilike naše obalne plovbe, ki vzdržuje preko 70 rednih zvez, ki so posebno za letoviški in sezonski promet v Primorju važnega pomena, nam podaja v lepi zaokroženi obliki članek ravnatelja Jadranske plovidbe B. Durbešiča. - interesantno poročilo o stanju pogajanj za ureditev naše solunsko zone in prometa preko Soluna je sestavila naša trgovinska zbornica v Solunu. Iz njega razvidimo vse težkoče in nepre-like, s katerimi se mora boriti naša trgovina, ki je primorana posluževati se tujih luk. Na navedene referate je nanizanih še vrsta drugih razprav in člankov o pomorskem sodstvu, o izgradbi pristanišč, o strokovnem pouku v pomorstvu, o ladjedelništvu ter o veliki in oceanski plovidbi, v katerih so prvič sistematično obdelana ta vprašanja. Prepričani smo, da se bo želja zbornic, da se s to publikacijo popularizira zanimanje širših krogov za vprašanja in interese našega pomorstva, v polni meri izpolnila, kar bo nedvomno tudi izdatno pripomoglo k temu, da se bodo sklepi in predlogi konference uresničili ter da se bo pričelo s sistematičnim organizatornim delom na polju našega gospodarstva. Ljubljanski zbornici pa moramo ča-stitati k lepemu delu, s katerim je obogatila našo strokovno literaturo. * * * STABILIZACIJA DINARJA. V zadnji številki smo pisali o tem. Iz Londona se vrnivši dr. Novakovič je poročal glavnemu odboru Narodne banke o uspehu potovanja. Med drugim je poročal dr. Novakovič, da mu je guverner Angleške banke Montague Norman izjavil pripravljenost banke, da pomaga pri stabilizaciji dinarja, pod pogojem, da naloži jugoslovanska Narodna banka v njeni posesti se nahajajoče depozite v angleških funtih pri Angleški banki. Dr. Novakovič je to ponudbo sprejel in je predlagal glavnemu odboru, naj njegovemu koraku pritrdi. Pravijo, da mu bo glavni odbor pritrdil in da je v bližnji bodočnosti računati z utrditvijo dinarja. * * * TRGOVSKI STIKI MED NAŠO DRŽAVO IN ČEŠKOSLOVAŠKO REPUBLIKO. Češkoslovaška je po podatkih državnega statističnega urada izvozila v oktobru t. 1. v Jugoslavijo 18,907.291 kg in 30.803 komadov raznega blaga v vrednosti 68,107.9*27 Kč. Od januarja do konca oktobra je znašal njen izvoz v Jugoslavijo 100,485.587 kg in 309.672 komadov v vrednosti 829,415.502 Kč. Od tega odpade na bombaž, bombaževo prejo in bombaževo blago 242,167.774 Kč, na za-žigalni materijal 136.209.016 Kč, na volno, volneno prejo in volneno blago 116 milj. 212.740 Kč, na ustrojene kože in usnjene izdelke 34,365.878 Kč, na lan, konopljo, juto in drugo predivo 28 milj. 241.468 Kč, na sleklo in steklene izdelke 26,864.533 Kč, na lončeno robo 15 milj. 472.04-2 Kč itd. Iz Jugoslavije je uvozila ČSR v oktobru 44,755.064 kg in 9173 komadov raznega blaga v vrednosti 59.987.879 Kč. Od januarja do konca oktobra 1926 je znašal njen uvoz iz Jugoslavije 349.439.272 kg in 53.571 komadov v vrednosti 428 milij. 195.047 Kč. Od tega odpade na žito, fižol, grah, moko in mlinske izdelke 264 milj. 57.426 Kč, na živo in zaklano živino 62.938.426 Kč, na mineralije 21,003.591 Kč, na sadje, zelenjavo in rastline 15,678.977 Kč, na mast 13,283.826 Kč itd. Kljub temu, da se je začela Češkoslovaška zadnje čase bolj zanimati za jugo-slovenske pridelke, je njen izvoz v Jugoslavijo še vedno skoraj za polovico večji kot izvoz iz naše države v Češkoslovaško. * * * ČEŠKI ČEVLJI. Češka čevljarska industrija pripravlja bilanco za leto 1926 in ugotavlja, da je bilo to leto glede množine izvoženega blaga med najboljšimi eksportnimi leti. A denar, ki so ga za čevlje dobili, je kril komaj režijske stroške ali pa še ne. Gre v prvi vrsti za blago, ki so ga izdelovali tovarnarji brez upanja na dobiček, samo da obratovanje ne ustavijo. Izvoz prvovrstnega blaga je pa v letu 1926 čisto zastal. * * * ITALIJANSKA ZUNANJA TRGOVINA. Zanesljive številke o italijanski zunanji trgovini prihajajo pozno na dan. Sedaj šele izvemo natančne podatke za september in vidimo, da je bil eiksport v prvih devetih letošnjih mesecih za 244 milijonov lir manjši kot v isti dobi, lanskega leta. Zmanjšanje gre zlasti na rovaš bombaževega blaga, 216 milijonov lir, dalje tekstilnega s 121 milijoni, svilenega z 71 milijoni in konopnega z 32 milijoni lir; na njem so biti udeleženi agrarni pridelki s 494 milijoni lir, kovinski z 98 in tekstilni s 74 milijoni lir. Kakor kažejo provizorične številke za oktober, se je sedaj obrnilo na bolje. Komisijo, katero sem v podrejenem mi ministrstvu postavil z odlokom z dne 30. oktobra 1926, št. 17391/III in koji sem poveril nalogo, da pregleda material o volitvah Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in da oceni pritožbo proti tem volitvam, obvestila me je, da je v volilnem postopku ugotovila sledeče nepravilnosti: 1. Volilna komisija ni ustanovila števila po pošti došlih volilnih pošiljk na temelju seznama, v katerega so vpisan© prispele volilne pošiljke po rednih številkah. Število glasov po seznamu izkazuje napram rezultatu skrutinija v trgovskem odseku presežek 195 glasov, a v obrtnem odseku presežek 329 glasov, katera razlika v zapisnikih volilne komisije ni ute-temljena. 2. Volilna komisija se ni striktno držala odredbe čl. 12. volilne uredbe o vodstvu seznama volilcev, v katerega se morajo po vrsti glasovanja in odpiranja volilnih pošiljk vpisovati volilci, ampak je mimo te odredbe namesto vpisovanja zlagala in vezala legitimacije ter jih označevala s tekočimi številkami ter je tako grupiranje legitimacij označila za seznamek Volitev. 3. Volilna komisija bi morala v zmislu čl. 14. volilne uredbe primerjati oddane glasove s številom volilcev, in še le potem pričeti odpirati ovoje z glasovnicami. Iz zapisnika volilne komisije ni razvidno, da se je tako napravilo. 4. Pri poizkusnemu štetju dne 24. septembra 1925 ni volilna komisija v redu izvedla kontrolnega štetja v I., II., in v. polovici III. kategorije obrtnega odseka, ampak je neovrženo pustila domnevo, da je bilo kaj podtaknjeno. (»Nego je ostavila otvorenu sumnju, da je izvršena kakva podva-la«), dasi se število glasovnic ni strinjalo niti s številom prečrtanih volilcev v imeniku volilcev, niti s številom legitimacij. 5. Volilna komisija je izvršila skru-tinij dvakrat, vsakokrat z drugačnim uspehom, a ni v zapisnikih pojasnila razlogov za nastale razlike. Oba skrutinija sta se izvršila v razdobju enega Med našim obrtništvom, pa tudi med prijatelji obrtništva vlada danes za Obrtno banko kr. SHS največje zanimanje. Po pravici smemo trditi, da je naša vlada pri rešitvi tega vprašanja prvič pokazala nekaj smisla za gospodarska vprašanja in da je vsaj ob dvanajsti uri priskočila obrtništvu z res lepo gesto na pomoč. Potrebno je pa, da naš obrtnik ugodni moment primerno izkoristi, da bo tudi on deležen dobrot te akcije. Zanimanje za banko je v drugih pokrajinah veliko in neobhodno potrebno je, da si pri tej ustanovi zagotovi primeren vpliv tudi obrtništvo Slovenije. Na razna vprašanja, kakšne privilegije garantira zakon tej banki, naj navedemo v kratkem samo naslednje: Banka je predvsem po zakonu oproščena plačanja vseh državnih m samoupravnih taks pri osnovanju m izdaji svojih akcij. Banka j© nadalje oproščena plačanja davka in doklad, koje plačajo po svojih zaključnih računih društva, obvezana na javno polaganje računov. Za te davke velja oprostitev tudi glede samoupravnih doklad. Minister financ mora za Obrtno banko SHS predvideti v državnem proračunu počenši z letom 1926/1927 vsako leto iznos treh in pol milijona dinarjev. K temu pride še del dohodkov državne razredne loterije, ki se ceni skrutiniju ni opazilo. Ko volilna komisija ni ob prvem skrutiniju opazila neveljavnosti glasovnice, more naknadna konstatacija neveljavnosti ene glasovnice opravičiti sumnjo, da je izvršena naknadno kakšna nedopustna manipulacija, s katero je napravljen en glas neveljaven. 7. Zapisniki volilne komisije so se vodili osobito. glede skrutinija sumar-no in ne dajejo točne slike o delu volilne komisije. Slučaj glasovnice z žigom ni omenjen v nobenem zapisniku. Predložen mi materijal o nedopustni agitaciji ter o nedopustnem zbiranju legitimacij in glasovnic in o skupnem pošiljanju volilni komisiji po predstavnikih stanovske kandidatne liste >Združenih trgovskih gremijev in zadrug ljubljanske in mariborske oblasti", mi zadostuje za konstatacijo, da se je v volilni borbi porabljalo sredstva, koja ne samo da po zakonu niso dovoljena, ampak tudi kaznjiva v zmislu čl. 22. volilne uredbe. Oziraje se na navedene nepravilnosti in na okolnost, da so v igri činje-nice, katere so pri nastalih malih razlikah v glasovih v kategorijah posameznih odsekov mogle med listama obeh nasprotnih strank brez dvoma vplivati i na sam izid volitev, odločam na osnovi § 23. zakona o zbornicah z dne 29. junija 1868, drž. zak. št. 85 in uvažajoč odločbo Upravnega sodišča od 28. maja 1885, koja izreka načelo, da se sme novoizvoljena zbornica razpustiti pred njenim konstituiranjem, kakor tudi na osnovi čl. 8. Uredbe o organizaciji ministrstva trgovine in industrije: 1. da se razpusti novoizvoljeno Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani; 2. da se postavi za komisarja zbornice Ivana Jelačina ml., predsednika Zbornice v Ljubljani, a za njegovega namestnika Ivana Ogrina, podpredsednika Zbornice, ki takoj prevzameta svoje dolžnosti; 3. da se za Zbornico razpišejo nove volitve, ki se morajo izvesti v roku, določenem v čl. 2i. volilne uredbe. Tretji oddelek ministrstva izvede takoj ta odlok. Minister trgovine in industrije: na približno 1 in pol milijona dinarjev. Pri tem se bo računalo tako, da bo smeJa znašati udeležba največ 40 odstotkov celokupnega vplačanega osnovnega kapitala. S to vsoto bo država nakupila delnice banke, s katerimi bo razpolagal minister trgovine in industrije. Država se za vplačani državni denar odreče vsaki pravici na dividendo, obresti ali za katerisibodi drugi dobiček. Tudi ne bo imela država, pri še tako visoki kapitalni udeležbi, na glavni skupščini več kot 25 glasov. Z zakonom je tudi zagotovljeno, da bo Narodna banka Kr. SHS prejemala na reeskont menice Obrtne ban-Kr. SHS, kar bo vsekako pomagalo k nadaljnim cenenim kreditom. Brezdvomno bo uprava banke stremela za tem, da si pridobi še druge privilegije. Da bo pri takih izrednih pooblašoenjih mogoče dajati kredite po zelo nizki obrestni meri, da se bo delnice takega zavoda najboljše cenilo in da bodo nosile tudi dobro dividendo je tudi izven vsakega dvoma. V upravi banke morajo biti po zakonu zastopani pravi, samostojni obrtniki vedno z nadpolovično večino, tako,.da bo ta banka res prava obrtniška ustanova. Opozarjamo naše obrtnike ponovno, da poteče rok za vpis delnic nepreklicno 15. januarja 1927 in da si pravočasno zagotovijo v tem vele-važnem zavodu vsaj en glas. do štirih dni. 6. V I. kategoriji trgovskega odseka je ob drugem skrutiniju bila razveljavljena ena glasovnica z žigom 6. septembra 1926, katere se ob prvem Dr. Ivan Krajač, 1. r. Kakšne privilegije bo uživala Obrtna banka Kraljevine S. H. S.? Gospodarska politika v Rusiji Zadružno gibanje v Rusiji je zaključni kamen nove ruske gospodarske politike, zapečete leta 1921. Tega leta je krmar ruske revolucije Lenin obrnil krmilo v čisto drugačno smer kot je bila običajna do tedaj. Ime za novo politiko je »Nep«, začetne črke besed »nova ekonomska politika«. Hitro je sledil korak koraku, izmenjavo blaga so napravili svobodno, in-drustrijo so postavili na drugačen administracijski in produkcijski temelj; nato so začeli s finančno reformo in z vpeljavo rednega finančnega gospodarstva, vpeljali davke, banke, borze, kreditne zavode, hranilnice in posojilnice. S to delno povrnitvijo h kapitalističnim gospodarskim oblikam naj bi politika »Nep«-e odpomogla katastrofi glede prehrane, produkcije, prometa in denarstva; hkratu naj bi pa uredila razmerje mestnega proletariata do prebivalstva na deželi; njen namen je bil torej gospodarskega in političnega značaja. Sovjetska vlada je bila sedaj pred dvema nalogoma. V prvi vrsti so se morali voditelji odreči neposredni uresničitvi komunizma, ki so ga hoteli v svoji zablodi za časa državljanske vojske kar z odloki uresničiti. Zato je bila nova politika zelo predrzna; priznali so namreč, da nekaj ni bilo prav. Dalje je bilo potrebno glede na program vodeče stranke in z ozirom na lastno politično zavest najti tako obliko, ki je hranila kmetu vero v bližajočo se svetovno revolucijo in ki je bila za njegove zasebnokapitali-stične čute sprejemljiva, a Id naj bi hkrati pokazala domačemu in tujemu proletariatu, da gre socialistična grad-ba naprej in da je tudi način državnega kapitalizma v svojih temeljih socialističen, ker se izvaja za časa diktature proletariata. Zato si je Lenin vso stvar tako-le zamislil: višine, ki obvladajo gospodarski položaj, obdržimo izključno le v lastnih rokah, druge pa prepustimo zasebnim rokam in koncešioniranemu kapitalu; kmetijstvu damo prostost pri izmenjavi pridelkov, a ga obenem pritegnemo tudi k plačevanju davkov. Treba se je bilo torej umakniti, a umik je moral biti lepo urejen, ne prenagljen, da se ne bi preveč opazil. Črta, do katere naj bi se gospodarska politika zaenkrat umaknila, je bila ta-le: Veleindustrija, veletrgovina, bankarstvo, zunanja trgovina in elektrifikacija ostanejo poleg sovjetske vlade in Rdeče armade v rokah države, vse drugo se prepusti zasebni ureditvi in se pazi le na končni socialistični cilj. V koliko se je ta urejeni umik posrečil, moremo danes, po petih letih, že deloma ugotoviti; popolnoma še ne, ker bo šlo še naprej. Če položaj v splošnem pregledamo, moramo res priznati, da je Rusija gospodarsko napredovala. Tovarne delajo, železnice obratujeo, denar je kolikor toliko stabiliziran, poljedelstvo se zmeraj bolj širi in spreminja način pridelovanja v modernem smislu, trgovina raste in zadružništvo se je začelo utrjevati ter se utrjuje, kakor smo videli, od dne do dne bolj. Torej je bila »Nep« začetek novega razvoja, iz nje se je tudi zadružništvo na novo porodilo. Motil bi se pa, kdor bi mislil, da je izšel novi razvoj sam iz socialističnih nagibov — tu ne mislimo na Leninove načrte, temveč samo na zasebne razloge, zakaj se je »Nep« tako hitro uveljavila. Prvo je bilo, da so ljudje hoteli živeti in konkurirati, pa so malo mislili, odkod ta možnost pride; osebno plačilo za delo hočem imeti, pa naj mi ga da ta ali oni. Socialističnih nagibov je bilo pri tem kaj malo in socialistično je morda danes samo še geslo, ki ga vlada zmeraj in povsod poudarja: »Mi gremo v smeri socializma, to je naš cilj.« Saj vidimo tudi drugod, da se socializem odpravlja in da je samo še na jeziku; na primer v kulturni politiki, kjer vpeljujejo šolnino, opuščajo otroške vrtce, zahtevajo visoko vstopnino za muzeje itd. Umik, kakor rečeno, še ni končan; nasprotno, razni pojavi v komunistični stranki kažejo, da umik ni več urejen, temveč se vrši že kar v neredu. Državne oblasti izdelujejo slabo blago in zahtevajo zanj pretirane cene; državni nakupovalci v inozemstvu poceni nakupujejo in prodajajo doma po oderuških cenah. Vlada je dala čutiti svojo jezo tudi že državnim obratom in je začela s strogo kontrolo. To bo dalo zopetrnovo pobudo zasebni podjetnosti in prav posebno tudi še zadružnemu gibanju. Glavna zalooa F. ŠIBENIK, Ljubljana. ZNIŽANJE OBRESTNE MERE ZA LOM-BARDNA POSOJILA PJtI POŠTNI HRANILNICI. V smislu sklepa nadzorstvenega sveta poštne hranilnice se s 1. januarjem 1927 zniža obrestna mera za lombardna posojila na obveznice 2 'A% vojne škode in 1% drž. invest. posojila od 8% na 7% in se sme na vsako obveznico 2 Vi % vojne škode dati lombardno posojilo po Din 250.— (doslej samo Din 200.—). Oblastna samouprava v primeri z deželno samoupravo. (Nadaljevanje.) V naši državi pristoji zakonodajni imperij izključno državi, to je samo državnim zakonodajnim organom in nikomur drugemu. Torej tudi oblastnim skupščinam ne. Kdor pozna razvoj naših ustanovnih bojev od kriške deklaracije do vidovdanske ustave, ve da je bil samo in izključno klic: »en parlament!« uzakonjen in sankcioniran. In na tem stališču je dosledno ostal tudi samoupravni zakon. Posledica glede oblastnih samouprav se poda sama po sebi; potisnjene so na nivo okrajnih in občinskih zastopov in torej v najbistvenejši točki različne od prejšnjih deželnih zborov. Oblastne samouprave nimajo pravice, izdajati materielne zakone, obče pravne predpise. Imajo pa kakor vsak drug pravico izdajati formelne »zakone«, samo s to razliko, da se ne imenujejo več »zakon«, temveč »uredba«, kar je teoretično tudi pravilnejše. Uredba ni akt zakonodajne moči, temveč akt upravne oblasti. Po ustavi je upravna oblast vezana na zakon in sicer vsaka javna ali zasebna upravna oblast, torej državna uprava istotako kot oblastna, okrajna in občinska ali stanovska samouprava. Ker je uprava vezana na zakon, so tudi uredbe vezane na zakon in uredba torej nima samostojnega življenja. Uredba torej predvsem zakonskih predpisov ne more spre min jevati, dopolnjevati, razveljavljati ali ustvarjati. To more storiti samo zakonodajalec ali po njegovem pooblastilu upravna oblast, državna ali samoupravna, posebno tudi oblastna samouprava. Samostojno življenje bi se moglo — je tudi to sporno — pripisati oblastni uredbi samo na področju »proste«, po nobenem zakonskem predpisu vezane samouprave. Tudi tu pa je oblastna samouprava odkazana v taksativno naštete meje oblastno - samoupravnega področja (čl. 2 samouprav-neg zakona) in razen tega bo brez/-dvomno in najbrž dejansko z uspehom tudi tu državna naredbodajna moč zahtevala prvenstvo zase. Razložena načela naše zakonodaje nas privedejo v praksi naših bodočih samouprav do splošno nepričakovanih rezultatov. Samo dva primera. Samouprave se bodo brezdvoma vrgle na ureditev samoupravnih cest (javnih, neerarskih občil). V ljubljanski oblasti veljajo kar štirje deželni cestni zakonli, moderni kranjski, zastareli štajerski, na Jezerskem koroški, v Kastavščini istrski. Ti zakoni so vsebinsko različni, ceste povsod enako zanič. Težko bo napraviti proračun potrebščine in kritja, težko bo nadzorstvo nad izvedbo. Oblastna skupščina bi najumestneje te zakone izenačila, popolnila, prilagodila. Ne more tega, ona more izdati samo uredbo o izvrševanju obstoječih predpisov in če ne bo hotela ali mogla poseči po pravilniku o uporabi ljudskega dela,, bo pač morala prositi državno zakono- * dajno moč za potrebno zakonsko po-, oblastitev. Ali bo naša narodna skuj)*, ščina imela smisel za gorenjske ceste? Na Štajerskem velja podeželski*, stavbni red iz leta 1857. Po obliki je sicer samo razpis štajerske namestni-je, razglašen v dež. zakoniku. Vsebuje pa splošne pravne predpise, pose* gajoče globoko v pravice in dolžnosti pravnih subjektov, je torej materialen zakon; poznejši štajerski stavbni zakoni so ga prevzeli in s tem priznali. Naš samoupravni zakon sicer navaja v čl. 2 »gradbene predpise« kot oblastno - samoupravno prerogativo. Toda ker je stavbni red materielen za-, kon, ga more po naši zakonodaji spremeniti, dopolniti, razveljaviti ali nadomestiti samo zakonodajalec, ne pa naredbodajalec, niti državni niti oblastni. Mariborska oblastna skupščina* bo torej kot »gradbene predpise«' mogla izdati samo odredbo k obstoječemu Btavbnemu redu in če s tem ne bo shajala, bo morala prositi za7* konodajalca za potrebno pooblastitev.-Ali bo naša narodna skupščina imela, smisla za pohorske koče? < Že ti primeri kažejo, kako utemeljeno je stremljenje, ki se' je pojavilo' takoj po razpisu oblastnih volitev, da’ naj se namreč nujno in še pred kon* stitulranjem oblastnih skupščin zako-', nodajnim potom razširi delokrog oblastnih samouprav, eventuelno in vkljub rezoluciji zadnjega pravniškega kongresa z narednim finančnim; zakonom. Zoper tako zakonodajno re-:. formo so sicer ustavni pomisleki, toda' sodišča ne sodijo po ustavi, temveč, po zakonu. Samoupravni zakon je sam previdno skrbel za to, da oblastne samouprave ne prekoračijo zakonitega de-, lokroga ali sicer kršijo materielne za-, kone. Ako namreč smatra veliki župan, ki je politični predstavnik osred-. nje vlade v oblasti, da je oblastna ‘ uredba protizakonita ali protiustavna, jo zaustavi in predloži državnemu' svetu v odločitev. Kaj bo državni svet rekel, je prav težko predvidevati. Najboljše bo, če ne bo nič rekel. V tem slučaju namreč, da se državni svet tekom dveh mesecev ne izjavi, se smatra po samoupravnem zakonu, da’ je uredba obveljala in da je veliki župan zavrnjen. Toda s tem uredba' še ni končno rešena. V vsakem kon-.’ lcretnem slučaju namreč, kjer se upo* rablja, ima vsaka sodnija pravico, da, jo preizkusi z ozirom na ustavnost in zakonitost in jo po rezultatu te preizkušnje uporabi ali pa zavrne. To tu-* di v slučaju, da se je državni svet zamolčal. Vidimo torej, da so oblastne' uredbe kot tudi državne uredbe 'pod-. LISTEK. L j. čurčin: Vprašanje organizacije zunanje službe. Poznavajoč težkoče, na katere naleti človek, kadar se bavi s vprašanjem tako mnogostranske in komplicirane službe, kakor je zunanja, priznavam, da smo skušali razpravljati to temo v ozkem okviru enega samega predavanja, ali, slušajoč mneja raznih kritikov o tej temi povodom zadnjih reformatorskih poskusov naše zunanje službe, smo se vendar odločili, da to vsaj v občih potezah storimo, ali ne po običajnem programu, ki pričenja z zgodovinskim razvojem, nadaljuje z razlaganjem, kako se dotični predmet obravnava v raznih državah, in kančuje z opisom stanja in s predlogi za izboljšanje pri nas, temveč na ta način, da pretresamo v glavnem Je one probleme in njih rešitve, ki so za nas zanimiva, prepostavljajoč, da je Vsaj v velikih potezah obče znano, iz česa sestoji diplomatska in konzularna služba. Da opravičimo svojo opazko o kritikih, bodi nam dovoljeno, da se predhodno ozremo nanje. Kritiki vnanje službe in njenih metod ne obstojajo samo od vojne sem, temveč odkar obstoja ta služba, zlasti odkar so razni, predvsem gospodarski odnošaji med državami postali intenzivnejši. Kritiki se niso dosti izprememili: poleg novinarjev, ki po svoji novinarski dolžnosti zasledujejo vse aktualnosti, poleg umirovljenih in aktivnih diplomatskih in konzularnih uradnikov in drugih sličnih strokovnjakov, se ti kritiki po večini rekrutirajo iz gospodarskih, ali točneje iz trgovskih, ali še točneje iz izvozniških in uvozniških, torej iz onih krogov, ki največkrat pridejo v dotiko s predstavniki zunanje sužbe in ki, občutevajoč v svojih poslih, torej takorekoč na lastnem telesu vse nedostatke njenih metod in njene ne-organizacije, imajo vzrok, da se pritožujejo in kritizirajo. Mnogi od njih zapadli so medtem v drug ekstrem, ker so mislili, da so obenem pristojni ne samo za kritiko v svoji stroki, temveč tudi za predloge o reformi in o reorganizaciji, ako ne celo, pa vsaj konzularne strani te službe. A ravno ti predstavniki gospodarskih krogov ne poznajo zadostno bistva zunanje službe, zlasti pa ne konzularne ter stoje pod vplivom težkoč, na katere nalete ob kokurenci v inozemstvu, in želijo, da se jim ta konkurenca čim največ olajša. Vodeni od te želje, ne jemljejo v poštev vse strani tega vprašanja, temveč stavljajo na konzulate zahteve, katerim morejo ugoditi rednim potom le pristojna sedišča ali druga oblastva dotične države, ali katerim radi zakasnitve ali iz drugih razlogov sploh ni mogoče ugoditi. Oni slednjič često zahtevajo, kdaj naj vrše konzulati del onih poslov, katere mora dober trgovec vršiti sam ali po svojih agentih in potnikih. Dogodilo se je večkrat, da so taki trgovci dolžili konzularno službo radi svojih neuspehov. Jaz bi Vam mogel iz svoje predvojne prakse navesti mnogo takih primerov, ali hočem se, da prihranim čas, omejiti na naslednje reminiscence: Avstrijski industrijalci in izvoznik so pred vojno plasirali svoje proizvode na Ogrsko, kjer domača industrija ni mogla kriti potrebe. Čim bolj je ogrska industrija napredovala, tem bolj je morala avstrijska industrija pobrigati se za izvoz. Izvozni posel je bil medtem mnogo težji in avstrijska in- dustrija kljub izvrstne kakovosti svojih proizvodov ni mogla v inozemstvo uspešno konkurirati z nemško in ita-*’ Jijansko industrijo. Radi teh neuspe-' hov so avstrijski industrijalci neusmiljeno napadali avstro-ogrsko konzu-" • lamo službo, ki gotove ni bila ena riaj-slabših. Vsled teh napadov se je vr-' šila od uradne strani anketa, ki je med drugim ugotovila, da so se poro- • čil avstro - ogrskih konzulatov mnogo* bolj posluževali nemški nego avstrijski industrijalci in izvozniki. Največ-pritožb proti avstro - ogrskim konzulatov je prihajalo od onih izvoznikov,' ki so v svojih trgovskih poslih z inozemstvom utrpeli izgube. Skoro vedno pa se je izkazalo, da se dotični Izvež--niiki niso pravočasno obračali na konzulate za potrebne informacije in po-, sredovanje, tčmveč šo prišli‘k njim,, ko je bilo že prekasno. Iz vseh prir* merov izhaja ista nauk, da so glavni; faktorji zunanje trgovine dobri in spretni trgovci in izvozraik, in šele V-drugi vrsti dobri konzulati. Zato so tudi države, ki kljub dobro1 organizirani zunanji službi izkazujejo le malo uspehov v svoji zunanji 'trgovini. * (Dalje sledi-.) j.--:’* •vržene sodni preizkušnji, dočim glede zakonov naša sodišča te pravice nimajo. Zakon je lahko protiustaven, *odišča in druga oblastva ga morajo vseeno uporabljati. Še en razlog, da «e Vvsaj zakonodajnim potom poskusi ipovečanje oblastnega samoupravnega •delokroga. In še en dokaz za trditev, da oblastne samoupravne uredbe ne morejo sprejemati zakonitih predpi- gov, (Dalje sledi.) ' ggggggggggggfftffli Akc plieS „Buddha“ laj, vživaš že na zemlji raji Naša industrija v letu 1926. Predsednik Zveze industrljcev v Za-,grebu g. S. D. Aleksander je pod gcr- se razmere v splošnem v toliko spremenile, da bi bila naša industrija v stanu uspešnejše obratovati. Mislim, da morem mirne duše trditi, da se v tem po-.gledu ni obrnilo prav nič na boljše. Posamezna podjetja bijejo še vedno težko iorbo za obstoj. Volja in ambicija posameznikov ni bila podprta z merodajne itranl s primernimi zakoni in odredbami, tako da se ni moglo pristopiti k ustvarjanju novih edinic industrljalnega •dela, a to kar Imamo, je stalo skrčeno in nerentabilno v produkciji in svojom delu. Samo popolno izkoriščanje pogonske kapacitete omogoča racijcnalno cenejšo produkcijo odnosno pocenitev kon-•sunia v državi in ustvarja mogočnost težjega izvoza. Produkcijski etrošlu se morajo zmanjkati, a pri tem delujejo razne komponente. Tehnično dovršeno delo, odgovarjajoča delovna sila, kapital, cenena ob-festiva mera, davčna politika, ld deluje konštruktlvno, ne destruktivno, promet, koji omogoča tarifno cenen razvoj in trgovske pogodbe v skladu z našo produkcijo. V modemih velikih državah se stremi ■danes za koncentracijo posameznih panog industrije. Nastali so orjaški svetovni koncerni, ki bodo v svoji moči in eks-• panzlji tako delovali, da bi mogli indu-4rtrijl gospodarsko slabejše razvitih držav popolnoma onemogočiti vsako delo, ako ne bodo te države s konsekventnim ra se enkrat tudi že pristopiti k aktivnemu idravljenju tega ila. Diagnozo 90 postavili vsi merodajni faktorji, a sedaj b« mora ia£eti samo delo. Gospodarski svet, ki ga naj sestavljajo ljudje praktičnega življenja, še ni konstituiran, & koliko bi bil baš ta v stanu fiuditl podporo ln koliko bi on v vsem lem 6asu mogel pomagati, medtem ko «e bavljo naši merodajni faktorji še vtikeya lista• želita UllEDNIŠTVO IN UPHAVA. Trgovina. Koliko prešičev in živine smo izvozili oktobra in novembra t. 1. V oktobru t. 1. smo izvozili v inozemstvo 46.208 prešite v, v vrednosti 49,900.000 Din, v novembru 43.503 prešičev v vrednosti 47 milijonov 800.000 dinarjev. Žive goveje živine smo izvozili meseca novembra 17.806 glav v vrednosti 45,400.000 Din. Drobnice smo izvozili meseca novembra 131.281 glav v vrednosti 20,300.000 Din. Dobava soli za našo državo v Rumuni-ji. Uprava državnih monopolov v Beogradu je prijela iz Bukarešte odgovor, da je rumunski finančni minister odobril kupčijSki zaključek za dobavo rumunske soli Jugoslaviji. Kakor poročajo, bo zaključek odobril te dni tudi naš finančni minister, čas bi bil, da se pri nas uredi vprašanje zadostne produkcije soli v državi, ker so dani pogoji, da bi nam ne bilo treba za drag denar uvažati tuje soli. Konkurz. Razglašen je konkurz o imo-vini Karoline Zbačnikove, trgovke, posestnice in gostilničarke na Robu, registrirane pod firmo: A. Peterlin, ml. naslednik na Robu. Roki: 14. januarja, 29. januarja in 12. februarja 1927. Nora ureditev nemškega velesejmstva. Razstavitveni in sejmski urad nemške industrije je v obširni spomenici izdelal predloge za preureditev nemškega velesejmstva. Spomenica začenja z načelno idejo, da se bo trenutno preveliko število sejmov in razstav v bistvu samo ob sebi skrčilo in da se mora sejmski in razstavitveni urad omejiti na to, da daje pri tem razvoju gotove smernice in da na ta način pomaga. Spomenica poudarja, da je na Nemškem tako kot pred voj sko prostor le za splošni mednarodni velesejem. Razvoj zadnjega časa kaže Jasno, da imajo gotovi nemški splošni sejmi danes samo pomen okrajnih sejmov in da so se začeli porajati specialni sejmi in specialne razstave. Ta razvoj je treba pospeševati. Dalje se pa mora jasno priznati neoporečno posebno stali šfe Leipziga kot splošnega nemškega ln mednarodnega velesejma in se mora na dalje delati na to, da ostane samo 5e Leipzig sedež tehniškega sejma. Kalij. Nemški državni svet kalija jo sklenil ob abstinenci glasovanja delojemalcev in nastavljencev, da se s 30. t. m. cene kalija zvišajo. Dvig znaša povprečno 9.5068% in se razdeli tako, da se nekatere vrste bolj podražijo, druge manj. Dalje je obravnaval svet vrsto no- tranjih vprašanj. Podražitev se izvrši zmeraj sporazumno s francoskim kalijevim sindikatom. I-svoz sliv iz Brčkega. V času od 15. do 19. decembra t. L se je izvozilo iz Brčkega trga celokupno 3087.68 meterskih sto-tov sliv. Industrija. Kranjska industrijska družba je imela dne 29. decembra v Ljubljani svoj redni občni zbor. Predloženi računi so bili odobreni in je bilo sklenjeno izplačati 10-odstotno dividendo, to je 5 Din na delnico. Hkratu je bilo sklenjeno, p.služiti se valorizacije, katero nudi naš zakon o valorizaciji, ter zvišati investicije podjetja za znesek 14,166.921.24 Din. Od tega zneska bo porabljena svota 9,000.000 dinarjev v ta namen, da zviša družba delniški kapital od 18,C00.000 km, enako 4 in pol milijona dinarjev na 13 in pol milijona dinarjev. Društvena glavnica ni bila doslej oslabljena in znaša število delnic 90.000 v nominalu 200 kron enakih 50 Din. Temeljem tega sklepa bodo delnice prekolkovane od 50 Din na 150 Din nominala. Valorizacija se izvede na ta način, da se potom vzrednosti-tve dobljeni valorizacijski fond porabi za ojačenje rezerv in se napravita dva nova rez. fonda, eden v znesku 3 milijonov 141.730.34 dinarjev, drugi 1,625.191 Din. Na ta način se porabi ves z valorizacijo doseženi znesek za zvišanje predpisanih novih rezerv. Sklenjena valorbarja pride praktično do veljave že v bilanci za tekoče poslovno leto, ki pričenja 1. julija vsakega leta. Čoškoslovaški papirni kartel. Pogajanja o ustanovitvi tega kartela se bodo v januarju nadaljevala. Kartel naj bi v prvi vrsti organiziral produkcijo in naj bi omilil hudi konkurenčni boj papirnic, ne namerava pa zvišati cen. Mislijo, da bo kartel ustanovljen v marcu prihodnjega leta. Angleški industrijski sejem. V času od 21. februarja do 4. marca 1927 se vrši v Londonu in Birminghamu vsakoletni britanski industrijski sejem. Kl.ub raznim gospodarskim težkočam, ki jih Je imela Anglija v zadnjem času, pričakujejo, da bo ta sejem največji dosedanji. Po prijavah soditi bo imel še večji obseg kakor ga je pa imel sejem v konjunktur-nem letu 1920. Med drugim bo tam tudi oddelek za živila, kjer bedo razstavljena vsa živila, ki jih proizvaja britanski imperij. Največji obseg bodo imele igrače in športni predmeti. Angleška industrija igrač se je po vojski rapidno hitro razvila in sl je osvojila tudi ameriški trg, čc-prav je zaščiten s 70odstctno carino. Na sejmu bo tudi razstava aparatov u boj proti dimu. Itd. Ogrska industrija. Po podatkih ogrskega statističnega urada se je v letih 1921 do 1925 število tovarniških obratov pomnožilo za 52.5%, število delavcev za 32.8%, vrednost industrijske produkcije pa za 101.1%. Število v tovarniški industriji zaposlenih delavcev je znašalo leta 1925 ca 200.000 in je bilo za 0.76% manjše kakor v zadnjem predvojnem letu. Tu mislimo zmeraj na sedanji obseg Ogrske. Vrednost industrijske produkcije leta 1925 je znašala 1628 m lijonov zlatih kron in je bila za 3.5% višja kot v zadnjem mirovnem letu. Položaj ogrske industrije je bil v letu 1925 kljub navidezni gospodarski krizi prav zadovoljiv. Na novo je začelo obratovati 400 tovarn, delo je pa ustavilo samo 105 tovarn. Plače delavcev so se v letu 1925 dvignile povprečno za 34.1%. Intenziteta produkcije se ni nič zmanjšala. Sindikati rumunskih železnih obratov. Erdeljske in banatske rumunske železne livarne, 22 po številu, so se v obrambo svojih stanovskih in gospodarskih koristi strnile v sindikat. Ker so interesi enakih podjetij v predvojni Rumuniji drugačni kot na Erdeljskem ali v Banatu, bodo napravili v Rumuniji poseben sindikat, s sedežem v Bukarešti; v njem bodo tovarne Stare Rumunije, Besarabije In Bukovine. Rumunska petrolejska industrija. Velika konkurenca ruske petrolejske in-dutrije je začela na prodajo rumunskih petrolejskih izdelkov zelo vplivati. Interesenti zahtevajo od vlade nujnih odredb, da škoda ne bo prevelika in da «e bo petrolejska ekspertna trgovina, ki tvori tri četrtine vse produkcije, splob mogla vzdržati. V zadnjih šestih mese- cih je padla cena petroleja in bencina za 30 do 40 odstotkov. Obremenitev petrolejskih produktov z novimi konsum-nlmi .davki se v Rumuniji sami da ute*-meljevati, ker ni nikjer na svetu bencin tako poceni kot ravno v Rumuniji; a izvozne takse se morajo kakor hitro mogoče znižati ali odpraviti, sicer rumun-ska petrolejska industrija na svetovnem trgu ne bo več mogla konkurirati in bo zgubila svoje odjemalce, Obrtniki! Rok za vpis delnic Obrtne banke Kraljevine SHS se 15. januarja nepreklicno zaključi; ne zamudite ! W0LFER IN CENTRALNA BANKA. Proti banki Wolfer nasl. na Dunaju so ctvorili kcnkurzno postopanje. Ta kon-kurz je vzbudil v dunajskih bančnih krcgih tem večje razburjenje, ker obstoji tvrdka že od leta 1873 in je uživala na dunajski bcrzi posebno dober sloves. Pasiva znašajo nad 8 milijard kron. — Uradniško vprašanje pri likvidaciji Centralne banke na Dunaju je po večini rešeno. Na koncu tekočega meseca gre 450 uradnikov iz službe, v banki jih ostane še 123. Filialke in ekspoziture na Dunaju in po deželi bodo opustili. Odpravnina se bo izplačala uradnikom v dveh obrokih, v začetku januarja in na koncu marca. Akcij onih industrij, ki so bile z banko v zvezi, doslej še niso predajali. • * * PENGO. Te dni so ga oficielno dali v promet. Že pred božičnimi prazniki si je velik del občinstva nabavil v bankah vzorčne eksemplare. V gostilnah in kavarnah so plačevali v zadnjem decembrovem tednu v kronah in v pengo, od 1. januarja 1927 naprej pa velja samo pengo. Izmenjava gre gladko od rok, ker je bilo plavljenega dcsti novega denarja. S pengojein sc po desetih letih prvič spet prišli kovani novci v promet. colombo CTVLONTEA Denarstvo. Ljubljanska kreditna banka — Trgovska banka d. d., Ljubljana. Kot se nam poroča, sta dogovorili merodajni delničarski skupini Ljubljanske kreditne banke in Trgovske banke d. d. v Ljubljani združitev obeh zavodov na ta način, da prevzame Ljubljanska kreditna banka že s 1. januarjem 1927 vse poslovanje Trgovske banke d. d. v Ljubljani oziroma njenih podružnic. V to svrho potrebne zakonite formalnosti se izvrše v najkrajšem času. V upravo Ljubljanske kreditne banke pride nekaj novih izkušenih domačih strokovnjakov, zlasti lesne in splošne trgovske stroke, tako da ostanejo interesi dosedanjih strank Trgovske banke v polni meri varovani. V današnjih težkih gospodarskih razmerah moramo to združitov dveh domačih zavodom najiskreneje pozdiraviti, ker le v združevanju takih naših gospodarskih edinic pridemo k potrebnemu razmahu, do poglobitve ,in racionaliziranja gospodarskega udejstvovanja. Likvidacija Jugoslovanskega kreditnega zaroda r. z. i o. z. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani r. z. z o. z. je prešel v likvidacijo. Nailaljno zmanjšanje obtoka novčanic. Tudi izkaz Narodne banke za tre tj. teden t. m. od 22. t. m. izkazuje .zmanjšanje obtoka novčanic in sicer za 81.04 milijonov na 5.646.69 milijonov dinarjev. V istem času se je okrepila bankina kovinska podloga za 2.46 milijona na 435.78 milijona dinarjev v zlatu in neznani vrednosti. Stanje posojil se je znižalo za 14.32 milijona na 1.3S0.91 milijona dinarjev. Jvonkurz banke za Primorje. Na zahtevo pravnega zastopnika bivšega av-stro-hrvatskega parobrednega društva in na zahtevo še nekih drugih privatnih upnikov je bil otvorjen stečaj nad banko in hranilnico za Primorje na Sušaku. Za konkurznega upravitelja je imenovan sodni svetnik Mato Zurečič. Avstrijski proračun 1627. Proračun avstrijskega »Bunda« za leto 1927 izkazuje previšek 44 milijonov šilingov in investicijsko zahtevo v znesku 179 milijonov, tako da bo treba iz kreditnih ostankov Zveze narodov kriti 135 milijonov šilingov. Proračun se ozira na letošnje skušnje in ima v računu veliko večji znesek za uradnike, dalje zvišanje invalidnine in postavke za brezposelne. Ugodni razvoj dohodkov je omogočil te višje proračunske izdatke, ne da bi bilo treba preračun preveč napeti. Rumunske plačilne obveznosti napram inozemstvu. Rumunska država bo morala tekem leta 1927 plačati sJedeče zne-ke v inozemski valuti: 1,697.645 funtov, 3,336.444 dolarjev, okoli 30 milijonov lir, 83.3 milijonov francoskih frankov, ca 7.25 milj. švic. frankov, ca. 9 milijonov belg. frankov, 79.38 milj. Kč itd. Vsega skupaj okoli 4 milijarde lejev, po današnji vrednosti. Rumunski državni proračun. Proračun rumunskih državnih železnic v letu 1927 znaša 33.390 milijonov lejev, lani je znašal 32.250 milijonov. Državni stroški so preračunjeni z istim zneskom kot že-loznice, lani je znašal preračun samo 28.250 milijonov lejev. Železnice, pošta in brzojav so izločeni iz državnega proračuna, ker imajo te* panoge državnega gospodarstva avtonomno upravo z lastnim proračunom. Za pouk je bilo lani v proračunu 2643 milijonov lejev, letos jih je nad 4000 milijonov. Davki in takse. Novi žigi na igralne karte. Finančni minister je odredil, da se s 15. decembrom 1926 pri carinarnicah v prvi vrsti v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani začno rabiti novi žigi za žigosanje kart. Promet. Nerodnosti s časopisi na pošti. Ministrstvo za pošte in telegraf je izdalo 17. novembra na vse direkcije naslednji od-, lok: Uredništva dnevnikov in drugih listov se zadnji čas vedno bolj pogestoma pritožujejo, da izginejo posamezni izvodi, zlasti pa spomenice, slike, koledarji in druge take reči, ki se kot priloge listov in časopisov pošiljajo po pošti naročnikom. Ministrstvo ne more tega smalrati za slučajnost ali za pogrešek pri poslovanju, ampak mora označiti to za čisto navadno tatvino. Zato naj direkcija s strogo odredbo opozori svoje podrejeno osobje, da naj vestno izpolnjuje svejo dolžnost in si ne prisvaja tujih pešiljk. Kdor bo zasačen pri takem poslu, ali komur se dokaže, da si je prilastil tujo pošiljko, pride pred disciplinsko sodišče in bo odpuščen iz službe. Pristojbina za naročene sedeže v poštnih automohilih. Minister pošte in telegrafa je na osnovi člena 45 pavilnika o poštnem avtomobilskem prometu določil naročnino za vsak naročeni sedež v poštnih potniških avtomobilih na 5 dinarjev, ki se plača poleg predpisane pristojbine za vozni listek. V smislu členov 45 in 56 autcmcbilnega pravilnika smejo potniki naročati sedeže samo na odhodnih (začetnih in končnih) postajah, in sicer za celo automobilno progo. Naročnina se zaračuna kakor ostale potniške pristojbine. Ustavljanje brzo vlaka na postaji Rajič. Po naredbi Generalne direkcije drž. železnic se izza 23. decembra t. 1. ustavlja brzovlak št. 6 na pdstaji Rajič dneivno, redno najmanj eno minuto v svrho 'izstopa potnikov. Potemtakem bo brzovlak št. 6 prihajal in odhajal iz postaje Rajič ob 6.53. Tarifno obvestilo o prevozu polnokrvnih konj. Minister za promet je izvolil odobriti z odlokom z dne 26. novembra 1926., M. S. br. 35.35.118/26, da se računi na vseh železnicah, ki so v upravi državnih železnic, za prevoz polnokrvnih konj angleške pasme voznina v K (četrtini) cene normalne tarife, ne glede na to, v kakšen namen se konjd pošiljajo. — Ti polnokrvni konji se morajo predajati v prevoz s potrdilom državne komisije za redepisne knjige ministrstva za poljedelstvo in vode. Ta potrdila so opremljena z zaporednimi številkami. V tovornem listu mora predpisati pošiljatelj uporabo te ugodnosti z besedami: »Na podstavi potrdila št. .... naj se uporabi ugodnost za polnokrvne konje M. C. br. 35.118/26«; s tovornim listom vred pa mora predložiti omenjeno potrdilo zaradi kontrole in vpisa v tovorno karto. Po vpisu se lastniku potrdilo vrne. Naposled se pripominja, da velja ugodnost, določena v odseku 9. lokalne tarife za prevoz blaga itd., ki velja od dne 1. oktobra 1926. za dirkalne konje, tudi nadalje za vse konje, ki nimajo tega potrdila. Prav tako ostane še nadalje v veljavi odredba v oddelku B—II —a—B:2 tarife, dela 2., ki velja od dne 1. oktobra 1925. za prevoz konj ob odpravljanju konj s konjskimi vozovi. — To velja od dne 1. januarja 1927. Pomanjkanje vagonov v Rumuniji. Rumunske državne železnice so se na Poljskem in Češkoslovaškem pogajale za prepustitev vagonov v najem in so pogajanja tudi uspela. Tudi z Nemčijo so se taka pogajanja vršila, a niso privedla do zaključka, ker bi bil prevoz nemških vagonov skoz Poljsko predrag. Vsi najeti vagoni bodo služili eksportu rumunskega blaga. Tudi ogrske tovarne vagonov so punudile Rumunom prepustitev vagonov za prevez premoga. London—Indija. 27. decembra so otvo-rili redno zračno zvezo med Londonom in Indijo. Med prvimi potniki sta tudi minister za aviatiko Samuel Haare in njegova žena. Potovala bosta do Bagdada; tam bedo otvoritvene svečanosti. Tri-metorsko letalo ima glušilne priprave, tako da je razgovor v kabinah mogoč. Potniki si na svojih sedežih lahko tudi pripravijo čaj in vse obede. Iz naših organizacij. - Greniij trgovcev v Celju obvešča vse gospodarske kroge, da se vrši prihodnji uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Celju, dne 11. januarja. (Prostori Javnega skladišča.) NajboljSI šivalni stroj In kolo • odlito 1« S u dom, obrt In Industrijo ▼ »»eh opramah. tatotam pletilni stroj DUBIBO Pouk f taian)a kraiplaJan. Vallatna garancija ] Dalamlca za papririli. ■tki caM, tudi m (krak*. Josip Peteline Ljubljana <■» Pralirmtig* ipMMrika. RAZNO. Darilo. Mesto venca na krsto umrlega g dr. Otmar Oblaka, okrajnega zdravnika v Kranjski gori, je podaril g. Josip Ravnikar, trgovec v Ljubljani, podpornemu skladu Trg. društva Merkur v Ljubljani 200 Din. Iskrena hvala. Odbor. Proti brezposelnosti. Z ozirom na brezposelnost v Avstriji je> odredil avstrijski zvezni minister za trgovino in promet dr. Schiirff, da morajo v interesu kolikor mogoče izdatne zaposlenosti domače produkcije biti vse dajatve in vsa dela potom javnih oddaj v najkrajšem času oddana; to so dela, ki jih določa zvezni zakon za leto 1927. Dalje je dr. Schiirff prosil ostala ministrstva, naj tudi ona 'tako postopajo. Na ta način upajo brezposelnost zelo omejiti. Rusi bodo imeli giljotino. Kakor poročajo ruski listi, je sovjetska vlada sklenila vpeljati v vsej Rusiji novost, ki je Rusi najbrž ne bodo posebno veseli — namreč giljotino, ki jo bodo odslej rabili pri vseh justilikacijah. Dve takšni mo-rilni pripravi sta bili baje že vpeljani v Mcskvi in Harkovu. Evropsko prvenstvo v strojepisju. Najbolj ročna strojepiska v Evropi je — kakor poročajo listi — Angležinja Mitchellv ki je na mednarodni tekmi za strojepisje, ki se je vršila pred kratkim v Parizu in katere se je udeležilo 35 tekmovalk raznih narodnosti, natipkala 11.046 črk v 25 minutah. Kot druga je bila kla-sificirana Francozinja Vivien, ki je v istem času natipkala 8.679 črk in si tako »priborila« francosko prvenstvo. Gospodična Raguin, Francozinja je zmagala v tekmi za natančno pisanje. Pri tekmi v skupinah so strojepiske Vivien Mitchetl, Savrin in Sachs, ki so zastopale Francijo, Anglijo, Belgijo in Rumunijo, zmagale nad nemškimi, turškimi, italijanskimi in švicarskimi nasprotnicami. Padanje brezposelnosti na Angleškem. Po posebnih statistikah ministrstva za javna dela je znašalo število brezposelnih v Angliji dne 13. decembra 1 milijon 410.700 brezposelnih, kar pomeni znižanje za 85.620 brezposelnih napram predidečemu tednu, toda zvišanje ža 283.254 brezposelnih napram isti dobi v letu 1925. Borza dela v Mariboru. Od 19. do 24. decembra je pri tej borzi iskalo'dela 54 moških in 41 ženskih oseb, 28 moškim in 29 ženskim je bilo delo ponujeno, 36 moških in 25 ženskih je dobilo delo, 45 oseb in sicer 25 moških in 20 ženskih je odpadlo, 11 meških je odpotovalo iskat si delo; od 1. januarja do 24. -decembra pa je iskalo dela 6699 oseb, 6520 osebam je bilo delo ponujeno, v 3213 slučajih je borza dela posredovala uspešno, odpadlo jih je 3787 in 886 oseb je odpotovalo iskat si delo. Delo dobijo pri mariborski borzi dela: 1 žagar, 2 elektromonterja delovodja, 1 krojač, 1 kuhar, 1 mizar, kovinoslikar, 1 čevljar, vajenci (trgovske stroke, ključavničarske, pekovske in usnjarske obrti); 20 kmečkih dekel; 24 šivilj za perilo, 3 sobarice, 8 služkinj, 6 kuharic, 2 gospodinji, 1 pletilka, 1 šteparica 'odej, 4 vzgojiteljice, 1 varuška, 4 postrežnice, 2 orožniški kuharici, 3 pomožne delavke, 3 tkalke. Nemška zunanja trgovina. V novembru je bila nemška zunanja trgovina za 193 milijonov mark pasivna. V mesecih januar-november so imporfcirali blaga za 9426 milijonov mark, eksportirali so ga pa za 9050 milij. mark. Vsa pasivnost enajstih mesecev je torej nekaj pod 400 milijonov mark. Uvoz zlata in srebra je šel v novembru napram oktobru za 86.6 milijonov mark nazaj. Prebivalstvo Rusije. V prvi polovici decembra se je vršilo v Rusiji ljudsko štetje, spojeno z velikimi težavami. Vsega prebivalstva so našteli približno 145 milijonov. Če pomislimo, da je zgubila Rusija Poljsko, Litvo, Latvijo, Estonsko, Finsko in del Armenije, v skupnem številu ca. 40 milijonov prebivalcev, je vsota 145 milijonov še zmeraj ogromnen znesek. Zlasti še, ker je ves ta narod skupaj, ne po kolonijah razcepljen. Poleg Kitajske ima Rusija največ prebivalstva; Indija ni samostojna, USA imajo pa 120 milijonov ljudi. Amerikanci in gospodarstvo Evrope. Ameriški trgovski urad je izdal poročilo o razvoju evropskega gospodarstva v letu 1926. V študiji beremo, da začenja evropska industrija pod nemškim vodstvom udejstvovati program mednarodnega skupnega delovanja, od kojega programa je ustanovitev jeklenega kartela samo prvi korak. Gary, predsednik ameriškega jeklenega trusta, poudarja, da ne vidi nobenega vzroka, zakaj naj bi se dosedanji ugodni gospodarski razvoj v letu 1927 prekinil. Nobenih znakov ni, ki bi govorili za pesimistično naziranje evropskega gospodarskega položaja. Torej so Amerikanci glede Evrope večji optimisti kot Evropejci sami. Poljski adresar za trgovino, industrijo, obrt in poljedelstvo. Kniega Adresowa Pclski v Varšavi je izdala letni adresar, koji vsebuje okoli milijon naslovov industrijskih, obrtniških, trgovskih in poljedelskih tvrdk in oseb. Velik del adre-sarja se bavi tudi z informacijami ekonomsko socijalne nravi. Adresar bo v informativnem oziru zelo koristen zlasti uvoznikom in izvoznikom. Stane 75 zlotov komad. Po svetu. Pruska hipotečna akcijska banka je zvišala glavnico od 6 na 12 milijonov mark. — Na Angleškem je veliko ameriških bančnih zastopnikov, da proučujejo razmere angleške kovinske industrije, ki se je obrnila na Ameriko za kratkoročne in dolgoročne, kredite. — Znani Harriman hoče z začetnim kapitalom 5 milijonov dolarjev ustanoviti družbo za rusko-amcriški trgovski promet. — Čehoslovaki bodo na novo ustanovili Poštno hranilnico; dela nameravajo pospešiti, tako da bi hranilnica pričela z obratovanjem lahko že 1. julija 1927. — Dividende tvrdke Siemens in Ilalsko v Berlinu se ceni na 6%, torej toliko kot lani. Kupčijo označajo za zadovoljivo. — Poljska banka ima toliko neizrabljenega kredita, da je dala svojim večjim podružnicam nalog, naj boljšim tvrdkam dajejo kredite čez določeno normo. — Brezposelnost na Poljskem je dosegla v začetku novembra s številko 196.500 svoje najnižje stanje; od takrat naprej pa neprestano rake in je dosegla sredi decembra že številko ca. 210.000. Dvig brezposelnosti je direktna posledica končanega angleškega štrajka. — Zastopnik neke angleške plovbne družbe je bil pred kratkim v Moskvi in je ponudil tam zgradbo novega ruskega trgovskega broilovja v vrednosti 100 milijonov rubljev. Kreditni načrt gre na 10 let in ni treba Rusiji v prvih treh letih nič plačati. Pravijo, da bo pogodba kmalu podpisana. — Rumu-nija pripravlja zopet novo revizijo carine; namen nove zvišane carine je ta, da se zaščiti domača industrija. Italijanska vlada je vzela na znanje naznanilo Švice, da izstopi s 1. januarjem iz latinske novčne unije. — Na Poljskem so menični moratorij podaljšali do 30. junija 1927. — Naviga^iono 6enerale ita-liana predlaga dividendo 42 lir; lani jih je bilo 39.95. Cisti dobiček je znašal lani 27.5 milijonov lir, letos pa 30.6. — V Liittichu (Liege) v Belgiji so se 28. decembra sestali zastopniki nemške, belgijske, luksemburške in irauooske žične industrije v svrho določitve enotnih izvoznih cen. — Na Poljskem bo od 24 uporabljivih plavžev delalo v kratkem že 14; na mesec napravijo ca. 1*2.000 ton surovega železa več kot pred par meseci. — Ruunmske državne železnice so naročile pri domačih tovarnah večje število novih vagonov. — V Italiji in Bolgariji bodo ustanovili nove glažute in zasledujejo to gibanje na Češkoslovaškem z Veliko skrbjo. — Sl. januarjem zvišajo Nemci ceno piva za 4 marke pro hektoliter. — Ameriško poljedelsko ministrstvo računi stanje ozimne pšenice z 81.8 odstotki normalnega pridelka (lani 82.7) in obdelani prostor z 41.8 milj. acrov, lani 39.54. Rž pa 86.3% (83.8) in 3.5 milj. acrov (3.4). — V začetku januarja se bodo pogajali na Dunaju o ustanovitvi avstrijskega in češkoslovaškega prodajnega kartela šamotk in keramične gradbene industrije. Pozneje bodo pritegnili k posvetovanjem še Nemčijo. Prej bo treba urediti seveda še carinska vprašanja med pogodbo sklepajočimi državami. — Velebanke v Pragi hočejo tako kot lani dividende za leto 1926 znižati. Dogovori sicer še niso zaključeni, vendar pa splošno mislijo, da bodo dividende za 1 do 2% manjše kot lani. — Produkcija treh ruskih petrolejskih trustov (Baku, Groznij, Emba) je znašala v novembru 815.000 ton, v oktobru 782.200 ton. Povprečna dnevna produkcija je znašala v oktobru 26.200 ton, v novembru pa 27.100 ton. Torej gre hitro kvišku. Gospodarske vesti. Mikojan, sovjetsko-ruski komisar za trgovino, bo prišel tekom februarja na Poljsko, Nemško, v Avstrijo, Francijo, Anglijo in Italijo, da izpelje revizijo sovjetskoruskili trgovskih zastopstev. — Obtok bankovcev na Ogrskem je znašal sredi decembra 413 milijonov pengo in je bil krit z 52 odstotki. — Beremo, da hočejo ogrski mlini produkcijo omejiti in jo deloma tudi pcpol-noma ustaviti, zlasti vsled velike konkurence ameriške pšenične moke na ogrskih eksportnih trgih. V skladiščih budimpeških mlinov je sedaj okoli 250 tisoč met. stotov moke. — Ob Ruhri so zgradili naprave, da začnejo s praktičnim pretvarjanjem premoga v tekočino. -- Pooblaščenec banke Rothschild in Baring Brothers je prišel iz Londona * Budimpešto, da se pogaja s tamcšnjimi bankami o prenosu ogrskih industrij- skih obligacij v London. Kot skupni znesek za to emisijo se imenuje vsota dveh milijonov funtov, ki jo bedo razdelili po gotovem l.ljUČu med v poštev prihajajoča podjetja. — Posevki na Ogrskem kažejo izborno. — Čistilnice sladkorja na Pojskem so sklenile, da bedo prenehale z obratovanjem, če bo vlada še- nadalje vztrajala na odklonilnem stališču glede zvišanja con sladkorju, ki ga industrije! zahtevajo. Isti pojav zahteve po zvišanih cenah smo omenili pri Češkoslovaški. — Sindikat poljske cinkove industrije v Gornji Šleziji se je razdražil. Sedež mu je bil v Berlinu.. Morda bodo ustanovili Poljaki novo organizacijo, s sedežem v Varšavi ali v Katovicah. — Dunajski velemlini bodo s prihodnjim letom obrat ustavili, oziroma ga močno omejili. Pravijo, da se je inozemska konkurenca tako ojačila, da je vsaka rentabilnost izključena. — Na inozemskih trgih, zlasti v Italiji in na Francoskem, se je pričela huda konkurenca med nemškim in angleškim premogom. — Nemške cene so navadno nižje kot angleške. — Pripravljajo se bolj prijateljski trgovski stiki med Bolgarijo in Ru-m.iin.ijn. — V zadnjem času re pojavljajo ponudbe za prodaj.) manjših in srednjih žag v Bolgariji, deloma pod zelo ugodnimi pogoji. To je menda v zvezi z nameravano oddajo velikih gezdnih kompleksov večjim inozemskim koncernom; s tem bi se večja podjetja tako ojačila, da bi manjši obrati lesne industrije ne mogli več konkurirati. — Položaj posevkov na Poljskem smatrajo za prav ugoden. Če vzamemo, kot najboljši znak številko 5, je notirala pšenica na koncu novembra 3.6 (lani 3.3), rž 3.7 (3.4), ječmen 3.7 (3.4), detelja 3.6 (3.4). — Zaključki zadnjega poslovnega leta pri avstrijski Narodni banki so bili še ugodnejši kot leto prej; in ker so se hkrati bremena znižala, bodo dali kot lani dividendo 10%%. — Danski državni zber je sprejel v obeh hišah zakon, z veljavnostjo od 1. jan. 1927, ki nalaga Narodni banki dolžnost, da zamenja svoje bankovce z zlatom. Zakcn je tri leta veljaven. — Državni nemški svet je pritrdil sklepu državnega zbora, da se podaljša depotni zakon v.a eno leto. — Na. Nemškem se je ustanovilo spet nekaj novih komičnih sindikatov. — Ni še dolgo. ko je francoski sindikat dušika cene znižal, in jih je sedaj zepet: cena za 203 kg je šla <:d 150 frankov dd na 145. — Od 1. januarja naprej se prične« direkten promet med Rusijo in Nemčijo, čez. Poljsko in Danzig. Seveda pomeni ta novost bistveno olajšanje trgovskih stikov med Nemci in Rusi. A a pracerc. za pecivi JLMJKmJL vaniliniladtor M M. lil : * Sdino prav/ih■ zanejljivi | TRŽNA POROČILA. Poročilo iz žitnega trga. Po poročilu novosadske blagovne borze je bil dovoz žita pretekli teden slab. Povpraševanje je bilo malo večje, samo po koruzi. Cene čvrste. Za moko vlada slaba tendenca. Promet je znašal 150 vagenov, in sicer pšenice 7, Koruze 131, moke 7, ovsa 3 in fižola 2 vagona. Pšenica baška notira 287.50 do 290. Koruza baška je poskočila cd 135 na 140, sremska tudi na 140, banatska od 133 na 136; moka Ogg po 450, št. 6 280, št. 7 190 do 200, oves 160, fižol 165 do 167.50, izbran ponudba 170. Mariborski božični trg, dne 24. decembra 1926 (drugi dan). Trg je bil dobro založen in prav dobro obiskan. Bilo je 54 slaninarjev, ki so predajali meso in slanino po 10.50 do 25 Din na drobno in po 14 do 17 Din kg v velikih koma-ain na debelo. Domači mesarji so prodajali po dostdanjiii cenam Tx le ne morejo zmzaii cen, Ker morajo plačevati za vsak voziček, ki sLji pri mesmi klavnici, 12 dinarjev na mereč in so tudi primorani kupovali v kiavnici tudi kosu. — Perutnina in druge domače živali (okoli 700 komadov), Hs«.anci Ib do 2o, kokosi 30 do 50, race in gosi 40 do 80, purani 75 do 20o Din, domači zajci 8 do oO, Srebrnjaki 30 do 40 dinarjev komad. — Kromp.r, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice, drevesa. Krompir 1.50 do 2, kislo zeije 3 do 4, kisla repa 2 do 3, maslo surovo 40 do 45, kuhano 44 do 48, čajno 50 do 60 Din kg, ohrovt 1.50 do 2, endivija in glavnata solata 2 do 4, karti jel 3 do 10 Din komad, radič in repin-celselala 2 do 3 Din kupček, o,je masiino 26 do 36, bučno 18 do 24, mleko 2.50 do 3.50, smetana 12 do 16 Din liter, sirček 1 do 8 Din hlebček. Sadje: jabolka in hruške 3 do 10, grozdje 10 do 15 Din kilogram, datelji 25 do 45, orehi 10, luščeni 32 Din kg, kostanj pečeni 6 do 7 dinarjev liter, limone 0.75 do 1, p ma-ranče 1 do 3 Din komad, cvetlice 0.50 do 5, z lonci vred 15 do 50, ind. kaktusi, ah je, palme (sadike) 5 do 10 Din komad. Božična drevesca (okoli 200 komadov) 5 do 150 Din komad. — Lončena in losona roba 1 do ICO Din komad, brezove metle 2.25 do 5 Din komad, koruzna slama 25 do 30 Din vreča. Sono in slama na mariborskem trgu. V sredo 22. decembra so kmetje pripeljali 16 vez sena in šest voz slame, v petek 24. decembra na šest vez sena in tri voze slame na trg. Cene so bile senu 80 do 110, slami pa 45 do 55 dinarjev za 100 kg^ Dunajski goveji sojem (27. t. m.). Do-gen 2028 glav; od lega 359 iz Jugoslavije. Cene so poskočile cd 5 do 15 grešev pri kg žive teže. Netirajo za kg žive teže: voli 1 do 1.90 (izjemno 2.10), biki 1.10 do 1.50, krave 0,95 do 1.40, slaba živina 0.60 do 0.95 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (27. t. m.). Zelo miren premet. Od zunaj nespremenjena peročila. Turščica je bila malo prijaznejša. Oves čvrst in se je podražil za četrtinko šilinga. Nolirajo vključno blagcvno-prometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica domača 40.75 do 41.25, Tisa (79-80 kg) 46 do 47; r ž : 31.50 do 34.25; turščica: 23.25 do 24.25; oves domači 25 do 25.75. Kupujmo in podpirajmo domači izdelek, izvrši no KOLINSKO CIKORIJO KOVINSKI TRG. Ameriška nevemberska produkcija jekla je znašala 3,72*2.000 ton, okteberska 1,158.000 ton. Čeprav bo tudi decem-berska produkcija manjša, bo splošna produkcija vendarle večja kot v isti dobi leta 1918. Industrija dela s 70odstttno kapaciteto. Dohcd naročil se je zmanjšal. Tudi trg surovega železa je zelo miren; konsumenli pričakujejo, da bo redukc.ja cen koksa kmalu vplivala tudi na cene žele~a. Izvoz železa in jekla je s 172 000 tonami najnižji od junija naprej. Evropski ekspertni trg kaže poostreno tendenco. Prvič je sedaj božični čas, drugič so pa še drugi vzroki, ki delajo kon-sumente oprezne. Angleži produkcijo z vsemi močmi forsirajo, poročajo že o več lcontraktih za eksport na kontinent že v rol u januar-marec. Nihče ni pričakoval, da bo delalo 14 dni po končanem štraj-ku ob obali Severnega morja že 21 plavžev. Svet se 1 ar čudi. Tovarne so debile velika naročila in je zaposlenost za dolg: časa zavarovana. Cene na evropskem eksportnem trgu so šle nazaj. Železo v palicah je notiralo 5 funtov in 10 š lin-gov, valjana žica 6, surova pločevina 5/6, srednja 7, fina 9 dc 10 funtov. Angleško strokovno časopisje izraža veselo upanje, da se bo kupčija dobro razvijala, in računa z živahnim povpraševanjem. Cene surovega železa, ki ga je še zmeraj malo, so nadalje visoke, a bedo kmalu zelo padle. Cleveland št. 3 se je prodajal na licu mesta po 110 šilingov, za januar so imenovali ceno 87 šil ngov in 6 pence, za šestmesečni kontpakt celo 85 šilingov. Cena koksa v takojšnji prodaji je še zmeraj precej visoka, za pozneje so ceno znižali in ponujajo Durhamov koks po 25 šilingov. V nasprotju z Anglijo so se razmere na Francoskem precej poostrile. V eks-portni trgovini se vidno epaža izguba angleškega prodajnega trga. Dobro vidijo, koliko bolj pametna je bila pol.tika nemške železne industrije, ki je že od začetka angleškega štrajka šla za tem, da ne dobi Anglije same za prodajni trg svojih izdelkov, temveč one dežele, kamor je angleška železna industrija prodajala. Nemci so položaj izrabili in je zelo verjetno, da jim bo velik del teh trgov cstal. Neprestani dvig francoske devize je pokazal svoje slabe posledice že na francoskem trgu. Francoski eksport v novembru kaže nazadovanje 800 milijonov frankov, kljub zvišanemu ekspertu železnine, povzročenem po angleškem štrajku. Veletržne cene, zlasti industrij-/ ih izdelkov, kažejo padajočo tendenco, dočim so cene v mali trgovini in posebno cene živil nepretrgoma na veliki višini. Jasno je, da je ta tendenca vsega francoskega gospodarstva zelo nepovoljna in se bo morala zlasti francoska železna industrija sprijazniti z mislijo temeljitega znižanja produkcije. Spričo teh razmer so francoski producenti cene za prihajajoče leto znižali. Cena surovega železa je določena s 540 franki, cena hematita je pa padla za 60 do 80 frankov. Veselja do ra upa je na Francoskem kaj malo. Na Nemškem je bila vsled praznikov v zadnjem času prodaja malo manjša, a sc označali kupčijo vseeno za zadovoljive. Jasno je, da ima nemška železna industrija najslabše dni že za seboj in da se bo njen položaj še zboljšal. Cene na domačem trgu nespremenjene. Na Češkoslovaškem nič novega, ne doma in ne v ekspertni trgovini. DOBAVA, PRODAJA. Dobavo. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 4. jan. 19*27 ponudbe za dobavo merilnih potrebščin, do 5. januar, a 1927 za dobavo 1000 m jeklenih vr- vi za dobavo 56 kg mehkega svinca, do 9. jan. 1927 za dobavo 300 lopat, za dobavo 300 m cevi iz konoplje za ognje-gasne potrebščine, za dobavo 4 vagonov cementa, za dobavo 150 kg zakovic za kotle, za dobavo 20 smirkovih plošč. — Direkcija drž. rudnika v Kakanju sprejema do 6. januarja 1927 ponudbe za dobavo 10.000 kg moke št. >2« in št. >6*. — Vršile se« bedo naslednje oferlalne licitacije: Dne 12. jan. 1927 pri direkciji drž. železnic v Subotici glede dobave 4200 kg bele kovine, glede dobave telegraf s’ ega in telefonskega materijala, do 15. jan. glede dobave stekle«nega materiala; dne 18. januarja 1927 pri Generalni direkciji drž. železnic v Beogradu glede dobave hrastovega gradbenega materijala in 58S.331 kom. hrastovih pragov; pri direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave bombaža in bombaževih krp za čiščenje. — Dne 20. jan. 1927 pri direkciji drž. žel. v Ljubljani glede dobave ca. 19.962 kg neobdelanih odlitkov iz sive litine«, dne 22. jan. pa pri isti direkciji glede dobave 300 ton strojnega peska ter glede dobave 4000 kilogramov španskega trstja. — Dne 24. januarja 1927 pri diir. drž. žel. v Sarajevu glede dobave 2900 kg raznih barv. — Pri upravi baratane v Kamniku dne 24. jan. 1927 glede dobave 1000 kub. m jelševine za izdelovanje cglja, dne 26. jan. pa glede dobave 100 kg sukanca, 20.000 kg prc.je od jute in 30.000 kg katrana. Dne 27. jan. pri upravi drž. monopolov v Beogradu glede dobave 1,/00.000 kom. kartonskih škatljic za cigarete. — Dne 28. jan. pri direkciji drž. žel. v Sarajevu glede dobave jeklenih cdlitkov *a lokomotive«. — Pri direkciji drž. žel. v Ljubljani dne 28. jan. glede dobave ca. 42.958 1 g bakrenih plošč za kurilne skrinje lokomotiv, dne 29. jan. pa glede dobave razdičnega elektromaterijala (bakrena ž:ca in vrvica, razvedne doze, privijala itd.). Prolaia. Dne 22. januarja 1927 se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede prodaje 548 starih lesenih sodov. — Predmetni pogoji z. natančnejšimi podatki so na vpogled pri ekonomskem edelenju te direkcije. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled Srečno in veselo NOVO LETO 1927 želi vsem svojim cenj. odjemalcem ANT. KRISPER UUBUANA Srečno ln veselo NOVO LETO 1927 želi vsem svojim cenj. odjemalcem trgovina z železnino Ljubljana L Srečno ln veselo Novo leto 1927 želi vsem svojim cenj. odjemalcem Ma'chotti I. LjisbSjana Srečno in veselo NOVO LETO 1927 želi vsem svojim cenj. odjemalcem Ljubljana Srečno in veselo Novo leto 1927 želi vsem svojim cenj. odjemalcem fr.nt Silil, nita Ljubljana Gosposvetska cesta St. 8 Carinsko posredništvo liana, liloši vošči p. n. nalogodajalcem prav srečno Novo leto! Obenem naznanjam, da aem radi grobih nekorektnosti, ki Jih Jo « tkodo S. nalogo-dajalce« zagrečala ipedicljtka družba »Slovcnia-TransporU, pretrgal vsak stik s to družbo tor prosim, da se vsa cenjena naročila, pisma In dr. odaihdob naslavljajo Izključno na gornji moj naslov. Prevzemam vsa v carlnsko-posrednliko stroko ipadajoča naročila ter Jamčim za vestno, točno in hitro odpravo po priznano najnlijlh cenah. Srečno in veselo Novo lelo 1927 želijo Brata Ebe I n?sl Manire, Černe & Ko. ^ pleskarstvo, črkoslikarstvo 1 _ V ^UUBUANA, Igriška ulica štev.V Srečno in veselo Novo leto želi IVAN KAPELJ M bakrar in kotlar Ljubljana - Šiška, Aljaieoa cesta šleu. 4. j Srečno in veselo NOVO LETO 1927 želi vsem svojim cenj. odjemalcem A. Volk veletrgovina z žitom in moko Ljubljana Resljeva cista 24 Srečno in veselo Novo leto želi Srečko Potnik in drug., tuornica sadn h sohoo, esenc Itd. Ljubljana, Meteljkova ulica 13. Srečno in veselo NOVO LETO 1927 želi vsem svojim cenj. odjemalcem Prva ljubljanska cvetličarna Ljubljana Šelenburgova ulica 6 Srečno in veselo NOVO LETO 1927 želi vsem svojim cenj. obiskovalcem Restavracija Ljubljana ..SLADKOR €€ družba z o z. Ljubljana, Dunajska cesta 1 (palač« Ljubljanske kreditne banke) želi vsem svojim p. n. odjemacem srečno in veselo Novo leto 1927 VINOCET tovarna vinskega kisa, d. * o. z. Ljubljana želi vsem svojim cenjenim odjemalcem veselo in srečno Novo leto 1927 Srečno in veselo Novo leto 1927 želi vsem svojim cenj. odjemalcem IVAN BOGATAJ konc. eleltlr nehnično po.ij. tj« Ljubljana, Kongresni trg 19 poleg Nunske ce kve Srečno in veselo Novo leto 1927 želi vsem svojim cenj. odjemalcem Gričar & Mejač Ljubljana Šelenburgova ulica it. 8 Srečno in veselo NOVO LETO 1927 želi vsem svojim cenj. odjemalcem >ADRIJA< F. Šibenik Ljubljana Srečno in veselo Novo K to 1927 želi Ivan Jančar, Ljubljana trgovina z barvami Miklošičeva cesta štev. 4 Srečno in veselo Novo leto 1927 želi „GROM“ carinsko-posredniški in spedicijski Ibureau! [Ljubljana, Kolodvorska 41 [Podruž n I c e) Maribor, Jesenice, Rakek. Vsem svojim cenj. odjemalcem se zahvaljujem, želeč jim SREČNO NOVO LETO Jernej Jelenič, Ljubljana sovarna vinskega in Ipiritovega kisa Stara pot štev. 1 Srečno in veselo Novo leto 1927 želita Ivan Jax in sin, Ljubljana Gosposvetska cesta štev. 2. Srečno in veselo Novo leto 1927 želita vsem svojim cenj. odjemalcem TRINK-BERNIK, Ljubljana MIZARSTVO. LINHARTOVA UL. 8 Srečno in veselo Novo leto 1927 želita ^ Pavel in Marija Šimenc cvetličarna na Sv. Petra cesti in pokopališki vrtnar Sv. Križ-Ljubljana. Srečno in veselo NOVO LETO 1927 želi vsem svojim cenj. odjemalcem Srečno in veselo Novo leto 1927 želi vsem svojim cenj. odjemalcem Srečno in veselo Novo leto 1927 želi vsem svojim cenj. odjemalcem Klanjšek & Penič Maribor trgovina z žitom, moko in deželnimi pridelki Ljubljana Sv. Petra cesta št. 38 Sv. Petra nasip št. 37 Srečno in veselo Srečno in veselo NOVO LETO NOVO LETO N. Tičar Ljubljana želi vsem svojim cenj. odjemalcem želi vsem svojim cenj. odjemalcem Srečno in veselo Novo leto 1927 * želi vsem svojim cenj. odjemalcem Srečno in veselo Srečno in veselo NOVO LETO NOVO LETO vrvarna trgovina s kanditi na debelo LJUBLJANA, Sv. Petra c. 40 1927 Ljubljana želi vsem svojim cenj. odjemalcem želi vsem svojim cenj. odjemalcem Srečno in veselo Srečno in veselo Novo leto 1927 želi vsem svojim cenj. odjemalcem Drogerija - fotomanufaktura »ADRIA44 P. H. Mr. S. BORČIČ, Ljubljena Setenburgova ulica Si. 1 IG. ZARGI i LJUBLJANA Srečno in veselo NOVO LETO NOVO LETO 1927 1927 Ljubljana Dunajska cesta štev. 28 želi vsem svojim cenj. odjemalcem želi vsem svojim cenj. odjemalcem Rosmann Srečno in veselo Novo leto 1927 želi vsem svojim cenj. odjemalcem K. Jurman kralfevi dvorni optik Ljubljana Parna pekarna Srečno in veselo Srečno in veselo Tschurn Ljubljana NOVO LETO NOVO LETO 1927 Ljubljana želi vsem svojim cenj. odjemalcem želi vsem svojim cenj. odjemalcem Srečno in veselo Novo leto 1927 želi vsem svojim cenj. odjemalcem Srečno in veselo Srečno in veselo NOVO LETO NOVO LETO 1927 Ljubljana Kolodvorska ulica St. 35 želi vsem svojim cenj. odjemalcem želi vsem svojim cenj. odjemalcem Podjetje za tehnične in elektrotehnične naprave Slavo Kolar Ljubljana Dunajska cesta 22 Srečno in veselo Novo leto 1927 želi vsem svojim cenj. odjemalcem J. KORENČAN Ljubljana Veselo Novo leto Srečno in veselo Novo leto 1927 želi vsem svojim cenj. odjemalcem T/Mencinger SSf Ljubljana Sv/Petra cesta vsem cenj. gostom, prijateljem in znancem Srečno in veselo Novo leto želi /. Kopač <£ Co., svečarna Ljubljana Srečno Novo leto bodi vsem ceni. gostom ter vsem prijateljem in znancem l Restavracija LJUBLJANSKI DVOR“ Marija in Bogdan PUPOVAC, Ljubljana. 5 Kavarna, restavracija in BAR „EMONE za trgovino in industrijo o Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Brzoi&rke: Kredit Ljubljana Telefon Stel. 40, 457, 548, 805, 806 j ' Peterson International Banking Code ObreslOTauje v 1 o g> nakup in prodaja vsakovrstnih Trednostnih papirjev, deviz in valnt, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter c nakazila ▼ tu- in inozemstvo, saJe-depositi Itd, itd. Srečno in veselo Novo leto 1927 želi tvornica konjaka'in likerjev, vele iganjarna VIKTOR MEDEN, Ljubljana Celovška cesta itev. 10 Telefon 5». 71. Telefon Stev. 71. Dr. Fran Hubad, naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno u Ljubljani Beethovnova ulica štev. 15 Srečno in veselo Novo leto 1927 Seli vsem svojim cenjenim odjemalcem Vido Bratovž Ljubljana Gosposvetska cesta štev. 2. Srečno m veselo NOVO LETO 1927 želi vsem svojim cenj. odjemalcem Srečno in veselo NOVO LETO 1927 želi Srečno in veselo NOVO LETO 1927 želi vsem svojim eenj. odjemalcem Knjigoveznica A. Janežič Ljubljana Florijanska ulica 14 tvornica sadnih sokov, esenc lil Ljubljana Metelkova ulica itev. 13 Trgovina usnja LJUBLJANA Sv. Petra cesta 71 Industrija trgovskih knjig in šolskih zvezkov NAROČAJTE »TGROVSKI LIST!« Srečno in veselo NOVO LETO 1927 želi Umetna knjigoveznica Ivan Jakopič Ljubljana Cankarjeva nabr. 7 Srečno in veselo Novo leto 1927 želi vsem svojim cenj. odjemalcem Marko Rosner manufaktura na debelo Maribor, Slovenska ulica št. 13 Telefon interurban 232. Srečno in veselo Novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem Kolinska tovarna hranil Z Ljubljana Srečno in veselo Novo leto 1927 Seli vsem svojim cenjenim odjemalcem Konfekcijska tovarna Fran Derenda & Cie. dr. s o. z. Ljubljana. Srečno in veselo NOVO LETO 1927 želi Hotel „SLON“ Ljubljana Srečno in veselo NOVO LETO 1927 želi P. Škafar vulkaniziranje gumija mehanična delavnica popravilo galoš Ljubljana Rimska cesta 11 1BBBDI Nabava drv. Pri komandi 8. žandarmeriskega polka v Ljubljani se bo vršila dne 27. januarja 1927 ob 11. uri javna ustmena licitacija za nabavo 200 kubičnih metrov drv potrebnih za Ljnbljano. Pogoji se morejo vpogledati vsak dan med uradnimi urami pri komandi. Kavcije je položiti 5 % °d celokupne vrednosti nabave (tuji državljani 10 %. E. Broj 14.852. Iz pisarne Komande 8. žandarmeriskega puka v Ljubljani, dne 24. decembra 1926. ■c LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA M glavnica i 50.008.101-Sknpm režem nad i 10,000.000 - [UitanovUena lOOO. Ljubljana, Dunajska c. (v lastni hiši) i PODRUŽNICE: >- Bretlce, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovlč, Novi Sad, Plul, Sarajevo, Split, Trst. AGENCIJA: Logatec. Poštni ček. račun Ljubljana 10.509 Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tei. štev. 261,413,502, 503,504. Se priporoča aa vse v bančno stroko spadajoča dela. ■ Strojne tovarne Srt livarne d. d., Ljubljana ■ B Sti o|i za obdela vanje lesa. Turbine, vodne in mlinske naprave, železna konstrukcija. ARMATURE, brizgalke, sesalke, kovinasti odlitki. ZVO^ARNA. „MERAKL“ želi vsem svojim [cenjenim odjemalcem veselo in srečno Novo leto [1927 ~ Medit - Zanki družba_z.o. z., tovarna olja, barv ,inJakov Ljubljana. Proilaimnižagrulij Liljani prodaja PREMOG Iz slovenskih premogovnikov > Vaeh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premo, i guvnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska , podjetja in razpečava na debelo Inozemski premog In koks IH Vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvo« Vrstni če&koslovaiki in angleški koks za livarne in domačo ' uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d.d.v Ljubljani & Miklošičeva cesta it. 15, II. nadstr. & tovarna vinskega kisa, d. s o. Ljubljana, nudi : najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina. ZAHTEVAJTE PONUDBO I Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. B O Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta St. 1 a, IL nadstropja, o g| TRIKO-PERILO ■ a molk., S.m. it, otroke, volna , r.tnlk b.r.nk, rokavice, Ma.vte«. dokoi.nic«, nahrbtniki i. tolar j. a lo.c«, ricinlkl, UoM. Illonl, irp.l robci, palica, »Ilc«, nori ik.r)., polrebSCIn« trn «lvli|r, krojače, čevljurle, brivca edino le pri tvrdki Josip Peteline Ljubljana Mlsu Pra4«rnovego spo« menlkn. tsaac! Ve velika 1» malo! »♦♦♦♦e ♦ as* • Srečno in veselo Novo leto 1927 želi vsem svojim cenj. odjemalcem I. C. KOTAR drogerija Ljubljana, Sv. Petra c. i9 Suito novo itto m izlila ČADEŽ & BRCAR trgovina tehničnih potrebščin za mlinsko industrijo LJUBLJANA Kolndvoiska uiica šlev. 35. Srečno in veselo Novo leto 1927 želi vsem svojim ceuj. odjemalcem ALOJZ FUCHS juvelir Ljubljana, Šelenburgova Srečno in veselo Novo leto 1927 želi vsem svojim cenj. odjemalcem K. Pečenko trgovino z usnjem Ljubljana, Sv. Petra 32 BBBBB V eletrgovina v L v Ljubljani prlporoCa špecerijsko blago raznovrstno žganje moko In deželne prldellce raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo ln mlin za dl« lave z električnim obratom. CKNUU MA BAZPOLAOOI Izšla |e Blasnlkova za navadno leto 1927 ki im« 363 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je hil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja ae odlikuje po bogati vsebini in slikah. Opozarjamo na davčne spise, koje mora vsak Citati, da bo vedel, kaj smo plačevali nekdaj, kaj in koliko mora plačevati danes zlasti Slovenija. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj bo naroči po dopisnici pri J. BMi rtloii tiskarna In litografitnl tavod Ljubljana, Breg štev. 12 Tiskarna „Merkur“ trg.-ind. d. d. v Ljubljani Simon Gregorčičeva ul. 13 Želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in veselo Novo leto 1927 :2[i*Cse_[priporočala obilna naročila^.: Veletrgovina kolonije En e -tu špecerijske robe IVAH JELAČIN, Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav In rudninske vode. < Točna In solidna poilrrlba I , Zahtevajte cenika lil Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija), Brzojavke: Zadruga Kropa. Telefon interurban: Podnart 2. Žeblji za normalne in ozkotirne železnice. Žeblji za ladje, črni ali pocinkani. Žeblji za zgradbe, les itd. Žeblji za čevlje. Spojke za odre in prage. Spojke za ladje in splave. Železne brane. Zobje za brane. ! Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. Vijaki z maticami Podložne pločice. Matice. I Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. Vijačni čepi. Verige. Izdeluje lahke transmisije, popravlja strokovnjaško gospodarske stroje in opreme za vodne Sage in mline. -V*. Vsi ▼ našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in risbah najceneje. Hustrovani ceniki na razpolago. Prodaja se samo na debelo trgovcem. Ureja dr. IVAH PLE9S. — Za Trtevako-laduatrljako d. <1 »MERKUR* kot Majatelfa ta Uakarja: A. SEVER, Ljubljana. 7~#a