Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 grld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en meneč 1 grld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 grld., za četrt leta
I gld.. za en mesec 1 grld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg .Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejomajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tinku enkrat ; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkrutnom tiskanji ne cona primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nofrankovana pisma se no sprejomajo, Vrednlfitvo je v Somoniškib ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsuk dnu, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,0. uri popoludno.
Štev. 298
V Ljubljani, v sredo 23. decembra 1891.
T ^etnilc XIX.
Vlada in koroški Slovenci.
.Naše doi terjajo narodi krepko in odločno, da se njihovi jeziki vpeljejo v šole, nižje in višje, v zbore, urade itd, To, kar terjajo slovanski narodi avstrijske države, bode se gotovo prej ali slej izvršilo, kajti to terja odločno duh sedanjega časa, ki se ne noben način ne dž, zadušiti!"
Tako je govoril knez Alojzij Liechtenstein dnč 21. januvarija leta 1887. Te besede odličnega moža so in ostanejo istinite, žal, da se uresničujejo s tolikimi ovirami in tako počasi. Kdo se ne spominja znanega govora n&učnega ministra dnd 13. novembra, s katerim je razburil javno mnenje po vsem ! Nemškem ? Koroški narodnjaki 80 kar obupavali, ko so čitali besede, kakoršoe se slišijo navadno v koroškem deželnem zboru. Gg. poslanca Klun in Šuklje sta temeljito in stvarno opisala koroške šolske razmere ter odločno zagovarjala pravično •tvar. Najbolje pa je ocenil govor gosp. naučnega ministra celovški li6t .Freie Stimmen", v katerem je znani Dobernik izražal nepopisno veselje in navduševal nemške župane, da pošiljajo g. ministru zahvalnice kot odgovor na govore kranjskih poslancev, .welchen Dr. v. Gautsch so gruudlich heim-geleuchtet hat".
In vendar je gosp. poslanec Klun na podlagi uradnih aktov dokazal, da se na Koroškem ovira prosti razvoj slovenskega šolstva. Sedanje šole na Koroškem so tako vravnane, da se otroci ponemču-jejo, ker seveda se ne strinja s členom 19 osnovnih zakonov, ki slove: „V deželah, kjer je več narodov, naj se javne šole tako vravnajo, da dobi vsak narod potrebne pripomočke, da se izomika v "Svojem jeziku, ne da bi se moral učiti drugega deželnega jezika."
Poleg tega pa ee otroci tudi druzega ne nauče, kakor da žlobudrajo nekaj nemških besed, katere pa pozneje večinoma pozabijo.
V dotičnem govoru pa je g. i.aučni minister tudi naravnost pokazal svojo nevoljo, da .Katoliško politično iu gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" nabira prošnje za slovenske šole, ter je tudi namignil ministerskemu predsedniku kot notranjemu ministru, naj društvo razpusti. Nemški levičarji so glasno pritrjevali tem besedam. Radi verjamemo, da bi nemška gosp6da rada zatrla to društvo, toda upamo, da g. ministerski predsednik ne bode ustregel tej želji, dokler bode društvo delovalo v smislu svojih društvenih pravil, kakor je doslej.
Mnogo se govori o koroškem deželnem miru, katerega baje kalč slovenski agitatorji. A naše prepričanje je, da prej ne bode miru, dokler ne bodo Slovenci v šoli in uradu jednakopravni.
Uresničiti se morajo besede Nemca V. Rizzi-ja, ki je že leta 1849 pisal v .Deutsche Monatschrift aus Karnten" naslednje: .Ako ne morete biti pravični, bodite vsaj pametni. Dovolite in dajte prostovoljno, kar morate dovoliti in dati. Premislite tudi, da more Avstrija le obstati, če je pravična vsem svojim narodom."
Jako nas je torej razveselila in ob jednem iz-nenadila vest, da je naučni minister ugodno rešil priziva koroških slovenskih občin Št. Jakob v Rožni dolini in Tolsti Vrb, kateri sta zahtevali slovenski učni jezik v svojih ljudskih šolah
Torej vendar niso bili brezvspešni koraki slovenskih poslancev in pa deputacije koroških domoljubov. Načelno vprašanje je torej ugodno rešeno, da je namreč zahteva slovenskih občin pravična in zakonita.
Prav od srca čestitamo koroškim narodnjakom na tem prvem vspehu dolgoletnega truda, ob jednem pa izražamo željo in upanje, da Be bodo po vrsti oglašale za slovenske šole vse zavedne občine in da bode vlada ustregla njihovim željam. A
Poštne /zadeve na Primorskem.
Govor državnega poslanca dr. Gregorčiča v državnem zboru dne 4. decembra 1891.
(Daljo.)
Nadalje moram opomniti, da mej Sv. Lucijo in Cirknem v Idrijski dolini, katera proga je 29 kilometrov dolga, ni nobene postaje, dočim se jo napravila postaja Podmelec mej Tolminom in Grahovim, katera proga pa je le 24 kilometrov dolga. Postaja bi pa bila tudi potrebna mej Sv. Lucijo in Cirknim. Dolina sicer nema gostega prebivalstva, pa na St. Viški gori in ua njenih obronkih proti Idrijski dolini je jako mnogoštevilno delavno in inteligentno prebivalstvo, kakor na Tolminskem sploh. Po davkih, katere plačuje in po duševnih svojstvih, ki je dičijo, pa zasluži, da prida bližjo v dotiko s pošto, posredovalko kulture in državnega napredka.
Visoka vlada se bode morala baviti s to stvarjo, kajti tamošnje občine vložile so prošnjo v tem oziru. Kje naj se napravi postaja ob državni cesti v Idrijsko dolino, tega no bodem predpisaval vladi. Po mojem mnenju bil bi za to jako primeren kraj Slap, ki je središče trgovini jako razvito industrije pletenin in tkanin. Ta kraj jo prav blizu poštne ceste. Na St. Viški gori naj bi se tudi napravila pošta in s Slapa tja naj bi hodil poštni sel. To zadevo priporočam visoki vladi, da se blagohotno nanjo ozira.
Sedaj prehajam na Kras. Visoko častitim gospodom bode pač znano, da burja in zameti poštni in brzojavni promet čez Km jako ovirajo in ga včasih za več dni ustavijo. Ob takem času se je pred nekaterimi leti bila ohranila brzojavna zveza mej Dunajem in Trstom le čez Predil in Gorieo, poštna zveza pa le čez Postojine, Vipavo in Gorico. K sreči je še ta zveza ostala, kajti pogostom se pripeti, da tudi to poštno zvezo po Vipavski dolini ovira huda burja, ki včasih na nekaterih mestih v tej dolini
LISTEK.
Zornice.
(Adventna črtica.)
Na kmetih imajo po Slovenskem zorne maše svojo ganljivo poezijo. Ta pobožnost ima nekaj slič-nega 8 polnočnico na sveti večer. Ta tema po cerkvi in tleče svečice na klopeh delajo čudovit obraz. Ta osvetljeni prostorček zadošča jednemu človeku, molitveni knjižici in tej duši, koja v tem trenotji nima ničesa opraviti s svetom. Še dobro b6 spominjam kot dijak na te zornice. V župni cerkvi sv. Antona bilo je 8koro vse temno in za velikimi, visokimi okni odsevali so kakor beli zastori sneženi zameti, a v prostranskih kapelah bilo je temno. S&mo sredi cerkve migljalo je po klopeh nekoliko lučic, in kdor je nanje zrl s kora, zgubljale so se njegovim očem te lučice kakor v globoki jami. Spomnil sem se tedaj na rimske katakombe, katere so bile dvojno zavetišče vernikom, kamor jih je gnal 6trah pred preganjalci in iskrena pobožnost — od te pobožnosti v temi in somraku shranilo se je mnogo do današnjega dnd, spominjajoč na tiho zavetišče.
In ta mala trumica vrača se od tornic r temi in sneženih zametih na razne strani, a vsem je nekoliko lagodno pri srcu, duia občuti notranji mir, ki blagoslavlja in spremlja eelodnevno delo in posel.
Po nekaterih krajih, zlasti v pogorskih, hribovitih, imajo ljudje zornice zelo v čislih in se jih dokaj veseič. Že v predvečer, po delu ali pred večerjo, se pogovarjajo, kdo bo šel k zornicam. Vasico je zapal sneg. Po dnevu je tiha in molčeča, kot grob, — proti večeru se na tej sneženi ravini zgubi in izgine kakor žarek v daljavi in v kratkem popolnoma izgine izpred očij.
V jutro okoli štirih giblje in oživlja se Bemtertja po vasi, iz malih okenc nizkih hiš in koč bliskne lučica, in iz dimnikov veselo poletava višnjevi oblaček dima v čisti vzduh. Po nekodi se zbud6 sami, drugod BOBed potrka na oknice, kajti jeden o drugem vedo dobro, kdo hodi rad k zornicam. . . . Tu kdo potrka na vežne duri in udrami gospodarja, pri 80Bedovih zopet spravi na noge hlapca in dekla.
Mladim ljudem, fantom in dekletom, je omiljeno to zgodno vstajenje.. Na potu v cerkev, često po dve uri daleč, korakajo po gozdu, 8 snegom pokritem, tiho in mirno.
Ta nenavadna jutranja ddba, tema in pobožna tišina preganja vsako posvetno misel. K nam so hodili — in hodijo baje še dandanes — po cele ure daleč z bližnjih hribov preko temnih bukovitih gozdov ljudje k zornicam, — a nihča ee ni bal, ie mali otroci ne, ki so veselo gazili sneg do kolen.
Iz očij jim je sijala radost, dasi so steze strme in težavne.
Takšen sprevod bil je jako fantastičen, — po dvajset svetilk migljalo je med drevesi, in njih gi-gantične in strašljive sence pomikale so ne v sneženem ozadju, kakor bojne tolpe v bajkah. Toda nihče ni bil bojazljiv, kakor bi bila vsakega prevevala misel na ganljivo in pomenljivo zoričuo »veto mišo.
In po končanih zornicah hiteli bo ljudje tru-moma s podvojeno hitrostjo po zmrzlem anegu domov. Po vasi bilo je že vse na nogah, iz koč in hiš 8e je pa prijazno kadilo. Vsi premili in v obličju rudeči kakor kuhani raki vračali so se „zor-ničani" vsak na svoj dom, da zajutrkujejo, nato se pa takoj zopet lotijo dela. In meni še dandanes hodijo na misel te prelepe zornice, dozdeva se mi, da so bile duši moji večna in živa, smehljajoča se poezija.
Od te detinske ddba videl sem velika mesta, v kojih malokdo vč, kaj bo zornice. Stojite v temni cerkvi popolnem Bami, pred seboj vidite s^mtertja po klopeh kopico ljudij, a vam se nehot/; zdi, da je ta pobožnost v jutranjem somraku resnejša, iz 8rca kipeča in odkritosrčnejša, nego pri dnevnem svitu. Te službe božje vrte se zjutraj zarano, ko takorekoč spi še vse mesto, ko duh še ni raztresen.
Primerjajte to muožico pobožnih župljanov, zbranih v mrazu in Umi v župni cerkvi, i onimi
kaj hudo razsaja. Zaradi tega bi pa Njega ekscelenco gospoda trgovskega mioistra opozoril na cesto, ki bi bila dobra za rezervno poštno cesto, ker ni tako na burji. Ta je kakih 30 kilometrov dolga skladovna cesta Gorica-Rihemberk s 8 kilometrov dolgo cesto v Braniški dolini, kjer pride na raško konkurenčno cesto. Zaradi orografičaih razmer burja v imenovani dolini ni tako močna, kakor v sosedni Vipavski. Po tej cesti bi se vojaki lahko tudi tedaj premikali, ko bi to po vsporedni državni cesti zaradi viharjev ne bi bilo mogoče.
Omenjena poštna zveza ima samo jedno napako. Po Braniški dolini še ni popolnoma dodelana. Bazne okoliščine so tako nanesle, da se ta cesta ni uvrstila mej goriške skladovne ceste. Naredili so jo zasebniki iu mejne občine s pomočjo raznih doneskov, mej katerimi so posebno omeniti darilo Nj. veličanstva cesarja in pa deželni in državni donesek.
Tudi ta viuski okraj zadele so slabe letine, pokazala se je trtna uš in minolo poletje je pa še bila nenavadno silna toča. Zaradi tega se pa cesta nadaljevati ne more. Prosim torej Njega ekscelenco trgovskega ministra, da bi v interesu svojega področja priporočal visokemu ministerstvu notraniih stvarij, da dovoli podporo. Strategično važnost te ceste priznali so že vojaški krogi, poštno sem pa jaz razložil. Prosim torej, naj se poizveduje, če ni res tako.
Ker že govorim o poštnih čestah, naj še omenim, da poštni cesti iz Gorice v Vipavo ne preti le burja, temveč tudi hudournika Grajšek in Lokav-šček, katera pri Ajdovščini pod Lokavcem ob hudih plohah nanosita mnogo peska in gramoza na cesto. Če se razmere ne premeni, utegne se pripetiti, da e. kr. pošta ne bode mogla voziti niti po Vipavski, niti po Braniški dolini, ker cesta po poslednji dolini še ni dodelani, prva pa bi bila zasuta. S tem bi se popolnem ostavil promet v tem kraju. Opo-sorim naj torej Njega ekscelenco poljedeljskega ministra na ta dva hudournika, da se kmalu zagradita, kajti nevarna nista le cesti, temveč tudi njivam in travnikom.
Ko bi hotel o poštni in brzojavni upravi na Primorskem obširneje govoriti, moral bi pred vsem konstatovati, da se ne ozirajo na jednakopravnost domačih narodov, temveč jo v resnici kršijo. (Tako je! na desnici.) To se dogaja že v začetku, če se kdo hoče posvetiti poštni službi. Italijanski kandi-datje delajo izpite za poštne ekspeditorje v italijanščini, slovenski in hrvatski kand datje se pa izpra-čujejo v italijanščini in nemščini. (Cuite! Čuite! na desnici. To je jednakopravnost!) To se ne strinja z narodno jednakopravnostjo. Mari slovenščina iu hrvaščina nesti sposobne, da bi bili izoraševalna jezika? Je-li na Primorskem moči izhajati brez znanja teh jezikov, ne da bi znatno trpela služba?
Ravno tako se naznanjajo vse naredbe in določbe, katere se ne priobčuiejo v državnem zakoniku, podrejenim uradom le v nemščini ali italijanščini. (Cujte! Cujte! na desnici.) Italijanskim časopisom naznanijo se o pravem času v italijanščini,
radovedneži pri polnočn'ci po mestib. Marsikaterega izmed teh vernikov ni prinesla semkaj prava po-božno.it in čista molitev.
Strah v gradu.
(Povest. Srbski spisal J. S. v »Javoru« 1874; poslovenil A. Fžkonja.)
(Dalje.)
Oba trgovca sta to večer odpotovala v bližnjo vas. A ona dva mesarja odšla sta v krčmo prenočit, bodi si da jima je grajska skrivnost bila znana, bodi si da sta hotela noč preživeti v veselju. Jaz pa sem šel v sobo, katero so mi bili v gradu odločili in katera je gotovo bila priljubljeno stano-vališče onega razvpitega antikrista.
Prižgem svečo. Pregledam po sobi dobro, ali nikogar v njej. Pogledam v omaro, poskusim odpreti stransko sobo, a ne morem, bila je zaklenjena. Vse je bilo v redu. Vzamem iz potne torbe pištolo, katero sem za vsak slučaj nosil s seboj in jo denem poleg sebe na mizo.
Odbila je tri četrti na dvanajst.
Jaz res da nisem od onih plašljivih ljudij, za katere je ta doba polna skrivnosti in uganjke, doba, katera jim strah vliva v žile, vendar moram na svojo sramoto priznati, da mi v tem hipu ni baš bilo najboljše pri srcu. Skoro me je jeza popala.
dočim se slovanskim listom naznanijo v nemščini ali italijanščini, ali se pa še ne naznanijo. Dopisovanje poštnega ravnateljstva s podrejenimi poStnimi uradi je v italijanskem jezikovnem okolišu italijansko; s poštnimi uradi v slovenskih ali hrvatskih krajih se pa dopisuje nemški ali italijanski. Poštni nadzornik, kateremu je poleg Primorskega tudi Kranjsko podrejeno, mora na svojem uadzorovaluem potovanju poslnževati se tolmača, ker v deželi navadne slovenščine ne zna. Zato se pa tembolj zaveda svoje oblasti in jo je že marsikomu dal čutiti.
Slovanske tiskovine za poštno porabo so najbrž v Trstu v zalogi, ali vselej jih lahko ne dobiš. To je temu krivo, da je že marsikdo na neslovansko tiskovino zapisal slovanski nas!ov. Pošta je pa odrekla odpravo take pošiljatve z opazko, da se mora naslov v jezikovnem oziru vjemati s tiskovino, in poštno ravnateljstvo je temu pritrdilo. Kolikor je meni znano, se še na Dunaju tako strogo ne ravnajo po tem načelu, četudi tukaj zakone in naredbe vsaj tako natančno pozuajo, kakor v Trstu.
(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. decembra, botram|e dežele*
Položaj. To, da se tako dolgo ne imenuje novi levičarski minister, je baje znamenje, da je pričakovati še daljših prememb. Levica hoče porabiti sedanjo priložnost iu sili v Taaffeja, da bi jej še kaj dovoli. Samo z jeduim ministerskim sedežem brez portfelja jej ui dosti pomagano, temveč dober bi bil še kak ministerski stol, s katerim bi bil združen tudi portfelj. Sploh pa hoče levica, da s pre-membami v vladi pride tudi v ministerstvo nov nemško-liberalni duh. Taaffe se sedaj še vedno upira levičarjem, posebno ker se mora ozirati na Poljake, ki se tudi nič prav ne vesele levičarske vlade. Kdo vč, koliko časa se bode Taaffe še ustavljati mogel, če na desnici vlada ne dobi zanesljive podpore.
Novi minister. Kdo bode novi levičarski minister, še ni gotovo. Sprva se je sploh mislilo, da bode baron Widmann, za njim se je pa imenoval dr. Weeber. Zadnji čas pa nekateri listi imenujejo grofa Kuenburga. O poslednjem se pač druzega dosti ne \6, kakor da je odločen pristaš zjedinjene levice. Posebne nadarjenosti dosedaj ni pokazal in ž njim bi sedanji vladi najbrž ne bilo dosti pomagano.
Plener. Predsednik skupnega državnega ra-čunišča, pl. Toth. pojde baje v kratkem v pokoj. Toth je Oger. sedaj pa pride na to mesto Cislitva-nec. Časooisi že vedo povedati, da bode novi predsednik temu uradu pl. Plener. Nemogoče to ni, kajti s tem bi se Taaffn odkrižal jednega minister-skega kandidata. Vodstvo levice bi potem prevzel seveda Cblumecky, ki je nekoliko bolj zmeren nego Plener in je tudi bolj priljubljen v konservativnih plemenitaških krogih. Taaffe bode morda porabil ves svoj vpliv, da Plener dobi omenjeno mesto, ker bi potrtm ložie sestavil sebi povoljno večino.
Razpor mej češkimi Nemci. Tudi mej j češkimi Nemci se je že jel kazati razpor. Nekateri ! so že siti vodstva praške kazine. Za mestno skupino rumburško so nemški gospodje v Pragi postavili za i kandidata dr. Pergelta, ki v tem kraju ni nič znan. ;
Mnogim obrtniškim krogom pa ta kandidat ni prav nič ugajal, iu postavili so svojega kandidata, Kiehla. Ti je nasprotnik velikokapitalisdčnih načel in se je mej drugim izrekel nekoč za ločitev trgovskih in obrtniških zbornic. Od neke strani priporoča se kot tretji kaudidat dr. Kronawetter. Po tem takem bode hud volilni boj. Slovanom sieer noben omenjenih kandidatov ni prijazen, ali vendar bo razpor v nemškem taboru le Cehom v korist. Ce se Nemci začu6 ravsati med seboj, ne bodo mogli toliko naspioto-vati Čehom. S časom utegnejo pa med Nemci celo na površje priti možje, s katerimi bode sporazum-Ijenje mogoče.
Vnanje dr žare.
Bolgarija. Zaradi iztiranja časnikarja Cha-dourna sta se baje sprla Stambulov in Grekov. Grekov je bil prijatelj iztiranega žurnalista in hoče baje sedaj odstopiti. Stambulov se seveda prizadeva, da bi obdržal Grekova v ministerstvu.
Rumunija. Zbornica je izrekla vladi z 78 proti 73 glasovom nezaupnico. Vlada bode sedaj najbrž odstopila. Ta poraz vlade prihaja od tod, ker junisti neso glasovali za vlado. Juuisti zahtevajo, da se zbornica razpusti.
Rusija. »Novosti" priporočajo, da bi se Rusija in Francija pridružili srednje - evropski carinski zvezi in da se sploh osnuje velika evropska carinska zveza, ki bi bila naperjena proti Severni Ameriki. Ta list dokazuje, da bi taka zveza za Rusijo imela najugodnejše posledice. »Novosti" so glasilo ruske kapitalistične stranke in torej izražujejo njeue nazore. Prav verojetno pa ni, da bi se vjemali z nazori vladnih krogov. — Neki ruski list jako slabo sodi o ruski vojski. Peštvo ne more z dovoljno hitrostjo izvršiti kakega napada. Konjiča je slabo or-ganizovana. Ruski vojaški krogi imajo vsi napačne pojme o konj c^, zaradi tega se je v vojni bati velikih izgub. Topništvo preslabo podpira druge čete. Ta sodba baje prihaja iz vojaških krogov.
Belgija. Bivši belgijski minister Jakobs je umrl. Liberalni listi ga grozno napadajo, ker je on oče sedanjih šolskih zakonov, po katerih se je v Belgiji zopet postavila šola bolj na versko podlago. Pokojnik je bil plamanec in je kot minister mnogo storil za jednakopravnost svojega maternega jezika.
Francija. V Franciji so lani nad 1000 se-meniščnikov vzeli v vojake, Vkupč je pa v vojašnicah nad 2000 semeniščnikov. »Univers" opozarja na to, da se mnogi ne povrnejo od vojakov v semenišče, posebno ker se jim obeta hitro napredovanje pri vojakih. Zato bo pa jelo primanjkovati duhovnikov, če ostane sedanji zakon dolgo v veljavi.
Izvirni dopisi,
S Koroškega, dnč 21. decembra. Šolski svet v Cernečah pri Spodnjem Dravobregu je letos v maj-niku sklenil prošnjo za slovensko šolo po programu slovenskem, kakor si jo želi velika večina zavednih starišev. Prošnja je bila odposlana »Katol. političnemu in gospodarskemu društvu koroških Slovencev" v Celovcu, ki jo je na Dunaj odposlalo.
Čakali smo, kaj da se ukrene. Pa glejte, sedaj najedenkrat smo dobili od okrajnega šolskega sveta svojo prošnjo nazaj s pismom, da naj se krajni šolski svet zbere in še jedenkrat posvetuje, ker se zdi (scheinbar), da prošnja ni bila pri postavni seji sklenjena.
Večkrat sem pogledal na pištolo, kakor da mi bode ona v tem slučaiu nekaj pomagala.
Res, jaz, kakor vsak svobodomiselni človek, nisem na take reči čisto nič porajtal, ali vendar nisem se mogel nekega posebnega skrivnostnega čuta iznebiti. Spomnil sem se kar piše o dukovih nemški učen pisatelj. In sedaj še le sem mu dal popolnoma prav. Kajti zares, težko je otresti se onega praznoverskega čuvstva, v katerem smo odrasli, pa ceI6 tedaj, ko smo z zrelim razumom spoznali, da so to prazne stvari. Ono ima pri vsem tem moči nad nami.
Še nekoliko minut in igra se bode začela. Nič ni hujšega, nego živeti v negotovosti. Gotovost mi je stokrat ljubša. Da, daj mi ta trenotek gotovosti, pa mi ne bode tako strašno; ali k čemu me mučiš dvojno!
Premišljeval sem, ali bi ugasil svečo ali bi jo pustil. Morebiti da bode ta neuganjena igra izgubila nekaj od svoje skrivnosti, ako jo pustim, dagori; a nikakor nisem hotel, da se z menoj govori kakor s kakim malo-vrednežem. Ugasil sem jo, a žveplenke sem dejal tako, da mi bodo takoj pri roki. Pištolo sem položil poleg škrinjice.
Začne biti dvanajsta ura. Ena .. dve . . tri ... ravno dvanajst.
Preneham dihati.
Ne čuje se nič.
Ali zdaj . . . začujem, kako je iz najbolj oddaljene sobe začel žvenkljati kreguljček. Iz začetka vse bolj tiho, a za tem močneje. Tako je prišlo do mojih duri, ki so vodile v stransko sobo. Začujem, kako se odpro. Kreguljček prileti notri. Ušesa mi ogluše.
Iz začetka sem se bil prestrašil. Ali ko se domislim, da je to odločni trenotek, zberem vso svojo srčnost. — V tem hipu občutim, da mi odeja gre doli. Jaz jo začnem zadržavati, ali neka nepremagljiva moč vlekla jo je doli. Primem odejo takoj z rokama, ne morem je nikakor zadržati. Zamižim, zberem vso svojo moč in segnem z roko na ono stran, na katero je odeja doli šla. Zagrabim neko roko. Bila je vsa dlakava.
Na mah prižgem svečo in skočim iz postelje. Roka je prišla izpod postelje. Zgrabim pištolo in namerim jo pod posteljo, ker sem pod njo videl nekaj črnega.
BVčn!" vzkliknem, „ali zdaj ustrelim."
Mir in tihota.
»Ven, ustrelil boml"
„Ej, pustite komedije," začuje se naenkrat glas izpod postelje in črna stvar začne gibati.
Jaz sem bil iznenaden, a ob enem bi, ko bi le mogel, udaril v smeh.
Za kratek trenotek izkoči ven. Pred menoj se prikaže celo strašilo. Postava srednja, človek, a ves
Zaradi tega naj Se jedenkrat šolski svit izreče, ali potrdi omenjeno prošnjo, ali naj ostane vse pri starem! Svoj sklep naj predloži občini Li-beliče. Da bi se ta sklep moral predložiti tudi občini Tolsti Vrh, v katero spada dobra polovica všo-lanih otro1:, o tem pismo ne pravi ničesar.
Kdor sedaj pomisli, da je libeliška občina v liberalno-nemških rokah, akoravno je ta kraj čisto slovensk; kdor pomisli dalje, da se je v zadnjem času premenil krajni šolski sv6t v Cernečah in da mu je, žalibog, predsednik graščak Lušin, nemšku-tar in nasprotnik pravih naših teženj, mora spoznati, da je naša prošnja nastopila tudi na Koroškem že dovolj znan trnjevi pot.
To se je tudi pokazalo pri zadnji seji šolskega svžta, v katerem so poleg graščaka Lušina štirje slovenski kmetje, dva znana narodnjaka, potem Ojč, ki so vsi od Lušina čisto neodvisni, le četrti je nekaj odvisen kočar. Oba prva narodua kmeta sta očitno nasprotovala Lušinu, ki je na novo ogreval znane nemškutarske trditve in je dostavljal, — pa ne smejite se, — „da bi znali še Kranjci in Hrvati postati," ko bi vpeljali slovensko šolo; bomo torej glasovali „po postavi", da naj ostaue vse pri starem.
Oba narodnjaka nista udušila svojega pravega prepričanja in sta svoje ugovarjanje dala v zapisnik vpisati, češ, da v tako važnem vprašanju bota še stariše otrok poprašala, ker vesta, da si stariši slovensko šolo želijo, ker v našem kraju je vse slovensko razven enega Nemca in enega Laha. Žalostno je, da je tudi Ojč, ki se na Lušina ne potrebuje nič ozirati, ž njim potegnil in je tako po-mogel le našim glavnim nasprotnikom. Je to pač slaba lastnost mnogih koroških kmetov, da se nočejo zameriti ljudem, ki imajo nekaj premoženja.
Slovenski svet se bo morda čudil, kako je bilo obče mogoče, da je bil graščak za predsednika našega soveta izvoljen? Temu smo se tudi mi tukaj začudili.
V šolski svet nam ga je poslala libeliška liberalna občina in je torej prišel k nam kakor Pilat v „Credo"; pri volitvi predsednika pa sta glasovala dva kmeta za njega in on sam je tudi sebi dal glas. Kakor vidimo, porabil je že prvo priložnost svojega uradovanja proti opravičenim željam našim, češ, da ni treba vprašati starišev, saj je tako šolski svet od njih izvoljen." — Černečani, zapomnite si to prav dobro in ne dajte se ustrašiti, bodite prihodnjič previdnejši, ako hočete slovenske šole doseči.
Iz Ribnice, 19. decembra. Povodom prihoda preč. g. dekana Povšeta ste objavili dopis o slovesnem sprejemu, ki je pokazal, da je in ostane naš vrli Ribničau stara slovenska korenina. In v resnici smo bili veseli uovega preč. gospoda in to tembolj, ker sta čč. gg. kapelana bila preobložena z delom. Toda zopet smo bili iznenadeni, ko nas je zapustil č. g. Erzar, in kakor čujemo, je premeščen od nas tudi č. g. Mrak. Torej vse novo, samo stric č. g. Jožef in pa sv. Štefan sta še stara. Ne drznemo se seveda vprašati, ker ne poznamo druzih razmer in potreb, zakaj se vrše tako nagle premembe, vendar
ogrnen z jarčjo kožo. Na lici krinka od kožje kože, na rokah pa rokavice.
„Kdo si ti?" vprašam in nastavim pištolo na strašilo.
Res da nisem mislil ustreliti, ali ker je pištola do sedaj storila svoje, menda bode tudi zdaj.
„Pustite, pustite šalo," začuje se izpod krinke, in glej — odmakne samo z roko in pred menoj se pokaže — kaj mislite kdo ? — Hišnik 1
Stal sem kakor odrevenel.
„Da, jaz sem, jaz, z dušo in telesom", reče mi on, potem ko je vrgel kožo s sebe.
„Za Boga svetega, človek, pa kaj ste me strašili?"
„Prešmentano vi ste srčni, dobro! Sedaj lahko ostanete v gradu, dokler hočete. Prestali ste skušnjo."
„0 hvala, hvala," odgovorim mu. „Kjer se gostoljubje na tak način izkazuje, tam ne ostanem ni trenotka dalje."
„E, ne mislite na to. Pa me poslušajte. Vi nas bodete na vsak način obsojali . . .
„Pa bodem na vsak način imel tudi prav.
„Vidite, ljubi moj gospod," in oskrbnikov namestnik se posadi na posteljo. „Pustite pištolo, ni vam več potrebna, strašilo ste že ubili iu odrli." In smej6č se pokaže na kožnjo ogrinjalo.
(Konoo slidi)
pa si dovoljujemo izraziti naj prvo veselje, da smo dobili tako izvrstnega preč. g. dekana, pa tudi žalost, da smo v kratkem Času zgubili oba tako vrla gg. duhovna pomočnika.
Res, v 20 letih ni bilo toliko nenadnih pre-memb, kakor sedaj. Tudi g. nadučitelja že nemarno četrti mesefc, ne vemo, kje ga toliko časa ugibljejc. Ribnica je v zadnjih 25 letih veliko storila, a časi se preminjajo.
Iz Notranjih Goric, pri Brezovici 19. decembra. Sprejmi, dragi »Slovenec," nekoliko vrstic iz kraja, iz kojega, z malo hiperbolo rešeno, le vsako sedmo leto kako novo vest v svet priueseš. Pri nas dali smo si v jeseni napraviti novo cerkveno uro. Delo prevzel je občeznani cerkveni urar g. Matevž Oblak z Vrhnike. Resnici na ljubo bodi povedano, da je imenovani mojster delo izvršil zares mojsterski, na občno zadovoljnost vseh občanov: kajti ura gre prav dobro in ne potrebuje niti najmanjšega regulovanja. Bodi omenjeni g. mojster vsem cerkvenim možem ob jednakih prilikah najgorkeje priporočen.
Slavnemu uredništvu »Slovenca"
v Lj ubljani.
Z ozirom na § 19. tisk. zak. zahtevam, da vsprejmete sledeči popravek dopisa s Sv. Gore z dn<5 12. grudna t. 1. v št. 288. »Slovenca."
Ni res, da je Sv. Gora zapuščena iz zanemarjena, kajti ni ga uajmanjšega slučaja, da bi bil jaz zanemaril svoje dolžnosti.
Ni res, da je ^vzbudilo po župniji veliko ne-volje, da sem postavil za novega ključarja nekega človeka, ki na Sv. Gori ne uživa posebnega zaupanja;" res pa je, da mi je mnogi Sv. Goreč, hvaležen, da sem odstranil bivšega ključarja Razpotnika. Res je nadalje, da ključarja nisem „postavil" jaz, marveč izbral ga je veleč, dekanatski urad Moravški izmej nasvetovanih poštenih mož. In zopet je res, da je novi ključar J. Gradišek občespoštovan mož in „uživa zaupanje" na Sv. Gori. Slednjič je tudi res, ako bi bilo moje postopanje nepravilno, da bi bil veleč, dekanatski urad v Moravčah, kojemu sem pojasnil vse razmere in koji jedini je za to odgovoren, gotovo zavrgel moj predlog.
Pri Sv. Lambertu 20. grudna 1891.
Anton Bcrce
[župnik Sv, Lambertski in upravitelj •' Sv. Gorski.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23. decembra.
(Katol. tiskovno društvo) razveselil je neimenovan gospod iz dekanije lesko vške z lepim božičnim darilom, poslavši mu v pospeševanje druž-binih namenov sto goldinarjev. Bog živi velikodušnega dobrotnika!
(O dolenjskih želcznicah) Komisijski obhod na delni železniški progi, ki se pričenja na Grosupljem, a drži čez Gotino in Peščenik na Višnjo Goro, dalje preko Zatičine, Radohove Vasi in Velike Loke na Trebnje, vršil se bode po nastopni vrsti: Dnč 11 ja-nuvarja od Grosupljega do Velike Žaljne v katastralnih občinah Grosuplje, Slivnica in Velika Loka; dne 12. januvarja od Velike Žaljne do Starega Trga v katastralnih občinah Velika Loka, Dedin Dol in Polica; dn<5 13. januvarja od Starega Trga do Studenca pri Zatičini v katastralnih občin Draga, Hudo in Gorenja Vas; dnd 14. januvarja od Studenca do Pluske v katastralnih občinah Radohova Vas, Včlike Pece in Št. Vid; dne 15. januvarja od Pluske do Sent Lovreuca v katastralnih občinah Veliki Gaber, Bukovica, Male Dule in Prapreče; dne 16. januvarja od Št. Lovrenca do Zidanega Mosta v katastralnih občinah Mali Videm, Velika Loka in Sv. Štefan; dnd 18. januvarja od Zidanega Mosta do Dolenjega Podboršta v katastralnih občinah Sv. Štefan iu Trebnje.
(Novo posojilnico) so dn^ 17. t. m. osnovali v Gorenji Radgoni na Štajerskem. Prvi shod je bil mnogobrojno obiskan, iz Celja so prišli gg. dr. Iv. Dečko kot deželni poslanec tamošnjega okraja. F. Lončar kot tajnik „Zveze slovenskih posojilnic" in drd. Brumen. Dr. Dečko je razložtl pomen posojilnic v gospodarskem in narodnem oziru. Predložena pravila so bila odobrena, v odbor so bili izvoljeni gg.: Anton B e 1 š a k , župnik v Gorenji Radgoni, načelnikom; dr. G o r i č k i, odvetnik ; O. P 1 o j, c. kr. notar; o. Emeran S1 a n d e r, administrator; Jos. Zemljič, nadučitelj v pokoju; Jos. Škrlec, posestnik in krčmar, vsi v Radgoni, in Fr. K r e m p l, posestnik v Crešnjevci, odbor-
niki. Pregledovalcem računov je izvoljen č. g. M. Meško, župuik v Kopeli, njegovim namestnikom Č. g. Alojzij Šijanec, župnik v Negovi.
(Novo slovensko društvo v Mariboru.) Mariborski rodoljubi dokaj požrtvovalno skrbe i za slovensko šolsko mladino. V tem oziru je ondotni kanonik č. g. dr. J. K r i ž a n i č s sodrugi vložil pri graškein namestništvu pravila za osnovanje društva »Dijaška kuhinja". Pravil pa vlada ni potrdila, ker vsled § 16. društ. pravil pripade društveno imenje v slučaju vladnega razpusta — mariborski čitalnici, kar se ne strinja s § 27. društvenega zakona z dn6 15. novembra 1867. 1. Gosp. kanonik Križahič bode iznova predložil preustrojena pravila vladi v odo-brenje.
(Lov na cigane.) Orožniki pridno zasledujejo cigane, ki so ljudem po deželi v največjo nadlogo. Tako so dne 16. t. m. v gozdu blizu Vodic vjeli dva taka postopača, Valentina Hubra in Franca Majerja, dva druga sta jim ušla.
(Družba sv. Cirila in Metoda) je prejela iz Litijske doline že letošnji osmi dar v znesku 10 gld. 35 kr. In sicer so poslale 8 gld. vrle Litijske Slovenke, da se s tem odkupijo mejsebojnih novoletnih voščil; 2 gld. 35 kr. pa v isti namen rodoljubne šmartinske gospe in gospodičine.
—	Zahvaljujoč se na tem daru priporoča ob bližajočem se Novem letu v posnemanje tako postopanje.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Božičnico) priredi v tukajšnjem Marijanišču V nedeljo, dne 27. t. m., ob 5. uri zvečer Vincencijeva družba. Vspored: 1. „Božična pesem". 2. Nagovor. 3. Pesem: »Otroci pri jaslicah". 4. Dekla-macija: „0 Božiču". 5. Pesem: „Sv. večer". 6. De-klamacija: »Živopisec in Marija". 7. Pesem: „Go-spodov prihod". 8. „Sv. Elizabeta". Oratorij H. F. Mullerja.
(Živinska knga na parkljih in gobcih) je na Kranjskem razširjena v postojinskem okraju, in eicer v krajih Postojini, Britofu, Hreuovicah, Košani, Poddragi, Šmihelu; vljubljauski okolici, in sicer na Studencu, Vrhniki, Pijavi Gorici, Račni, Št. Jurju in Želimljah; v novomeškem okraju, in sicer v Prečni, Brusnicah in Šmihelu; v črnomaljskem' okraju, in sicer v Gradacu, Metliki in Radovici.
(Rimskega Katolika) XII zvezek tretjega tečaja je ravnokar izšel. Obseg: Naše in naših nasprotnikov delovanje pred sodiščem avstrijskih škofov. — Platonska ljubezen. — Pisma brezvercu. — Glasba v cerkvi. — Napredek in Cehi z ozirom na Slovence.
—	Razuoterosti (Mi ostajamo. Brce „Nove Soče," Spet duhovnik v „Novi Soči." Neslišano terorizo-vanje. Opomin s Štajerskega. — Dr. Mahničev c. kr. katolicizem. — Nekaj novega o akademiji sv. Tomaža. — Razsodba in prošnja. — Razpis. — V podporo mladim pisateljem.
(Vabilo) na 35. občni zbor narodne čitalnice ljubljanske v soboto 26. decembra 1891. leta ob 11. uri dopoldne v društveni pevski sobi. Duevui red: 1. Nagovor predsednikov 2. Poročilo tajni-kovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev dveh revizorjev. 5. Volitev predsednika in 10 odbornikov (§ 10. dr. pr.) 6. Posameznosti. K mnogobrojni udeležbi vabi najprijaznejše	odbor.
Telegrami.
Budimpešta, 23. decembra. Državni zbor je v tretjem branju sprejel vse trgovske pogodbe. Ministerski predsednik je naznanil zbornici, da bode kroni nasvetoval razpust državnega zbora, ko bode gorenja zbornica sprejela pogodbe, ker je vsled volilnega gibanja v vsej deželi nemogoče mirno parlamentarno delo. Dne 4. januvarija se zbor zopet snide, da zasliši poročilo gospodske zbornico o trgovskih pogodbah.
Berolin, 22. decembra. Naučni minister grof Zedlitz jo prinesel profesorju Curtius-u, ki danes praznuje petdesetletnico svojega doktorstva, cesarjevo častitko in zvezdo hohenzollernskega komturskega hišnega reda.
Rim, 22. decembra. Po privatnih poročilih so zameti zagrobli 200 železniških delavcev na progi Sulmona-Isernia. Nekaj se jih je zadušilo, nekaj zmrznilo; 15 trupel so že našli.
Pariz, 22. decembra. Škof Freppel je danes umrl.
Carigrad, 22. decembra. Nadvojvoda Leopold Ferdinand je danes prišel ineognito. Sultan ukazal ga je pozdraviti.
Itmi?H so:
19.	decembra. Albreht Prager, polkovnega zdravnika sin, 36 ur, Prtd Škofijo 20, trismus. — Srečko Pfeifer, delavčev sin, 7 mesecev, Ulice na Grad 10, božjast. — Ignacij Dobrin, pomožni uradnik, Gl let, Pred Škofijo 10, plučni omphysem. — Vojteh Valenta, mestni blagajnik, 49 let, Cojzova eesta 10, vitium cordis. — Elizabeta Kačar, posestnikova žena, 69 let, Cerkvene ulice 17, vodenica. — Jera MuzloviS, posestnikova žena, 36 let, Hradeckega vas 13, jetika.
20.	decembra. Ivan Kveder, delavec, 38 let, Dunajska cesta 11, kap.
V b olnišnici: 1B. decembra. Jakob Satlor, delavee, 53 let, plučni cm-physem.
20. decembra. Ivan Ravnahrib, kajžar, 56 let, marasmus.
Vremensko Mgtorotflo.
(1513) 1
Tužnira srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš preljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče, brat, svak iu ujec, gospod
Radivoj
j
a rf O	CM	Stanje		Vsitsr	Vr;me	> v j. .9 5 e
opazovanja		zr&lcoiuera t mm	toplomera po Celziju			■g« * a g
22	"7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zveč.	750 0 7490 749 5	—-11 4 —3 4 —8 8	sl. vzh. n h	megla jasno n	0 00
Srednja temperatura —7 9°. za 5-5° pod norm*lom ■OOOOOOOOOOOOOOOOOB
o o o o o o o o o o
Anisette Excelsior.
a- 1
§
o o
Iljj,

Dietetlčni želodčni liker jako prijetnega okusa in zdravilnih lastnostij, krepča želodec in pospešuje prebavljanje. Zavžije se ga po jeden kozarček po vsaki jedi. — Steklenica '/, klg. 1 gld. Q
Cura^ao Naturel. 0
Posebno dober dišeč liker za I želodec z istimi zdravilnimi last-nostmi kakor ,.Anisette", nareja se iz svežih ,.turai;ao- pomoranč". — Steklenica »/» klg- 1 gld. Pre-kupovalcem se dovoli nižja cena Oba likerja sta za prekupovalce dobro blago, ker se moro prodajati v vseh kavarnah, gostilnah in sladščičarjih.
0 Piccolijeva lekarna „Pri angelju" 0
0	"v L juhljmii, Dunajski! ccsta.	0
0 Vnanja naročila se proti povzetju svote 0 Q	točno izvršujejo. (1314) 3 Q
■OOOOOOOOOOOOOOOOOH
inžener c.kr. niže-avstrijskega namestništva,
v soboto, dnč 19. decembra 1891. 1., ob '/.j 12. uro po noči v 42. letu svoje dobe po kratki bolezni nagloma mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega ranicega bode v torek, riue 22. decembra 1891. I., ob »/„ 2. uri popol Ino iz hišo žalosti.
Svete maše zadnšnice brale se bodo v Dun. Novem Mestu v župni cerkvi v Četrtek, dne 24. decembra 1891. I., ob 10. uri do poldne in v župni cerkvi sv. Lovrenca na Raki.
Predragi ranjki priporoča se v molitev in blag spomin.
V Dunajskem Novem Mestu, dne 20. decembra 1891.
Največja zaloga
šivalnih strojev
JAN. JAX,
s
Genilniki
zastonj in franko.
LJUBLJANA,
Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se (1410) dovoljujejo. (30-28)
Zamenjuje stare stroje.
JPoprave vršS se točno trajno in ceno.
Žalujoči ostali.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombo vanj a
A. PAICHEL,
(1363) so zobozdravnik	(?)
pri Hradcckcga mostu I. nadstr.
%
0 o o
prekrasne novosti
v lesnih rezbarijah vsako vrste za vsaki salon pripravne. Največja izber kaset za nakit in rokovice z rauziko in brez njo, pripravnih za darila.
T
Šelenburgove ulice št. 4. (Kočevska domača ol>rt.)
(1508) 5-4
} ♦
M
5 <
•i
5 i
VeleČastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom !
Usojam si opozoriti velečast. duhovščino in sl. cerkvena pred-
stojništva, kakor tudi posamezne osebe, katere žele darovati kakej župni cerkvi ali podružnici, kapeli itd., na svojo


izborno veliko zalogo
vsakovrstnega
cerkvenega orodja in posode
sploh vseh v mojo obrt vštevajočih se cerkvenih potrebščin ter uljudno vabim na ogled iste. Dola izvršena so v istini povsem krasno.
Ker mi nedostaje prostora, prodajem vso zalogo
po prav nizki ceni.
Vsa naročila od od najpriprostejše izdelanega svečnika do najfinejše umetno izvršene monštranoe in raznega diuzega orodja izvršim v najkrajšem času po nizki ceni.
Da si more omisliti tudi najrevnejša župna ali podružna cerkov potrebnih stvarij, dovoljujem izredno ugodno plačilne pogoje.
Najodličnejšim spoštovanjem se priporočam
M
Božično darilo.
a 1 i	(1482) 30-18
devetdnevna, oziroma šestne-deljua pohožnost v spomin blažene smrti sv. Alojzija. Spisal Jan. Smrekar,
katehet ljudskih šol v Ljubljani.
Dobiva se v .,,Katoliški Bukvami" v Ljubljani.
m
(1484) 7
Lcop. Tratnik
v Ljubljani, sv. Petra eesta št. 27.


JVT

Gosp. lekarničarju Fic^TI-ju
v. Ljubljani.
Podpisanca potrjujeva s tem, da Vi že 18 let dobivate marsalsko vino iz naših kletij in sicer vedno najboljše. Pooblaščava Vas, da sinete to pismo priobčiti, da se potrdi resnica, in znamujeva se z velespoštovanjem	(1315) 10.2
I® H W® WlmM*>
V Palcrmn (v Italiji) decembra meseca 1891.
D u n a j s k a 1> o
r x a.
Dn6 23. decembra.
Papirna renta 5%, 16% davka . . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
92 gld. 60 kr.
London, 10 funtov stri.
Cesarski cekini . Nemških mark 100
. 92		20 „
109		—
. 102		15 „
. 1012		
. 284		75 .,
117		85
9		35 „
5		61 „
	n	92 '/,„
Dn6 22. decembra.
Ogerska papirna renta 5%......101
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banko 4 % Zastavna pisma „ „ „	„ 4'/»%
Kreditne srečke, 100 gld.......
St. Genois srečke, 40 gld.......63
106 gld. 30 kr.	
101 „ 30	
134 „ —	
148 -	n
179 „ 50	
06 „ 25	
100 „ -	n
185 „ 50	
63 „ -	n
	23 gld.		—	kr
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . ,	16	n	75	n
	19	n	50	n
Salmove srečke, 40 gld........	62	„	50	ti
Windischgraezove srečke, 20 gld.....	54	n	—	*
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	151	It	76	n
Akcije Ferdinandove sov. želez. 1000 gl. st. v.	2800	n	—	
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	83	n	2J	n
	1	n	16	n
	45	M	75	n
tmenjarnicna družba na Dunaju,
I„ Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnein listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
IV Razna naročila izvršfi se najtočneje. "»O
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinaoljske zadolžnioe. 4'/, % zastavna pisma pestanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4'/j% komunalne obveznloe ogerske hlpotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnico njene.
Državna dobrodelna loterija.
Žrebanje dne 29. decembra!
Glavni dobitek 100.000 gld. v gotovini.
Jedna srečka 2 gld. "•H 5 srečk le gld. 8 50, 10 srečk le gld. 16 50.