TRST, četrtek 23. februarja 1956 Let0 XII. . št. 46 (3284) PRIMORSKI DNEVNIK uredništvo Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93-808, 37-338 vnaprej* četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Komunalni banki v Ljubljani 60. KB. 1-Z-375 - izdata Založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst Možnost odložitve občinskih volitev 5iWl» nasprotnim zatrdilom vlade ^laceualni manever desnice je spravil v nevarnost pravočasno odobritev no volilnega zakona - Nejasen položaj med strankami, zlasti v vladni koaliciji °9odki v V e nosi in Comisu pred poslansko zbornico Kai" 2n,*Šega ^Pisnika) ?ovmariev „ ,Na vprašanja UDnvI glasovih, da bo-ie PreriJl'6-, Volitve odložene, govoril ■ w vlade Segni od- 5a tnorail u 00 sera mnenja, - voiitve ob že bister T=iLuasu,)> Notranji mi- ^'ašanie „Ioni pa )e na isto *oče nj? .odgovoril: «Ni mo-Bi bj]° ožiti nečesa, kar še ®etava ,,ii??lsano- Vlada na-izvesti ob na- liv. -—era« p°Vedan Ovolltve nUadi n,1"., času, torej spo-k. drugi strani h »arsvojo dolžnost. Zdaj je vla- • folitiŽf.rlamentu.» )l8ske s*kretar uc..ium™-»o,Fanfan, je na ovor mini-si ^ inielj',t>jraaania zanikal, da bi VoeiUve.riStjani namen .^ojnegJ ie,vsai odg l * leka^, notranjega m: ! 5ie6ovem .neodl°čen, ker » roke rl, lmenu vlada umi-, 01 tudi ^,aPrepušoa vse — s^ntu pOdgovornost — par-°atnreA,zaj v parlamen-h- Pravns111 r°žnat, kar se t)a »ovep. asn?ga lzglasova-Jem, volilnega zakona, v^ala, daa desnica napo-kt Povmiu po Gronchije- kval* , ^ku (16. marMl 7.n. lja se pa tudi teza, da je predstavnik PSI nalašč ravnal tako, da ne bi povzročil novih zakulisnih trenj s KPI. Vodstvo v Botteghe Oscure namreč, kot vse kaže, ne bi nasprotovalo odložitvi volitev do jeseni, ker se boji, da bi bile neizbežne notranje težave, ki jih bo povzročil moskovski kongres, maja še preveč sveže, obenem pa tudi ni ravno jiavdušeno nad odpravo starega večinskega volilnega zakona,, ki bo po splošnem mnenju omogočil znatno uveljavljenje PSI. Poslanska zbornica Je medtem danes nadaljevala razpravo o vladnem sporočilu, ki jo je začel včeraj monarhist Can-talupo. Velika večina prijavljenih govornikov pripada skrajni desnici. Riccardo Lom- . evaia 'dol11'? (16- marca) za-‘ičnoU?nici v - m glasovanie S°,s t0‘ \senatu, je prak-t? traja malnega stališča pa-v’- kajti _P.ar*amentarno de K da se o 'Sti j ‘‘lil ■» I »°-ier Vis* --‘i1 -ne glasuje ce, uPnice t v!ado grožnja N Si“«o grožnja je si-,.®apirj. formalna, vendar Vstaja. v^oVa *akon bi moral biti ■H toL70 dni pred volit-.1, M jjj, J sredi marca, če ^ala. « volitve zadnje dni se, da bi bilo šat■ ^tlita. r°k (k’ velja za - H,® ,e volitve) skraj- ta dLVE» 'udi obči tedna, ko gre sanske volitve. Toda t'rl1bstkomodPrim0ru je 0as tov, izvestiodmerJen, ker je . S*1 dl&lrnciisi in dlo. li>7i1!skuaijo in gla-Stl. „ domovih par-">161' tirugeapovedana pa je sl»ih a vrsta spre' faj, *oy dopolnilnih \;»i"ewica pa tudi ne N At i bi dp,lstil9 bi č Ce okcionistično tak- V°M], bltka s časom ne i* °je- ’ Preostalo sa-1 st ?hi '..odložitev volitev aj0 Ja)o .J“aldemokrati še S« 0c|obrfaht!Vi' naj se Ht,tarHe vi\. zakon za par-Zabjji tjani 0l'tve, češ da de- SVotbluP?Z,neJe P°- bardi (PSI) je med drugim 1 in se je seveda končalo s po-omeml, da je prišlo do neso- hvalo policije. Poslanci, ki glasij med Fanfanijem in Se-1 so vložili interpelacije, so iz- da mu je socialistični poslanec Magnani, ki je v Comisu hotel govoriti, brzojavno sporočil. da ga je policija pretepla. A. P. gnijem, ko je šlo za izbiro | razili svoje nezadovoljstvo z Vanonijevega naslednika. Fan- vladnim poročilom, poslanec lani je je baje zaradi ravno-1 Dugoni (PSI) pa je omenil, težja v stranki zavzemal za ' kandidaturo Pelle, kar bj pa spravilo iz tira vso sedanjo vladno politiko. Upajo, da bo poslanska zbornica debato končala in glasovala o zaupnici do sobote. Prihodnji teden se bo verjetno lotila diskusije o upravnem volilnem zakonu, z glasovanjem pa bo počakala, dokler po Gronchi-jevem povratku senat ne bo izglasoval zaupnice vladi. Na večerni seji pa je minister Tambroni v imenu vlade govoril o dogodkih v Venosi, Fcggi in Comisu. Tambronije. vo poročilo je bilo v slogu običajnih uradnih verzij dogodkov, ki nastajajo zaradi nevzdržnih socialnih razmer, Guidotti obiskal Vukmanovica BEOGRAD, 22. -— Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič Tempo je sprejel danes predpoldne italijanskega veleposla. nika Gastona Guidottija in se z njim zadržal v daljšem razgovoru. Sodijo, da sta obravnavala vprašanja v zvezi z gospodarskimi pogajanji med obema državama. DISKUSIJA 0 NOVI PETLETKI na kongresu KP ZSSR v Mnslai Včeraj sta med drugimi govorila podpredsednik vlade Per-vuhin in sekretar Komsomola Šelepin, ki je vabil mladino vsega sveta na mladinski festival leta 1957 v Moskvi MOSKVA, 22. — Kongres j gradnjo novih elektrarn in po-Kp ZSSR je danes zjutraj za- večanjem proizvodnje premo-čel že sedmi dan svojega za-1 ga. o tem je govoril zlasti sedanja. Zdi se, da bo kongres trajal do konca tega tedna, ko bo izvolil novi centralni komite. Danes se je nadaljevala diskusija o včerajšnjem poročilu ministrskega predsednika Bul-ganina o smernicah šestega petletnega načrta. Za' predsednikom ukrajinske vlade Kalčenkom je govoril podpredsednik vlade Pervuhin, nato pa se je zvrstilo še nekaj govornikov, med njimi eden iz-med organizacijskih voditeljev partije Kujbišev in sekretar Komsomola Selepin. Govorniki so poudarjali naloge novega petletnega načrta ;n se večinoma ukvarjali s posameznimi problemi, ki spadajo v njihovo aeiovno področje. Zlasti je bila poudarjena potreba skrbi za ustrezno energetsko bazo z ZAČETEK FRANCOSKO-MAROŠKIH POGAJANJ V PARIZU Sl BEKKAI POUDARJA NUJNOST uresničenja maroške neodvisnosti Šele kot suverena država bo Maroko vodil pogajanja o svojih odnosih s Francijo - Povečana dejavnost upornikov v Alžlru puciicjc jJU- Zdi obljube; so- ? Vajn 1 !evici pa/ se \ ?'■ da k°)! da se oajprej i tir,'?vetW 0 občinske vo-® Pravočasno in S 'e "°nora. Republi- A'"' ko siih”jai° s PSDI' “ bi bi .. eralci ne skri-!>. ^le VJ!» bilo ljubše, bov, tudi „ tve šele jeseni. ^1 ^ jasn ^ev‘či ni vsem flisij11 Predstavnika 0 i v Sen in Mala- S n6 kak 3 včeraj nista pr" Si to Maul^raki tovari-»» m afiod‘ju tudi za-nu očitali. Pojav- PARIZ, 22. — Ministrski svet je na svoji jutranji seji pooblastil predsednika vlade, da postavi vprašanje zaupnice med debato o vladnem načrtu za podaljšanje plačanih počitnic delavcem. Načrt je že soglasno odobrila komisija za delo v skupščini. Na seji vlade je zunanji minister Pineau poročal o francosko-nemških razgovorih. Za njim pa je državni fajnik v zunanjem ministrstvu Savary poročal o fran-cosko-maroškilj razgovorih. Na seji je govoril tuai niinistei za gospodarske zadeve Rama-dier in poudarjal nujnost u-ravnovešenja proračuna. Po seji je državni tajnik v predsedstvu vlade Jaquet prebral novinarjem izjavo, v kateri je rečeno, da ima zunanji minister Pineau upanje, da pride do sporazuma med francosko-nemškimi razgovori. ter je potrdil, da je za francosko vlado vprašanje kanalizacije reke Mozele zelo važno. Prva delovna seja francoske in maroške delegacije je bila danes popoldne v zunanjem ministrstvu. Na seji je zunanji minister Pineau izjavil, da bo Francija zadostila narodnim težnjam maroškega ljudstva in je pripravljena ne samo še nadalje dajati Maroku tehnično, kulturno in gospodarsko pomoč, pač pa tudi «pomagati mu. da ohrani mir na delu sveta, kateremu je zemljepis določil izredno vajnostu. Pineau je v svojem govori- ponovil francosko tezo o ^neodvisnosti v medsebojni odvisnosti«. Si Bekkai pa je poudaril nujnost uresničenja maroške neodvisnosti, ki se mora uveljaviti tudi na področju državne obrambe, notra. Nijska nevtralnost zvezno skupščino FLRJ 2 bolijo6 ^0ID^ 0 izvafanju čl. 16 mirovne pogodbe (Oj la razpravo 0 jugoslovansko-itaiijanskih odnosih ^AuV0I)1Snika) Zunanje-2v^zne skup- dekiS°elasn° odo' iN, r8t«lne n«*?4ra<;‘-ie ° Pri" l( bŠčini b0 Driaira.ln,0Stl Av' i v odr,K *en zve'zm t^biu brugj br|tev. Seje so **ne -??deležili pred-t.ibvbNklnro kupSci: h8l'udl3ro,T"'v‘pad’ne Moša v i in eSa sv«ieclni,k zvezi,e-K^o» avstrijska Edvard Kar-adU , velePOf laink 'l&} Podu1" WodaK- Siajnik za zuna-«rQ)an Priča je je /a nje- N^e‘veP0dtainik l IttSt?6 Prizna.žp£>' da ji »^Itejj' Qle0„ajo status nev-'»tii^ist e ode "a “bstoječe da uSeT ln 8lede b(,a Pogodh Jugoslav'la 0 ustano-«W0’ Pa ,,..ln suverene SihN iavezni41ihBlede ”a loVi.? sil - k m nn- » sd »:>,vin in pri-v % bosti ** spoštovanje p°u>doV ........ ' či» a,erih z p,°litiki v bor-<>dbOspvrep‘teV med- «Ko sprejemamo deklaracijo o stalni nevtralnosti Avstrije, je dejal Vlahovič, imamo Avstrijo za aktiven element v mednarodni politiki v smislu krepitve sil, ki se borijo za mir.ii Vlahovič je nadalje omenil ugodni razvoj medsebojnega sodelovanja z Avstrijo, ugotovil, da sodelovanje v okviru organov Združenih narodov ustvarja široko področje za razvoj medsebojnih odnosov, poudaril, da bo obisk kanclerja Raaba v Jugoslaviji prispeval h krepitvi medsebojnega sodelovanja, in izrazil prepričanje, da bo Avstrija vedno v duhu prijateljskih odnosov obravnavala vsa vprašanja medsebofnih odnosov. Seja se je nato nadaljevala za zaprtimi vrati. Odbor je razpravljal o odgovoru državnega tajnika Koče Popoviča na vprašanje poslanke Vide Tomšič e izvajanju člena 16 mirovne pogodbe z Italijo. Kot Je znano, Italija s prirejanjem procesa proti biv. partizanom iz Nadiške doline na grob način krši čl. 16. V diskusiji so 'obravnavali tudi razvoj Jugo-slovansko-italijanskih odnosov. Ob koncu seje je zunanjepolitični odbor določil parlamentarno delegacijo, ki bo na vabilo bolgarskega narodnega sobranja obiskala Bolgarijo. V delegaciji, ki jo bo vodil predsednik ljudske skupščine Moša Pijade, bodo tudi Milentije Popovič, Vida Tomšič in Tone Fajfar, B. B. r.je varnosti in diplomacije, kakor to pritiče suvereni državi. In prav kot suverena država bo Maroko na podlagi enakopravnosti vodil pogajanja s Francijo o vsebini načela o medsebojni odvisnosti ter o francosko-maroškem sodelovanju. Si Bekkai je dodal, da namerava sultan uvesti v Maroku ustavno monarhijo in dati deželi demokratični režim, ki naj temelji na* socialni pravičnosti in politič. m enakopravnosti. Po seji so objavili poroči-1-j) '. buteiein javljajo, da sta predsednik maroške vlade Si Bekai in francoski zunanji minister pineau obrazložila splošna načela, po katerih se bosta ravnali obe delegaciji med pogajanji. Delegaciji sta si izmenjali misli o načinu dela in o dnevnem redu. Prihodnja seja bo v petek popoldne. V skupščini so danes popoldne nadaljevali razpravo o razveljavitvi mandata pouja-dističnega poslanca Cotteta. Med debato so poujadisti kakor običajno skušali izvajati obstrukcijo in so povzročili tudi ostro prerekanje. Neodvisni poslanec Tixier-Vignan-cour, ki že dva tedna podpira poujadiste, je predlagal, naj posebna komisija razišče zadevo spornih mandatov, toda skupščina je ta predlog zavrnila s 188 glasovi proti 181. Debata se bo nadaljevala prihodnji teden. V zvezi s pogajanji o Maroku je glavni tajnik maroške demokratične stranke neodvisnosti Uazzani včeraj izjavil, da je treba takoj in brez vsakih pogojev zajamčiti maroško neodvisnost. Zavrnil je trditve, da bi ukinitev pogodbe o protektoratu pomenila »juridično praznino« v fran-cosko-maroških odnosih, in je dodal; «Ne bi bilo vzroka za tako juridično praznino, ker obstajajo uradni in svečani dokumenti, ki nudijo Franciji zadostna jamstva glede njenih bodočih odnosov z neodvisnim Marokom « Uazzani je s tem v zvezi navedel izjavo, ki je bila podana novembra 1955 v Celle Saint Cloud, in prestolni govor, ki ga je i-mel istega meseca in 15. februarja ti. sultan. Kar se tiče francosko-ma-roških pogajanj, . je Uazzani poudaril, da se ti razgovori ne smejo v nobenem primeru nanašati na vprašanje neodvisnosti, ki je naravng pravica, ki sploh ne more biti predmet pogajanj. Potrebno je. že od začetka pogajanj u-postaviti popolno neodvisnost in suverenost Maroka s pogodbo o neodvisnosti, ki bo razen tega upostavila enotnost in ozemeljsko celovitost dežele«. Kar se tiče medsebojne odvisnosti je Uazzani poudaril, da jo je treba upoštevati izven sleherne formule, ki naj bi se naslanjala na Francosko unijo, ter je dodal, da bi ta formula lahko bila v smislu Commonwealtha, ki bi pa v nasprotju z angleškim izključil sleherno svečano obveznost zvestobe in bi vseboval stalni organizem za posvetovanje in koordinacijo. Iz Rabata javljajo medtem, da je včeraj bilo več spopadov med uporniki in francoskimi vojaki v gorovju Rifa. Na tem področju so francoska letala obstreljevala upornike Na univerzi v Rabatu so maroški študentje stavkali, da na ta način proslavijo dan proti kolonializmu in izrečejo solidarnost z vsemi deželami, ki so pod kolonialnim jarmom, zlasti pa z Alžirom. Številni pariški listi govorijo danes v svojih uvodnikih o Alžiru v zvezi z obnovitvijo dela alžirske skupščine, pred katero je minister rezident Lacoste govoril o svoji bodoči akciji. Medtem ko se desničarski tisk strinja s tezo, da je treba predvsem «u-postaviti red in varnost«, piše Mendes-Franceov «Ejpress«, da je treba čimprej začeti pogajanja. Ce se bo še dalje čakalo, nastaja nevarnost, da bo Alžir zajela vojna. «Mir je lahko samo plod odločno izražene politične volje. Potekli so trije tedni; Ni vec mnogo časa za akcijo,« dodaja list. Iz Orana so zvečer javili, da so uporniki na istem področju napadli danes drugo vojaško kolono. Francosko vojaštvo na tem področju je takoj začelo z obsežno akcijo proti upornikom. se BONN, 22. — Zunanji minister von Brentano. je izročil veleposlanikom Velike Brita- ______ nije, ZDA in Francije odgovor I ljeval razgovore. svoje vlade na nedavni memorandum, s katerim so tri zahodne velesile zahtevale, naj Nemčija nadaljuje s plačevanjem prispevka za vzdrževanje zavezniških čet v Zahodni Nemčiji. V odgovoru izraža bonnska vlada pripravljenost na poga. janja o zahodni zahtevi, poudarja. pa, da to ne pomeni pristajanja na zahtevo. Besedilo odgovora so odobrili danes predpoldne na seji ministrskega sveta pod Ade-nauerjevinn psodstvom. Na isti seji je zunanji minister Brentano, ki se je ponoči vrnil iz Pariza, poročal o nedavnih pogovorih s francoskim zunanjim ministrom Pi-neaujem o posarskem vpraša, nju. Kot je znano, bo francoski zunanji minister Pineau prišel v Bonn 3. marca, da bi nada- 194 aretiranih delavcev umrlo«sudanskih laporih Pri spopadu s policijo je bilo po neuradnih vesteh ubitih 750 delavcev, ki so demonstrirali proti samovolji delodajalcev KARTUM, 22. — Na javnem zborovanju, ki so se ga udeležili številni poslanci ter predstavniki političnih strank in sindikatov, so predstavniki zveze poljedelcev Modrega Nila izjavili, da je pri neredih, ki so se dogodili v nede-jlo v Kosti med policijo in nekaterimi spolovinarji, 150 mrtvili in 500 ranjenih. Spor .ie nastal, ker so lastniki zahtevali ves pridelek bombaža zase. Uradno poročilo pravi, da je bilo ubitih 20 spolovinarjev, dva agenta in en poljski čuvaj. Policija je aretirala (138 kmetijskih delavcev. Arabska poročevalska agen cija pa je javila, da je danes 194 delavcev, ki so jih aretirali v nedeljo, umrlo v vojašnicah, kamor so jih zapili. Agencija dodaja, da je o tem poročal pomočnik sudanskega policijskega poveljnika- Sudanski minister za zdravstvo je v spremstvu zdravnikov in visokih funkcionarjev takoj prišel v Kosti, da uvede preiskavo. Pomočnik policijskega poveljnika je izjavil, da so umrli kmetijski delavci bili v skupini 285 aretiranih, ki so jih včeraj v vojašnici zaprli vse v eno sobo. Drugih 8 delavcev se bori s smrtjo. Pripomnil je, da vzroki nesreče še niso zna. ni in da je treba izključiti možnost zadušitve. Dodal je, da je morda smrt povzročila dzastrupljena hrana, ki so jo jedli, preden so bili aretirani«. Nocoj je sudanska vlada objavila poročilo, ki pravi, da je treba smrt delavcev verjetno pripisati vročini in dejstvu, da je v prostčrih bilo natrpanih preveliko števiio oseb. Zdravniške oblasti nadaljujejo s preiskavo in vlada bo sporočila njen izid. Selwyn Lloyd obišče tudi Izrael LONDON, 22. — Angleški zunanji minister Selwyn Lloyd Je izjavil danes popoldne v spodnji zbornici, da bo potoval v Izrael po obisku v Turčiji, ko se bo vračal s konference SEATO v Karačiju. Izrael bo obiskal 13. marca. To bo prvi obisk britanskega zunanjega ministra po ustanovitvi izraelgke države leta 1948. Med potovanjem v Karači se bo Selwyn Lloyd ustavil v Kairu, na otoku Bahrein m v Novem Delhiju, medtem ko se bo na povratku ustavil v Teheranu, Bagdadu, Ankari in Tel Avivu. Konferenca SEATO bo od 6. do 9. marca. Sporočilo o Lloydovem obisku v Izraelu je povzročilo zadovoljstvo v laburističnih krogih, ki so bili začudeni, ko so pred dnevi zvedeli, da Tel Aviv ni v načrtu ministrovega potovanja. Lloyd je pa pojasnil, da sklep o potovanju v Tel Aviv nikakor ni posledica laburističnega pritiska. Zunanji minister Selwyn Lloyd je dal tudi razumeti da Velika Britanija še vedno nasprotuje možnosti, da bi bila ZSSR povabljena na sestanek treh zahodnih velesil o položaju na Srednjem vzhodu. ((Iskreno povedano — je rekel angleški minister — naše izkušnje zadnjih let s štiri-stranskimi posvetovanji niso take, da bi nas spodbujale k njihovi raztegnitvi na ta del sveta«. Lloyd je izrazil mnenje, da je sovjetsko stališče glede dobav orožja »znatno prispevalo k sedanji napetosti« na Srednjem vzhodu. Sovjetska naročila kmetijskih strojev v ZDA NEW YORK, 22. — «New Vork Times« objavlja vest iz VVashingtona, po kateri je ZSSR v zadnjih dveh mesecih naročila v ZDA kmetijske stroje in naprave za poldrugi milijon dolarjev ter se. mena hibridnega žita za 1,7 milijona dolarjev, kot zatrjuje list, je del kmetijskih strojev namenjen Romuniji, vse ostalo pa Sovjetski zvezi. Gre za največje sovjetsko naročilo podobnega blaga v ZDA, ki ga pripisujejo nedavnemu obisku sovjetskih kmetijskih strokovnjakov v ZDA. ______________ BEOGRAD, 22. — Danes so se v Beogradu začela pogaja nja med Jugoslavijo in CSK o vzpostavitvi letalskega prometa. minister za premogovnike Za-demidko, ki je ugotavljal razne pomanjkljivosti, zlasti nezadostno izkoriščanje tehnične opreme, in dejal, da so planske naloge za proizvodnjo premoga (povečanje za 52 odst.) povsem realne. Sekretar Komsomola Selepin je najprej naznanil, da bo prihodnje leto v Moskvi velik mladinski festival, na katerega so vabljeni ((predstavniki mladine vseh dežel, katoličani, protestanti, muslimani, socialisti, komunisti, radikali, mladinci iz ZDA, Velike Britanije in Francije«. Omenil je, da je v zadnjih letih obiskalo ZSSR več kot 40o mladinskih delegacij, ki so štele 13 tisoč oseb. Kritiziral je šolski sistem in učne načrte, pa tudi del mladine, «ki živi v brezdelju, se odteguje vsakemu družbeno koristnemu delu, počenja nemoralna dejanja in se predaja pijači«. Pariški #Le Monde« pa ugotavlja v komentarju, da je Mikojan v svojem govoru na kongresu pripisal krivdo za prelom z Jugoslavijo Stalinu, medtem ko jo je Hruščev še med obiskom v Beogradu naprtil samo Berji. MILAN, 22. — Po vesteh Ju-gopressa bo med velesejmom v Milanu, aprila letos, skupna seja upravnih odborov ju-goslovansko-italijanske in i'ta-lijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice. Razpravljali bodo o nadaljnjem razvoju medsebojne blagovne izmenjave in o vprašanjih, ki so se pojavila v dosedanjem gospodar-skem sodelovanju. Akcija v Braziliji proti upornikom RIO DE JANEIRO, 22. -Vladne čete so začele akcijo za zadušitev upora nekaterih letalcev, ki so se polastili civilnega letališča v Santare-inu. Uprla sta se najprej major Harold Veloso in kapetan Lose Lameirao, katerima sta se pozneje pridružila še major Laulo Vitor in poročnik Larlos Petit. Prvotno so oblasti javile, da gre za nedisci-plinsko dejanje in ne za upor Toda pozneje je zadeva po? stala resnejša, ker imajo omenjeni častniki pod nadzorstvom tudi mesto Santarem. Včeraj je z rečnim parnikom «Getulio Vargas« odpoto. valo 400 vojakov na akcijo proti upornikom. Dobili so nalogo, naj kolikor se da, preprečijo prelivanje krvi, toda za vsako ceno se morajo polastiti štirih upornikov. Parnik spremljata dve korveti vojne mornarice. Računajo, da bodo ladje prispele jutri zjutraj v Santarem, kjer del prebivalstva že zapušča mesto. Skupina kakih 200 padalcev pa je včeraj odpotovala iz prestolnice v mesto Monte Alegre blizu Santarema, na drugi strani reke Amazonas. Na vojaškem področju Rio dt Janeiro so vse vojaške sile v pripravljenosti. Minister za vojno je ukinil vse dopuste in potovanja za častnike. Vsi člani letalskih sil na področju Sao Paolo ki so bili na dopustu, so bili zopet vpoklicani. Vojaške sile so zasedle številna letališča na tem področju in na strateške točke sc, poslali letala. Brazilska tiskovna agencija poroča, da je voditelj upora major Harold Coimbra Veloso. ki je v Santaremu izjavil, da je sprejel ((odposlanca ki so ga poslali voditelji upora v Riu«. Dejal je dalje, na bodo rečni parnik ((Getulio Vargas« bombardirali, če bo prispel do ozemlja, ki so ga oni zasedli. Ministrstvo za letalstvo je pozneje potrdilo, da so aretirali " brazilskih letalskih častnikov, ker niso hoteli sodelovati pri prevozu 200 padalcev. Ti padalci so odpotovali v Belem s petimi vojaškimi in Štirimi civilnimi letali. Govori se, da nadzorujejo uporni-k. sedaj skupno pet manjših letališč v džungli. Major Veloso je v razgovoru z dopisnikom lista «Jor-nal Do Brasil« med drugim izjavil, da bi bilo bolje začeti upor avgusta, pred predsedniškimi volitvami. Dejal je, da razpolaga z dvema letaloma in da napravi vsak dan izvidniški polet nad področjem. Dal je zapleniti vsa vozila v mestu Santarem zi uporabo upornikom in pravi, da se bo brez zunanje pomoči lahko upiral tudi tri mesece vladnim četam. dio upornikov v Iquitosu pa je danes popoldne javil, da je uporniška divizija zavzela še neko drugo pristanišče v departmaju Loreto in da se je pomorsko oporišče Chicla-yo v Severnem Peruju pridružilo upornikom. Isti radio je zatrjeval, da sedaj sodeluje ena tretjina vojaštva z u-porniki. ZahodnoRemškl vojski bo ime „Bondeswehr“ BONN, 22. — Nove nemške oborožene sile se bodo imeno. vale «Bundeswehr». Tako je sklenila danes parlamentarna komisija Bundestaga za državno obrambo. Liberalci so predlagali, naj bi se obdržalo ime «Wehrmacht». Dvojna mera KD in pokrajinske volitve MOSKVA, 22. — Ob proslavi dneva sovjetske armade je državni tajnik za narodno obrambo armadni general Ivan ‘Gošnjak poslal sovjetskemu obrambnemu ministru maršalu 2ukovu brzojavno čestitko. Noel Baker posreduje na Cipru NIKOZIJA, 22- — Laburistični poslanec Francis Noel Baker je prispel danes na Ciper, da bi posredoval v pogajanjih med nadškofom Maka-riosom in ciprskim guvernerjem Hardingom. Kolikor je znano, je ciprski škofovski svet včeraj praktično zavrnil zadnje Hardingove predloge. To potovanje Noela Bakerja ni prvo, saj je komaj pred desetimi dnevi imel zadnje razgovore z Makariosom in Hardingom. Vendar se zdi. da gre zdaj za posredovanje v skrajni sili in da je Maka-rios samo zaradi tega odložil izročitev svojega odklonilnega odgovora Hardingu. Prav tako se zdi, da je Makarios brzojavno poklical laburističnega poslanca, ki med drugim tudi popolnoma obvlada grščino. Noel Baker se je takoj lotil dela. Najprej se je sestal z Nikosom Kranidiotisom, sekretarjem ciprskega škofovskega zbora. Zdi se, d: j glavna zapreka v amnestiji za Grke, ki so jih aretirale britanske oblasti, kar je postavil Makarios za -enega izmed glavnih pogojev. Harding pa pravi, da ne bo ((pomilostil teroristov«. Guverner Harding je sprejel danes delegacijo ciprskih Turkov, ki so se pritožili, da niso varni v vaseh, kjer so v manjšini. V središču Nikozije so morale britanske čete danes u-porabiti solzilne bombe za razpršitev večje delavske demonstracije. Podtalna organizacija EOKA pa je razširila letake, v katerih sporoča, da ima 'kot talca britanskega kaplarja Gor-dona Hilla, ki bo usmrčen, če bodo britanske oblasti izvršile smrtno obsodbo nad Kara-olisom ali nad katerim koli drugim Ciprčanom. Gordon Hill je izginil že decembra; njegovi starši so prosili kraljico Elizabeto, naj bi ga zamenjali za na smrt obsojenega Karaolisa. V našem dnevniku smo že poročali, da bodo letos skupno z občinskimi volitvami tudi pokrajinske volitve. Poudariti moramo, da bodo pokrajinske volitve pravzaprav na tržaškem področju sploh prvič, odkar so bile leta 1925 pokrajine v Italiji ustanovljene. Tako pred vojno kot po vojni so vedno imenovali od zgoraj člane pokrajinske uprave. Sedanjo pokrajinsko upravo je imenovala še bivša ZVU. Občinske volitve se bodo vršile na podlagi zakona, ki se prav sedaj diskutira v parlamentu in ki ga bo moral parlament pravočasno izglasovati, tako da bo mogoče volitve razpisati najkasneje do konca maja letos, kot je vlada slovesno obljubila in včeraj je to obljubo potrdil predsednik vlade. Pokrajinske volitve pa se bodo vršile na podlagi zakona št. 122 od 8. marca 1951 leta, ki nosi, naslov »Določbe za volitve pokrajinskih svetov« in ki je bil objavljen v Uradnem listu italijanske republike 13. marca 1951 štev. 50. Po doslej udomačeni praksi, da se vsi zakoni italijanske republike s posebnim odlokom generalnega vladnega komisarja v Trstu razširijo tudi na tržaško področje, bi morala, biti razširjena na Trst tudi novi zakon za občinske volitve ter omenjeni zakon za volitve pokrajinskih svetov. Toda tržaški vladni tisk, ki je doslej vedno zahteval razširitev zakonov italijanske republike na tržaško področje, zahteva nenadoma, naj se zakon za pokrajinske volitve «popravi» (glej glasilo krščanske demokracije «La Prora« od 28. januarja 1956, dalje »Piccolo Sera« od 2. februarja 1956 ter «11 Pic-colo« od 16- februarja 19541). Najbolj pa nas je iznenadila vest, ki jo objavlja «11 Pic-colo« od 16. februarja, da vprašanje «popravka» volilnega zakona za pokrajinske volitve že proučuje generalni vladni komisariat, ki naj bi ga z objavo v svojem Uradnem vestniku uveljavil že v mesecu marcu t. 1. Kakšne popravke pokrajinskega volilnega zakona zahtevajo demokristjani in zakaj jih zahtevajo? Da bi odgovorili na to vprašanje, smo pazljivo pre-čitali predvsem določbe pokrajinskega volilnega zakona iz leta 1951, kakor tudi članke omenjenega tiska, pokrajinski volilni zakon, na podlagi katerega so izvoljeni pokrajinski sveti Italije, predvideva za tržaško pokrajino, ki ima manj kot 300.000 stalno bivajočih prebivalcev, 24 pokrajinskih svetovalcev, ki jih volivci in volivke izvolijo na naslednji način: Vse področje se razdeli na 16 volilnih okrožij in kandidate, ki v teh okrožjih dobijo največ glasov, volilna komisija proglasi za izvoljene. Hkrati pa zakon predpisuje, da nobena od šestih občin ne more imeti več kot osem volilnih okrožij, to je tudi tržaška občina — čeprav, je največja in ima čez 90 odstotkov prebivalstva vse pokrajine — ne more od 16 tako izvoljenih pokrajinskih svetovalcev izvoliti več kot 8 svetovalcev, ker jih 8 izvolijo volivci ostalih petih občin, da bi njihove u-pravne potrebe prišle čim bolj do izraza, kajti prav to upravno potrebo — ne politično! — je hotel zakonoda-javec uveljaviti. Ko je bilo na ta način iz- Po izrednem mrazu nevarnost večjih poplav Plazovi in zemeljski usadi v Italiji - še vedno hud mraz v več drugih državah - Ledeni jez na Moravi razbit Upor v Peruju se širi? LIMA. 22. — perujska vlada je včeraj uradno sporočila, da so vladne čete zasedle Requeno, ki je bila v rokah upornikov. Requena je mestece kakih 300 kilometrov jugozahodno od Iquitosa. U-radno poročilo ne govori o morebitnih izgubah, pravi pa. da je 23 vladnih letal letelo nad iquitosom in trosilo letake, s katerimi se prebivalstvo poziva, naj «se ne približuje vojaškim objektom«. Zaradi tega sodijo, da nameravajo mesto bombardirati. Ra- RIM, 22. — Na vseh področjih, kjer je izboljšanje vremenskih prilik dopuščeno, so danes nadaljevali s pošiljanjem pomoči v kraje, ki so zakopani v snegu. Kjer je to bilo mogoče, so živila, zdravila in druge potrebščine dovažali s helikopterji ali pa jih spuščali s padali. V Abru-cih in Molise se je stanje danes nekoliko izboljšalo, toda ne na celotnem področju. Iz pokrajine Avezzano javljajo, da je popoldne začelo zopet snežiti, v več krajih pa so «e utrgali plazovi. Močno sneži tudi v goratih predelih Sicilije. Z vsega otoka pa poročajo o številnih zemeljskih usadih. Pod težo snega se je tudi danes v številnih krajih porušilo več streh. V Emiliji je zopet pritisnil mraz, v Ferrari pa je ponovno snežilo in prav tako na področju Viter-bo. V Vasto pa je danes skupno z zemeljskim usadom zletelo v dolino deset his. Z Vsega področja, kjer preti nevarnost novih usadov, so odselili 150 družin. Velik zemeljski usad se je utrgal tudi v kraju Valoria Frassinoro na področju Modene. * * * V več ostalih evropskih državah mraz še ' ne popušča. Nastaja pa velika nevarnost poplav, če 'se bo sneg začel naglo taliti. V Franciji škoda iz dneva v dan zelo narašča. Tudi danes je bil mraz zelo oster na severu, medtem ko se je začel na jugu sneg taliti. V Južni Avstriji skušajo z razstreljevanjem ledu na Dravi preprečiti, da bi ta porušil več lesenih mostov. V CSR reke še vedno zmrzujejo, vendar upajo, da se bo led kmalu .začel taliti. V Belgiji so kanali še vedno zmrznjeni. V Vzhodni Nemčiji, kjer je še vedno hud mraz, začenja primanjkovati električna energija. Enote JLA so uspele danes po napornem delu razbiti ledeni jez na Veliki Moravi in rešiti Cuprijo nevarnosti poplave. Ker so se zaradi razbitja ledenega jezu sprostile velike količine vode, so sprejeli poliebne ukrepe, da se v primeiu potrebe s hitro intervenciji, vojske evakuira prebivalstvo ogroženih vasi. Enote JLA nadaljuejo razbijanje ledenih jezov na Moravi v smeri proti Donavi. Mednarodna liga Rdečega križa v Ženevi je obvestila jugoslovanski Rdeči križ, da je ameriški Rdeči križ ponudil pomoč v hrani družinam prizadetim po nesrečih v Makedoniji. Jugoslovanski Rdeči križ je ponudbo sprejel. CAMBERRA, 22. — Ministrski predsednik Menzies 'e v parlamentu sporočil, da se bodo v aprilu začeli atomski poskusi na suhem in na morju. voljenih 16 pokrajinskih svetovalcev, se ostalih 8 izvoli tako ,da se skupno število vseh volivcev pokrajine, ki so oddali veljavne glasovnice, razdeli z 8 ter tako najde količnik, s katerim se potem deli število glasov, ki jih je prejela . posamezna stranka ali pa skupine med seboj povezanih strank. Demokristjani trdijo, da takšen volilni zakon za tržaško področje ni primeren, češ da pri nas ne gre le za upravno vprašanje, temveč tudi za politično, ker gre za obmejno pokrajino, ki je narodnostno mešana. Z drugimi besedami; demokristjani se bojijo, da bi ne samo Slovenci. ampak opozicija sploh prejela nesorazmerno število glasov z glasovi strank vladne koalicije, predvsem z de-mokristjanskimi glasovi. Nadalje trdijo, da je sorazmerje med prebivalstvom tržaške občine in ostalih petih občin preveliko in da ne bi bilo pravično, če bi pet občin s 24.449 prebivalci predstavljalo prav tako 8 pokrajinskih svetovalcev, kot bi 8 svetovalcev predstavljalo 277 tisoč 187 prebivalcev tržaške občine. No, v resnici pia demokristjanom ne gre niti za nevarnost, da bi bili Slovenci nesorazmerno zastopani v pokrajinskem svetu, niti za nesorazmerje prebivalstva okoliških občin in tržaške občine. Gre namreč za to, da so demokristjanski kalkulatorji na podlagi volilnih rezultatov iz leta 1952 izračunali, da bi ob sedaj veljavnem pokrajinskem volilnem zakonu v bodočem pokrajinskem svetu enostavno ostali v — manjšini! Izračunali so, da bi zelo težko dosegli zmago v vseh osmih volilnih okrožjih, na katera bi bila razdeljena tržaška občina, pa čeprav bi imeli možnost ta okrožja krojiti po svoji volji in kombinirati volilne sekcije tako, kot bi jim najbolj prijalo. Izračunali so nadalje, da v okoliških občinah ne bi v nobenem od osmih volilnih okrožij mogli doseči izvolitev svojega kandidata, saj so leta 1952 z združenimi silami v občini Devin-Nabrežina prejeli komaj o20 glasov, pa čeprav so se združili s fašisti, z liberalci, republikanci in socialdemokrati, v miljski občini pa je pred štirimi leti Krščanska demokracija dobila le 1705 glasov, republikanci 387 socialdemokrati pa 768; v ostalih treh občinah, dolinski, repentaborski in zgoniški pa niso prejeli niti enega glasu, ker niso mogli postaviti niti svojih list. Dalje so demo-kristjanski kalkulatorji izračunali, da bi od ostalih osmih mandatov prejeli kvečjemu tri (v najugodnejšem primeru štiri), medtem ko bi največ en mandat pripadel socialdemokratom, vsi ostali pa opoziciji, ki bi na ta na-cin imela (vedno na podlagi občinskih volitev pred štirimi leti, ko je bila vsekakor šibkejša kot je danes!) v bodočem pokrajinskem svetu absolutno večino. Ne samo to! Demokristjani bi skupaj z liberalci, republikanci :n socialdemokrati ostali v manj-eini, tudi če bi se povezali s fašistično MSI, ki bi na podlagi starih volilnih rezultatov prejela eventualno en mandat. To je torej pravi vzrok de-mokristjanske zahteve za popravek v republiki veljavne-Sa Pokrajinskega volilnega zakona. Rri tem je seveda najhujše dejstvo, da so s to svojo zahtevo prodrli že tako daleč, da možnost popravka že na vladnem komisariatu proučujejo, Ce je vest o tem resnična, potem je povsem jasno, da pripravlja komisariat Tržačanom novo krivico. Noben objektiven m demokratičen politik ne more namreč ravnati' tako, da razteguje na naše področje ono zakonodajo republike, ki vladnim s.trantkam Pnja, ono zakonodajo pa, ki tem strankam ni po volji popravlja in spreminja! ’ S podobnimi izgovori bi morali zahtevati poprave in spremembo pokrajinskega volilnega zakona tudi n pr v samem Rimu in rimski po.' krajini; tam je namreč šte- vi eno razmerje prebivalstva tako da v rimski občini živi več kot 80 odstotkov prebi-valstva, medtem ko v ostalih on pokraJ'ne živi komaj 20 odstotKov. Tudi tam imamo primer, da je rimska občina v demokristjanskih rokah pokrajinski' svet pa v rokah opozicije! Zakaj ne bi to moglo biti tudi pri nas? Kar se pa zastopstva Slovencev tiče, je znano, da ni-?° Y nobenem oblastvenerp lokalnem organu — kaj šele v državnem! — pravično zastopani. Zato je prav, da bi bili zastopani vsfj v pokrajinskem svetu, kjer tudi na podlagi nepopravljenega zakona njihovo zastopstvo ne bo sorazmerno s številčno močjo, ker je pač znano, da r.ajveč Slovencev živi v tržaški občini, kjer bodo demokristjani zelo verjetno poskušali z razdelitvijo občine na volilna okrožja njihove glasove tako razporediti, da bi jih s svojimi glasovalci iz središča mesta preglasovali. Demokristjanski predlog, naj se dodeli Trstti 14 volilnih okrožij namesto 8, okoliškim občinam pa samo 2 volilni okrožji, je spričo vsega zgoraj razloženega — ne samo nesprejemljiv, temveč tudi smešen. VREME VČERAJ NajvLšja temperatura 5,6, naj- nižja 1,6, ob 17. uri 5, zračni tlak 1012,1 pada, veter s severa 4 km na uro, vlaga 72 odst., nebo 5 de- setin oblačno, morje mirno, tem- peratura morja 5,3. Danes, ČETRTEK 23. lebrsarl« Romana, dev., Bluaomir Sonce vzide ob 6.57 in z«‘on. 17.42. Dolžina dneva 10.45. P“i, vzide ob 14.49 in zatone o° '■? ZANIMIVE VESTI AGENCIJ £ ASTRA O ŽELEZNIŠKIH ZVEZAH Pogajanja na uradu za de'o Razvoj konkurenčne bitke na škodo tržaškega pristanišča ASTRA poroča o pogajanjih za sklenitev direktne tarife ČSR-Trst prekomorje in Madžarska-Trst prekomorje in priznava, da je nova ureditev tarit spravila Trst v nezavidljiv konkurenčni položaj Tržaška gospodarska agencija «Astra» objavlja nekatere nove podrobnosti v zvezi z režimom, ki bo vladal na železniških zvezah po ukinitvi direktne tarife Avstrija-Trst-prekomorje. Agencija u-gotavlja, da direkcija državnih železnic proučuje ukrepe, • ki naj bi odstranili nastale nevšečnosti zaradi ukinitve direktne tarife. Zlasti je zanimiva vest, da veljajo nove znižane tarife, odnosno ukinitev dosedanje višje tranzitne tarife ne samo za avstrijski tranzitni promet, temveč tudi za tranzitni promet vseh ostalih zalednih dežel: CSR, Madžarske, Jugoslavije in Nemčije. V zvezi s tem skušajo italijanske državne železnice vsaj kolikor toliko normalizirati položaj glede češkoslovaškega in madžarskega prometa Na Dunaju se je že sestala komisija, sestavljena iz češkoslovaških in italijanskih strokovnjakov, ki je razpravljala o ustanovitvi nove direktne tarife za prevoz češkoslovaškega blaga. Taka direktna tarifa CSR-Trst, ki bi veljala samo za avstrijske in i-talijanske železniške zveze, bi seveda uživala vse ugodnosti, ki so predvidene z ukinitvijo italijanskih tranzitnih tarif. Podobni ukrepi se pripravljajo tudi za madžarski tranzitni promet, zaradi česar so italijanski in madžarski strokovnjaki pred dnevi o tem že razpravljali na Dunaju. Zaključki teh razgovorov bodo služili kot osnova za železniško konferenco, ki bo v kratkem. Vsi ti ukrepi bodo omogočili ugodnejši promet češkoslovaškega in madžarskega tranzita po avstrijskih in italijanskih državnih železnicah proti Trstu ter so prav zaradi tega izredno pomanjkljivi. Velika večina češkoslovaškega tranzita in skoro ves madžarski tranzitni promet je namreč do sedaj vedno šel po jugoslovanskih državnih železnicah do Trsta in je samo v obdobju najhujše politične napetosti izbral pot skozi Avstrijo. To je razumljivo, saj so železniške razdalje skozi Jugoslavijo znatno krajše za večino češkoslovaških in za vsa madžarska zaledna področja v primerjavi z razdaljami prevozov po avstrijskih in italijanskih železniških zvezah. ((Astra« ne pojasnjuje tudi nekaterih tarifnih vprašanj. Zelo ugodno je za Trst, da veljajo nove znižane italijanske tarife za promet vseh zalednih držav, vendar pa ostane odprto vprašanje avstrijskih tarifnih postavk. Znano je, da so Avstrijci prav v zadnjem času povečali svoje notranje železniške tarife, in sicer glede na blago domačega izvora, katero pošiljajo v Trst, kot na tranzitno blago katerekoli države. Zelo je dvomljivo, da bi Avstrijci pristali na znižanje tranzitnih železniških postavk za madžarsko in češkoslovaško blago. O tem je že bilo mnogo govora in so italijanski predstavniki državnih železnic že večkrat postavljali podobne zahteve, vendar do sedaj brez vsakega uspeha. V praksi lahko torej pričakujemo ustanovitev novih direktnih tarif CSR-Avstrija-Trst-prekomorje in Madžar-ska-Avstrija - Trst-prekomorje, ki bosta upoštevali znižano tarifo za prevoz po italijanskih železniških zvezah. Gospodarska ugodnost take tarife je seveda zelo dvomljiva. Ce pa upoštevamo istočasne jugoslovanske protiukrepe, pa pridemo do zaključka, ka je položaj naravnost kritičen. Stanje prevozov po jugoslovanskih državnih železnicah je po poročilu omenjene agencije «Astra» sledeče: Italija je za svoje železniške zveze (Opčine-Trst) odobrila iste ugodnosti, kot veljajo za zvezo skozi Trbiž. Jugoslavija pa je sklenila na mariborski železniški konferenci znatne olajšave. Tako so sprejeli direktno tarifo Avstrija-Reka-prekomorje, ki je znatno u-godnejša, kot je bila prej veljavna tarifa. Te ugodnosti so formalno raztegnili tudi na tranzitni promet proti Trstu, vendar pa tu upoštevajo realne železniške razdalje, zaradi česar bodo ti prevozi nekoliko dražji kot proti Reki Poleg tega so znižali carinske prispevke s 5 na 1 švicarski frank. Rezultati teh sporazumov so za Trst zelo neugodni, kar sramežljivo priznava tudi a-gencija »Astra«, ko piše: «Iz tega sledi, da bo veljala močno znižana železniška tarifa na progi Jesenice-Repen-tabor za avstrijsko tranzitno blago proti Trstu in še večje znižanje za pošiljke proti Reki. Vse to postavlja tržaško pristanišče v kočljiv konkurenčni položaj » Nadaljnji razvoj konkurenčne bitke med italijansko in jugoslovansko železniško upravo torej ni prinesel nič drugega kot zaostritev odnosov na škodo tržaškega pristanišča in seveda tudi na škodo tako italijanske kot jugoslovanske železniške uprave. Le malo bodo lahko k temu razvoju prispevali načrti, ki jih je v korist tržaškega pristanišča napovedala italijanska železniška uprava, ki proučuje ponovno ustanovitev direktne tarife Avstrija-Trst-prekomorje brez sodelovanja jugoslovanskih državnih železnic. Vprašanje zvez med Trstom in zaledjem je namreč zapleteno in je njegova rešitev odvisna od sodelovanja jugoslovanske in i-talijanske železniške uprave, ker je edino s pomočjo izkoriščanja vseh obstoječih že- lezniških prog mogoče to vprašanje rešiti na osnovi zdravih gospodarskih načel Danes občni zbor Sindikata slov. šolnikov Sindikat slovenskih šolnikov obvešča, da je redni letni občni zbor, ki je bil sklican za nedeljo 19. t. m. odpadel zaradi vremenskih neprilik. Zato Sindikat slovenskih šolnikov ponovno sklicuje red-ni letni občni zbor danes dne 23. februarja ob 18. uri na sedežu v Ul. F. Filzi 18. Občni zbor se bo vršil ob vsakem vremenu. Glavni odbor Včeraj je bil na uradu za delo sestanek pt-edstavnikov Sindikata težakov CGIL s predstavniki Zveze špediterjev in Združenja malih indu-strijcev. Na sestanku so obravnavali naslednja Vprašanja: 1. Ureditev nameščanja priložnostnih delavcev pri spedi-terskih podjetjih z uvedbo no. vih predpisov o tem " predmetu. 2. Plačilo izrednega dela ob praznikih med tednom, ki ga težaki niso doslej dobivali. 3. Aplikacija predpisov zakona z dne 5. 1. 1953 št. 4 o izplačilu prejemkov delavcem ter aplikacije člena 3 o-menjenega zakona. 4. Skrčenje zaposlitve delov, ne sile pri nekaterih delih ter uvedba posebnega obrazca za določevanje delovne sile za neka posebna dela. 5. Ureditev disciplinskih u-ktepov in ustanovitev disciplinske komisije za njihovo a-plikacijo. 6. Dobava orodja in obleke. Sporazum so dosegli glede točk 3. in 6. Q drugih točkah bodo nadaljevali razpravljanje 7. marca. TISKOVNA KONFERENCA DIREKTOR Obračun enoletnega delovanja potujoče skermografske ekipe Od vseh 51.194 pregledanih oseb ugotovljenih le 497 primerov aktivnih obolenj, kar predstavlja manj kot 1 odst. vsega prebivalstva Na včerajšnji tiskovni kon-renci je direktor potujočega skermografskega centra v Trstu dr. S. Polonio podal izčrpen pregled enoletnega delovanja te nadvse pomembne in koristne zdravstvene ustanove. Poročilo se nanaša na razdobje od 1. 2. 19&5, ko je bil center ustanovljen, pa do 31. 2. 1956. V tem času je potujoči center opravil 51.194 pregledov, kar predstavlja ne. kako 1 šestino celotnega prebivalstva področja. Ze samo ta številka priča o obsežnem delu, ki ga je opravila požrtvovalna ekipa, ne glede na koristnost njenih ugotovitev za splošno zdravstveno stanje prebivalstva našega področja. Osebe, ki jih je ekipa pregledala pripadajo naslednjim kategorijam: šolski otroci vseh vrst šol na področju z lzje- PRED PREDLOGOM ZA ZVIŠANJE PREVOZNIH TARIF ACEGAT Veliki primanjkljaj ACICAT kočejo izravnati na račun delovnega ljudslia 25-odst. zvišanje voznin na tramvajih, trolejbusih itd. bo najbolj priza. del nepremožne sloje, ki največ uporabljajo prevozna sredstva ACEGAT Občinski odbor bo na eni|269 milijonov lir več. Po do-izmed prihodnjih sej občin- hodkih mestnih prevozov, ki skega sveta predložil sklep o 25-odstotnem zvišanju tramvajskih, trolejbusnih in avtobusnih prevozov ACEGAT. Zvi. šanje bo prizadelo vse tarife raznih abonmajev in navadnih prevozov. Občinski odbor utemeljuje ta svoj ukrep z nujnostjo izravnave primanjkljaja podjet. ja ACEGAT, ki raste iz leta v leto, ali pa vsaj z ublažitvijo primanjkljaja. Hkrati pa se izgovarja, da so v Trstu r.ajniije cene tramvajskih, trolejbusnih in avtobusnih prevozov in da je zato nujno zvišati predvsem te cene, da se izravnajo s cenami v drugih italijanskih mestih. Po dohodkih mestne prevozne službe iz leta 1952 pričakuje občinski odbor, da bodo z no-Vjm zvišanjem dobili letno PO OBJAVI ODLOKA ŠT. 40 VLADNEGA KOMISARJA Nezadovoljstvo zaradi ukinitve sodne stanovanjske prizivne komisije Ta komisija je bila precejšnje jamstvo za pravično dodeljevanje stanovanj brezdomcem Vladni komisar je izdal odlok štev. 40, s katerim odreja, da se člen II ukaza štev. 147 z dne 28. julija 1952 (predpisi o nakazovanju hiš za brezdomce) tako, kakor je spremenjen z ukazom štev. 93 z dne 22. junija 1953, razveljavi. Gornji odlok se nanaša na ukinitev sodnega priziva glede dodelitve ljudskih stanovanj brezdomcev. Kot je znano, je bila v Trstu ustanovljena posebna komisija za dodeljevanje stanovanj, ki dodeljuje ljudska stanovanja na osnovi posebnega točkovanja o potrebi stanovanja posameznih brezdomcev odnosno družin, ki živijo v neprimernih in nehigienskih stanovanjih. Ker se je dogajalo, da so se pri vsaki dodelitvi novih Zopet 403 Tržačani v Avstralijo <4** Včeraj popoldne te je ob pomorski postaji ponovno zbrala velika množica Tržačanov, da se poslovi od 103 tržaških izseljencev, ki so se vkrcali na potniško ladjo »Flami-nw», da jih odpelje v daljno Avstralijo. Tako smo bili ponovno priča presunljivim pri. zorom, ko so se svojci s solzami v očeh poslavljali od svojih družinskih članov m ko so matere poslednjič objemale svoje sinove. To je rezultat zgrešene gospodarske politike in številnih obljub, od katerih se ni skoro nobena izpolnila. To je ždlostni odraz sedanjega tria. Škega gospodarskega položaja, zaradi katerega ostaja brezposelna predvsem tržaška mladina in si more iskati kruha in zaposlitve v tujini. Danes pa bomo na glavni postaji priča še številnejšemu odhodu tržaških izseljencev. Z železnico bo namreč odpotovalo iz Trsta proti Genovi o-krog 3UU Tržačanov, ki se bodo v Genovi vkrcali na pot. niško ladjo «Fairseo», da jih odpelje v Avstralijo. ali starih stanovanj _ številne družine pritožile, češ da so bile prikrajšane, da jim niso dali stanovanja kljub njihovemu nevzdržnemu stanovanjskemu položaju, da so dobile stanovanje -družine, ki sicer nimajo ustreznega stanovanja, ki pa so vendar nekoliko bolje preskrbljene kot one, itd. itd., je bivša ZVU sklenila, da se seznami dodeljenih stanovanj javno objavijo in da imajo družine odnosno osebe, ki se čutijo prizadete, možnost priziva pri zadevni prizivni komisiji tržaškega sodišča. Komisija za dodeljevanje stanovanj in drugi organi so priznali, da je bila ustanovitev prizivne komisije zelo koristna, ker je zagotovila tako osebam, ki jim ni bilo dodeljeno stanovanje, kot tudi komisiji za dodelitev stanovanj, tisto gotovost pravilnega razdeljevanja stanovanj brezdomcem, ki je v takih primerih nujna in potrebna, če pomislimo, da je sedaj vloženih nad 13.000 prošenj za stanovanja. Dejstvo je, da so bile po vsaki uradni dodelitvi ljudskih stanovanj izvedene določene revizije, ker je nemogoče zahtevati od pristojne komisije, da ne bi na en ali drug način zagrešila kakšno napako, ali pa da se je stanje določene družine, potem ko ji je bila priznana pravir ca do stanovanja, pred dodelitvijo spremenilo. Ker se u-gotovitve vršijo tudi po več mesecev pred dejansko dodelitvijo stanovanja, je bil obstoj prizivne komisije zelo koristen in je njeno delovanje pomagalo tudi k pomiritvi duhov prizadetih družin. To vprašanje je bilo tudi predmet razprave v občinskem svetu, kjer so svetovalci vseh političnih strank in skupin, ve-| čine in manjšine, bili proti ukinitvi sodne prizivne komisije. Tudi komisija za dodeljevanje stanovanj se je izjavila za obstoj prizivne komisije. Zato je odlok vladnega komisarja takoj izzval o-gorčenje med zainteresiranimi osebami in krogi, ker bo ukinitev prizivne komisije otež-kočila delovanje komisije za dodeljevanje stanovanja in jo obremenila z odgovornostjo, ki ji včasih iz objektivnih in upravičenih razlogov ne more biti kos. Pričakujejo, da bodo o tem vprašanju razpravljali tudi na današnji izrednji seji ob činskega sveta, ki je o tem že razpravljal in se izjavil za obstoj omenjene prizivne komisije. jih pričakujejo za letos, pa bi moralo podjetje ACEGAT dobiti v enem letu 389 milijo, r.ov lir več, kot so pričakovali, da bodo dobili z dosedanjimi cenami. Vprašanje povišanja cen mestnih prevozov se vleče že od 1952. leta, ko je upravna komisija ACEGAT prvikrat predložila občinskemu odboru sklep za povišanje tramvajskih, trolejbusnih in avtobusnih tarif, za povišanje cene vode in električnega toka. Huda gospodars.Ta kriza, veliko število brezposelnih in nezadostne delavske plače in predvsem odpor prebivalstva proti povišanju tarif, ki prizadevajo delovno prebivalstvo, so do sedaj preprečili povišanje omenjenih tarif. Kot je znano, bodo s 25-odstotnim povišanjem tramvajskih, trolejbusnih in avtobusnih tarif prizadeti delavci odnosno delavske družine in vsi revnejši sloji sploh, ki največ uporabljajo ta prevozna sredstva. Ne vemo sicer, kaj je privedlo občinski odbor, da je sedaj sklenil zvišati tarife mestnih prevoznih sredstev. Toda demokristjani, ki imajo večino v občinski upravi, bi se morali zavedati, da predstavlja ta ukrep novo težko breme za delovne ljudi, če pomislimo, da je ista občinska uprava v zadnjih letih in tudi letos zaostrila davčni pritisk z uvedbo novih neposrednih davkov, ki jih ravno tako najbolj občutijo delavske družine. Okrog 390 milijonov več, k) jih bo s tem povišanjem dobilo podjetje ACEGAT, bodo vzeli iz žepov revnejših ljudi, ki se že tako težko prebijajo skozi življenje. Občinska uprava bi morala pomisliti na to in začeti s takšno davčno in tanlrlo politiko, ki ne bi obremenjevala delovne ljudi ampak predvsem velike dohodke. Pričakujejo, da bo sklep o povišanju tramvajskih, trolejbusnih in avtobusnih tarif izzval 4V občinskem svetu ostro razpravo in kritike na račun sedanje ob- činske uprave. Poziv za zbiranje prispevkov Te dni je vlada naslovila po ministrstvu za notranje zadeve na vse prebivalstvo poziv, naj se zbirajo po vsej državi sredstva za pomoč prebivalstvu v krajih, ki jih je hudo prizadelo slabo vreme. V pozivu se obrača na vse državljane, a še posebno na tiste, ki kaj več premorejo in ki morajo bolj kot drugi čutiti dolžnost, da se udeležijo te tekme solidarnosti za olajšanje težkega položaja tistih, ki so v stiski in trpijo. Generalni vladni komisar, računajoč na tradicionalno velikodušnost in človečanski čut tržaškega prebivalstva, vabi ustanove, združenja in zasebnike, da z običajno široko-srčnostjo dajo svoje prispevke. Denarni prispevki se lahko naslovijo na vladni generalni komisariat na tekoči račun št. 11-115 ali pa na druge u-stanove, kot na pr. Italijanski Rdeči križ (CRI) in na RAI, ki tudi zbirata prispev-ke. _ Kratke sindikalne vesti Včeraj je bila na sedežu Sindikata gradbenih delavcev CGIL skupščina delavcev podjetja Cidonio, na kateri so razpravljali o akciji proti od- __ __________ pustom v tem podjetju. Nato i Juiozif kar," kot že rečeno, ne mo šol v središču mesta, civilno prebivalstvo z izjemo centra, begunci v taboriščih (kjer se vrše pregledi povprečno vsake tri mesece), osebe v sodnih zaporih, delavstvo v vseh velikih mestnih industrijskih obratih in ria deloviščih SELAD, verske skupnosti, osebje velikih u-pravnih teles kot so občina, p'cšta, mestna čistoča itd-, in osebje bolnišnic. Dr. Polonio je nadalje podčrtal, da je bil odziv prebivalstva v vseh kategorijah žeto dober, o čemer pričajo tudi šjevilke. V ILVI se je podvrglo pregledom okrog 97 odstotkov osebja, kar priča tudi o skrbi vodstva podjetja za svoje osebje. V drugih industrijskih obratih kot n. pr. v CRDA (65 odst.) in v Arzenalu (45 odst.) je bil odziv nekoliko nižji, ker ekipa ni mogla delati med delovnimi urami. Odziv uradništva pa je bil na splošno nekoliko nižji, saj je dosegel povprečno 50 odstotkov osebja, medtem ko se je odstotek pregledanih v ostalih kategorijah gibal od 90 do 99 odstotkov. O rezultatih pregledov so bili prizadeti obveščeni po posebnih formularjih; za šole, taborišča in zapore pa je bil izvid poslan posameznim zdravnikom, ki izvajajo zdravstveno kon-trolo. Dr. Polonio je nato navedel nekaj zanimivih podatkov o izidu pregledov, iz katerih je razvidno, da je stanje pljučnih obolenj na Tržaškem za-.dovoljivo, saj dosega le 0,97 odst pregledanih, torej manj kot ‘ so doslej prikazovale uradne statistike. Od vseh 51.194 pregledanih oseb je • i-lo namreč 1919 oz. 3.74 odst-, poslanih v različne protituber-kulozne dispanzerje za nadaljnje in podrobnejše preglede zaradi ugotovljene bolezni ali pa zaradi obstoja suma o obolenju. Ti podrobnejši pregledi so pokazali, da boluje le 497 oseb na aktivni tuber- se je delegacija sindikata raz-1 predst’avlja niti enega odstot-govarjala o tem vprašanju z j vseh pregledanih. Od teh dr. Augellijem, ravnateljem,.«- SQ ,ih 131 poslali takoj — J J — 1L — n n /»In (o e v\ ah rl oi*i1 o •• f l : Z : oddelka za delo, ter poudarila, da bi se dela pri gradnji suhega doka lahko nadaljevala. Drevi ob 18. uri bo v Ulici Zonta 2 skupščina delegatov gradbene stroke, ki so se udeležili konstituante. ----W-— Načrt za zgradbo INPS » Dl. Gallina Predsednik - Zavoda za socialno zavarovanje (INPS) je sporočil županu Bartoiiju, da njegov zavod proučuje načrte za rušenje hiše št- 5 v Ulici Giacinto Gallina, kjer naj bi zavod zgradil novo moderno stavbo s pasažo ki naj bi vezala Ulico G. Gallina z Ulico Carducci v višini Ulice Crispi- v razne sanatorije, bolnišnice ali pa v preventorije. Koristnost teh pregledov tako za posameznike kot za skupnost je na osnovi enoletnega delovanja potujočega skermografskega centra, očitna. Zato ponovno apeliramo na. vse naše prebivalstvo, posebno v okoliških vaseh, da se podvrže pregledom, kadar pride k njim potujoča ekipa, ki se običajno nastani v šolah. Kot že rečeno, so pregledi brezplačni kakor tudi vse nadaljnje zdravljenje v primerih ugotovitve bolezni. Ker je dosedanja praksa pokazala, da odziv ravno podeželskega civilnega prebivalstva ni najbolj zadovoljiv, menimo, da bi se morali vsi, ki lahko v tem smislu vplivajo na ljudi, kot SKUPŠČINA USLUŽBENCEV RDEČEGA KRIZA Pred protestno stavko proti neupravičenim ukrepom Uslužbencem hočejo odvzeti doklado za nujno pomoč in jim prepovedati nadurno delo Snoči je bila na sedežu Delavske zbornice - CISL skupščina uslužbencev Rdečega križa, na kateri so razpravljali o okrožnici vladnega komisariata, s katero se tem uslužbencem odvzema doklada za nujno pomoč ter se jim prepoveduje nadurno delo. Zaradi tega ukrepa bi uslužbenci zgubili povprečno okrog 8.000 lir na mesec. Okrožnica je seveda zelo razburila uslužbence, kar je prišlo do izraza tudi na skupščini. Uslužbenci RK so predvsem pobijali utemeljitev komisariata, češ da je omenjena doklada formalno ustrezala izred ni dokladi državnih nameščencev ter da mora sedaj zato odpasti Doklada za nujno pomoč jim je bila namreč priznana pozneje, kot je bila priznana izredna doklada vsem državnim uslužbencem v Trstu, ter so jo dobili kot prilagoditev plač. Uslužbenci RK so sklenili, da bodo napovedali protestno stavko. Še prej pa bodo zaprosili za sestanek z dr. Pa-lamaro. Stavko bodo napovedali, če ne dobe do danes opoldne od dr. Palamare no- benega odgovora. V tem primeru bodo že danes določili podrobnosti stavke. Na skupščini so ustanovili tudi stavkovni odbor. Ponesrečil se je pri igri Ko se je včeraj popoldne 4-letni Rado' Bembič iz Divače, ki je s starši prišel na obisk k sorodnikom v Vicolo del Castagneto 138, igral s svojimi vrstniki, mu je železen zaboj, ki ga je s svojimi prijatelji vlekel po klancu, padel na levo nogo in mu jo zlomil. Z zasebnim vozilom so nesrečnega otroka takoj odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Ozdravel bo v 40 do 60 dneh. Aretacija sleparja Dobra 4 leta sta ga italijanska in mednarodna policija zaman iskali, v torek pa jim je končno padel v mrežo; gre namreč za 54-letnega Romola Zimatoreja iz Kalabrije, nekdanjega ravnatelja tržaške podružnice zavoda «Istituto Na-zionale di Previdenza e Cre-dito delle Comunicazioni«. Ze 24. januarja 1952 je predsednik omenjenega zavoda prijavil državnemu tožilstvu, da se je Zimatore sleparsko polastil v raznih obrokih skupno 283,022.322 lir iz blagajne podružnice. Med preiskavo je policija ugotovila, da mu je pri tem poslu pomagal Tullio Pappucia iz Ul. Giulia 45, ki so ga seveda takoj aretirali, medtem ko je Zimatore nenadoma izginil neznano kam. Dolgo časa ga niso mogli izslediti, v torek ponoči pa so ga aretirali v Ul. San Nicold. Medtem ko 16-letni Claudio Opara leži že tretji dan nezavesten v bolnišnici in se zdravniki trudijo, da bi rešili mlado življenje, je bil včeraj dopoldne pogreb njegovega očeta trt Giordane Bon in por. Kenner, ki ju je v prvih jutranjih urah v ponedeljek zadušil plin. Žalostni dogodek je globoko presunil vse mesto in včeraj se je pogreba udeležilo poleg sorodnikov, svojcev in prijateljev ter znancev tudi veliko število ljudi, ki pokojnih niso niti poznali. Ukradli so mu suknjič V torek zvečer je 32-letni Luigi Tessaris iz Ul. Scompa-rini 5 piijavil policiji, da so mu neznanci ukradli iz avtomobila v Ul. Carducci usnjen suknjič in druge stvari, v skupni vrednosti 25,000 lir. Predrznež; so najprej prere zali streho avtomobila, nato pa pobrali, kar so našli. občina, ravnatelji šol po šolski mladini, mogoče tudi obstoječe kmečke organizacije, zavzeti za to koristno akcijo. Naj v tej zvezi omenimo, da se bodo pregledi v okoliških občinah začeli proti koncu prihodnjega meseca. Ob koncu svojega razgovora z novinarji, se je prijazni dr. Polonio, direktor potujočega centra, zahvalil tisku kakor tudi vsem osebam in ustanovam, ki s svojim sodelovanjem ali tudi samo razumevanjem omogočajo delovanje e-kipe. Pred premiero SNG Veliki Priestley in kako se mu skušam približati Pred dobrim letom je direktor Jože Babic prinesel na pregled italijansko revijo <>Teatro», ki je vsebovala dela svetovnih dramatikov. Med temi deli se me je mimogrede, a močno dotaknila srca Priestlegeva igra «Eden End» v italijanskem prevodu «Ljub. ke lažii). Presunila me je veličina žrtve glavne junakinje, ki v blagor svojih dragih žrtvuje svojo lastno srečo. Kasneje sem uvidela, da ta žrtev ni osrednji steber Priest-legeve igre vkljub temu, da tvori enega izmed močnih temeljev njegove etike. O Priestlegu ne vem mnogo, k mojemu skromnemu znanju so največ pripomogle predstave ljubljanskega Mestnega gledališča, predvsem pa knjiga ((Dobri tovariši» o kateri mislim, da ni Slovenca, ki tega dela ne bi globoko v svojem bistvu občutil. Predvsem mislim tu na našo tržaško igralsko družino, ki se vkljub vsem naporom, pogumno in verno p reko vseh težav bori za svoj umetniški izraz. O Priestleyu in njegovem delu bodo obširno pisali strokovnjaki, moje znanje je mnogo preskromno, da bi se moglo razpisati o njegovih delih. K režiji njegove igre ((Rajski kot — Breča, kje si?» me je vodil predvsem čustven, skoro družinski odnos. V Priestlepu najdem toliko našega, slovanskega, kar me močno spominja Čehova, ki je vsem Slovencem tako blizu. Užitek, resignacije in svetobolja, kateremu se preradi vdajamo Slovani, je v tej igri izrazito označen. Mislim, de je Priestlepu služil Cehov kot umetniški vzor, le da je Pnestlep to tematiko Kljub močnemu čustvovanju izpovedal kot človek anglosaksonske rase. V tem je tudi njegova izrazitost in avtentičnost. Kar me v njegovem delu privlačuje je suveren pravičen pogled na človeka sirn-boliziran v podobi dr. Kyrbi-ja v kateri pisatelj izraža svoj pogled na ljudi in njih slabosti. V tej podobi izpoveduje avtor polno vero v lepši, srečnejši svet, katerega si vsi tako goreče želimo.' Presunljiva je tudi preprostost, skoro naivnost značajev njegove igre, ki te ganejo po neposrednosti in nujnosti njih bitnosti. Delo z igralci je bilo prekrasno, čeprav jim tega se nisčm povedala, skušala sem slehernemu izmed njih jiustiti svobodo v duši, v kretnji in prostoru, ker mislim da se na ta način najbolje približam velikemu geniju Pnest-leya, ki je «homo teatralisv v Angliji, a vkljub temu največji sovražnik lažnega teatra. Priestleg išče resnico v gledališki umetnosti in jo je tudi našel. Mi smo se po najboljših močeh trudili slediti njegovemu vzgledu. Kolikor nam je uspelo o tem bo govorilo občinstvo. N. G. C GLEDALIŠČA !) GLEDALIŠČE VERDI Uprava gledališča «Verdi» sporoča, da se zaradi bolezni nekaterih umetnikov spremeni spored kakor sledi: Tretja in četrta predstava «Fe-dore» se preložita na 2. in - 4. marca, medtem ko bodo prej vse štiri predstave Mozartove «Cosi fan tutte«, in sicer v soboto 25. t. m. bo prva predstava za red «A» za parter in lože in «B» za PLANINSKI PLES V TRSTU galerije in balkone. V nedeljo 26. t. m. bo druga predstava za ((dnevni« abonma. V torek 28. t. m. tretja predstava za red «B» za parter in lože ter «C» za galerije in balkone. V sredo 29. t. m. zadnja predstava za red «C» za parter in lože ter red «A» za galerije in balkone. Danes se prične pri gledališki blagajni prodaja vstopnic za prvo predstavo. Arcobaleno. 16.00: «Zi«W*. chard VVidmark -j Astra Rojan 15.30: gr Haitiju«. D. 0’Keefe. r. din-a. _ Capitol 15.00: «Nihče J*, j sam«, O. De HavM*'*' Miitchum. v«' Cristallo. 16.00: ((LjublJerjr,:0(j: ke kraljice«. B. Davis, K j, Grattacielo. 16.00: ((Bigarn* Valeri, V. De SKa. sfcroianni. x,»j i1 Alabarda. 16.00: «Ko 2rt i r«e‘ počitnice«, M. Monroe, j- g Ariston 16.00: «G-arv«sterje-na», M Roone.v. S. Fo ^ Armonia. 15.30: ((Ognjeno,^. ganje«. R. Scott. Aurora. 16.00: «Lilli k1 Walt Disne.v g# Garibaldi. 15.30: ((ZvezM " X3», V. Mature, P. ' J Ideale. 15.00: ((Nasilna tčoii Ford, B. Stanwyck. nfi Impero. 16.00: «Nana», Mnr«i C. Boyer. Mladoletnim P j Italia. 16.00: «Prepov bica«, L. Darnell. F. Mladoletnim prepov S. Marco. 16.00: «DekleM e ja jo«, B. Hope. A D®*lai t Kino ob morju 16.00: »S® tez«. J. VVavne. ... m Moderno. 16.00: «Manja ^ netta«, T. Povver. N p ' Savona. 15.30: «7 neve»jjJO bratov«, J. Povvell, ,, P Viale. 16,00: ((Pustolovec kau». Vi/torio Veneto, 15.30: ‘5 krat ko sem bil v ”a . Tavior, V. Johnson. Azzurro. 16.00: «Rdeča ” Wayn.e, M Clift. »«« Š Belvedere. 15.30: «Sovra* n. * dene dvakrat«, R. ^ Todd. . . Miti* Marconi 16.00: «ObmeJ™ R. Scott. ^ Massimo. 16.00: «V br«®7 ha«, E. Cegani. F. Fabr« • dol etn im prepov , ? Novo cine. 16.00: «Videi pj*' ubiiati«, B. Stanwyck, ■ ders -ji,' Odeon. 16.00: «Otok str8* Havden. M Carrol. «jo1 Radio 16.00: ((Marcelir vino«, Pabliito Calvo. rf Venezia. 15.30: «Prod»n* ltt*4 n.ja». Y. Mootand. prepov Div Skedenj. 18.00: «Upor 11». Mladoletnim preP° ' 1* ČETRTEK, 23. tebruafi8 TRST l’OS TAJ* *f|t 11.30 Zabavna glasba; j2. ^ davanje; 12.10 Za vsako?«,, 12.45 V svetu kulture;**^? dije iz revij; 13.30 koncert za "klavir skladbe; 14.00 Andree^ 17.30 Piesna glasba; Koncert za klavir 18.40 Operni dueti; l9-°r ski motivi; 19.15 Sola 19.30 Priljubljene melonjGj, Šport; 20.05 Vesela gW5%;K. Zbor Slovenske filharmo^jj L; Dramatizirana zgodba; • ovi jt in variacije na Mozart , & . »i. l/i amaimrana . jjiivj cert Tržaškega mandoi* ff-orkestra; 21.50 Cajko^' it - art^v 22.00 Predavanje; 22,; martn: Farvtasiesstuecke- černi ples. r K s T '• v/. 14.30 Tržaša kulturo« 17.00 Jazz; 21.05 Ca® 0 Pensa: «Brat». ’— v li Slovenska poročila: 1’jj, I Italijanska poročila: 17.40. 22.30 5.00-6.00 Spored iii.uc« — n v" ,. . igra v 2 ° ’’ 1,1 “lflV »na: V 3' ' J 6.00 Jutranja glasba 1 7.00-7.30 Spored iz Ljc%; Ijf Od Jadrana do Trig1««(; j; 12.00 Spored iz Ljuoj) p«j(, I Glasba po željah: 14„ anjeV rio La-nza; 15.00-16.10 ^ j Ljubljane; 16.10 ce *5J cert; 17.00 Iz delavSK«J(; > 17.15 Iz neznanih oP --ute Intermezzo; 18.00-19 25 Ljubljane; 20.00-22.15 Ljubljane; 22.15 H™ Laster Young; 23.15 «* * *'• ‘ Jj2,4 327,t m, 202,1 W- oO, Poročila ob 5.00, 13.00. 15.00. 17.00. 19-00, >' 11.00 Radijski kfj Gospodinjski nasveti jo veliki zabavni 01O1"«. Slovenski skladatelj' . \J.nJ 12.00 Odlomki iz oper. ju dekliški zbor Zavodat, pcdO no vzgojo: 13.30 SP^T.-jp; nih orkestralnih uji; Želeli ste — P<»r,o H Zabavna glasba; ‘“-vod« otroški pesniki v pre pit*j na Mevlje; 15.45 16.00 Gospodinjski ‘kTpo Ff Glasbene uganke: aktualnosti; 18.10 Jl.gi n stoietja; 18.30 Dr f* Delež slovenskega n,'aLo V" 18.45 Citre igra Jjjj 20.00 Mladinska od d« J* p trtkov večer domač' ttifr napevov - sodeluje.!0 18.45 Citre igra ansambli in solisti. J in soi ra«. .. j: I (J *■' 17.30 Spored za°{ a*1, i Vesti: 21.00 Odnehaš-,,**. ljuj.eS: 21.50 Parnik « Vesti. —-------------------------„1 M MOTOGUZZI! Galie^eV«*-/ na uporaba, cenen k m p dellino 1956 telesk0^ 99500 ekonomičen lfta»*55l ’ šave pri plačevanju, iijj«;^ lavnica, popravila, y $t' 1'orto. Cremascoll. > DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani TRST 4JL. UUH l I l — TEU 361-41 specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme v podjetjih, revizije, mehanične Izdelke, obdelavo kovin, avtogeno in električno varjenje. Popravila na krovu: motorjev Diesel, parnih strojev In koltov ter vseh pomožnih naprav pri pogonskih strojih In napravah na krovu. I KR I Ul sv Frančiška 20/IIL tel. J7-338 sprejemu irv serate malt ‘ ^ ‘J oglase, osmrtm®- 1 od 8. do 12.30 !° 18. or»- S O Z A h J Prosvetno drustv0^y,, perle« izraza 610 io‘%Li svojemu članu / mu pevcu M'r . družini ob bridki WAm»* ' V Trstu AnS|eži LvT, ani’ ie Bartoli točil trik ov6 solze ob vsaki (.ji,.1' ln rešitev za vse trtna problema je bila samo tetra * °rn^ Bltalia in queste lt-m e cessera il pianto .. .» »i» .! Se ,ie vrnila. a javka-Vedn nada,^uie> vedno hujše, dfffl °. Poraj;neiše. Tem lju-U 1 t 'mai° največ krivde tarif*’' 0 govornibkega fra-? zvezi s Trstom in #ihk“* stvarnim.; problemi, eno “* more v glavo> da P* tista pobozne želje, drugo nese a i S arnost> ki ne pre-b«! anti2ma' In kakor "ostjo t«w °ei pred to stvar" »eri • ’ ko se ie v neki jein t aSe da*°. tako nadalju-kim ‘Udl sedai’ ko se s tajil v**Ce^em samo še smeši-Itšteriem tem nePoboljšljivim enkrat treba povedati Vanj* ,?-■ vs^lei' da se reše-šanj . aa'b življenjskih vpra-tve t„-e. Premaknilo z mr-n°sti t S’ dok'er bodo o nuj-Ijudje ?*?a..resevanja govorili u«oda' i J!'h Trst in njegova V Ito]:, s*trbita le v toliko, f0sPoda°rtvbi proevit tukajšnje izkoristit* deiavnosti mogli “e Politil ZS nadalievanje ti-»ott; n . nacionalne nestrp-Italij. asib sosedov, ki naj bi koder po?ovno vrnili tja. od Iti aj ™ j° 2a vedno odrinili tkati * 3i vPrav v tem i- •'aletiin3? za deistvo’ da k naših stvarni argumen-nikov aam°zvanih zagovoril- v Bimu na lepe bese-na gluha ušesa. Cas bi jj.. - siuua tsnjih 1 ’ da b' o naiem vpra-iim ie *®resovorili ljudje, ki •tanje tej.an.sko ,e za blago-ttva, n aaaišnjega prebival- ‘nihronistu bi pri tem goii!i tek Bretou, . Upe ,na P°vra-t« v . Blosti, ki se ne mo- °tračia povrn'ti. In ko bo iz Mitij*’ '.zginil ta smrad po n,w.' spekulaciji, bo šele Porcij p tud' našega pre-«akovM- . tem pa ni pri-^ 1 nič dobrega. “* Podest ? Spet \ ®ttore le na dnevnem redu Pl do* 6"a Giovanna, poseb-Pa», TP0Snik rimskega «Tem-tajevjj- Po* v Precej nerodni Portejj bl- V neki svoji re-Pi«al ,lz . Trsta je celo za-tft jj le med slovenskim P> q_.'lanskim duhovnikom Pt. o Clnab prišlo do prete-Pripovpjem “dogodku« mu je h*Pske °Va* tajnik demokr-®0tnan stranke v Trstu prof. ba je 'ki mu je tudi dejal, "tivjp S'°Venska duhovščina tiovo« ?.aci°nalistična», in da -—.»».viri*«, »' * v*«* Jhte, . 1 duhovniki (spogosto 0 Dre. "jenskim, da jih bo- vp!i’- duhovnik na Op-Si°io' j“tari° Cividin. pa je s *,viti ?av°. ^k' i° ie morai %i) udi tukajšnji «11 Pic-j stavil na laž i rim-I*' A niPlSn'' proti partiza-kio^^v, » ne tiče: mož t«'*94* odv -!ne p- mu ni 0,ti* 0 v * 1 ker bi raj “o r?ne*etiL,nasprotiu z k01uuSi st,.. prav”irni ni br(> ’ da ^ .P' Pa bi bilo naj-hiv.-rlt. k-,:,.1 zadevo povsem ve b kolajne si itak »b, 9 to ip° Pripel na prsi. b* L9Pubbt °- Italijan-btj *i je 'a odlikuje člove-t»' VPosti0 SV(,io «pogumno» 90 *9 novoP°maKal klati bor-trM,ZadeVn 'talijansko drža-ker pa bi treba pre-*i. k "e more , '' ’ itak 9e m Pnpeti nn pr-Pi :at(> do* a ,me,i izredno ^sknii^0, de sp mu pero V turinskem dnevniku «La Stampan z d.ne 15. t. m. je bivši politični svetovalec pri tedanji Zavezniški vojni u-pravi v Trstu Diego De Castro objavil članek, v katerem je prvič jasno povedal svetu, kar je sicer slehernemu od nas že bilo znano, a kar se je z italijanske strani vedno skušalo prikrivati. De Castro pa je sedaj v svojem članku brez ovinkov priznal, da je Jugoslavija londonski Memorandum z dne 5. okt■ 1954 pravilno ratificirala in da je Memorandum zanjo pravi in resnični mednarodni dogovor, ne pa tako za Italijo. Italija ga doslej ni ratificirala, ker se je bala, da bi ga zbornica in senat zavrnila. Zaradi tega je sicer Memorandum za italijansko vlado obvezen v mednarodnem področju, nima pa nobene veljave v notranjem pravu, ker ga ni parlament o-dobril. Izmed negativnih posledic tega dejstva, nadaljuje De Castro, so najmanj prijetne, da se ne more izdati noben zakon za aplikacijo Memoranduma; da imajo zakonodajne pravice, ki so bile poverjene vladnemu komisarju v Trstu, tako sporno osnovo, da so z raznih strani že vložili utoke na Državni svet; da redna sodišča ne morejo upoštevati sporazuma ter da razni u-krepi ne morejo biti storjeni, ker se ne ve, kdo ima pravico jih izdajati. S tem je De Castro odkrito povedal, da Italija doslej ničesar še ni storila za izpolnitev obveznosti nasproti slovenski etnični skupini na Tržaškem ozemlju, ki jih je sprejela z londonskim sporazumom in ustreznimi prilogami, in nam tudi pove, zakaj tega ni storila. To je sicer razlaga, nikakor pa ne more biti to opravičilo. Tles je, da italijanske oblasti niso izdale nobenega zakona in nobene odredbe, s katero 'op uveljavile slovenski etnični skupini z Memorandumom priznane pozitivne pravice. Pač pa so medtem izdale razne odredbe in so storile razne ukrepe negativnega značaja s katerim so namreč dejansko že obstoječe pravice kratile. Spomnimo se na razne odredbe glede učiteljev in profesorjev, na odstranitev slovenskih napisov, na dejansko izključitev rabe slovenskega jezika pred sodišči in drugimi javnimi u-stanovami ter še posebno na sistematično in čimdalje bolj potencirano «etnično bonifikacijo» doslej strnjenega slovenskega ozemlja z italijanskimi priseljenci. Človek se ne more otresti vtisa, da italijanske oblasti nervozno hitijo odpraviti, kar se odpraviti da, preden bi nastopil moment, ki kakor pravi De Castro, ne more biti več daleč, ko bo Italija ratificirala Memorandum in bo morala izdati zakone in uredbe za njegovo aplikacijo. 7. ratifikacijo Memoranduma in z izdajo ustreznih zakonov in odredb bi bile Slovencem vsaj formalno zajamčene nekatere manjšinske pravice. Sprito dosedanjih lastnih izkušenj in zgledov drugih etničnih skupin v Italiji pa smo hudo skeptični glede praktičnega izvajanja memorand-nih določb. A k taki skepsi nas silijo že določbe v šolskem načrtu, ki ga pravkar kuhajo v Rimu in proti kateremu je že ogorčeno nastopila vsa slovenska javnost- Prav tako tudi dejstvo, da italijanske oblasti do danes kljub izrecnim določbam italijanske ustave niso do danes, t. j. po več kot osmih letih izdale nobene odredbe, s katero bi uredile pruvice Slovencev v Goriški in Videmski pokrajini, za katere ne velja argument «provizor-nostiD kakršnega navaja De Castro glede Tržaškega ozemlja. To našo bojazen pa nam narekuje tudi primer nemška manjšine v Južnem Tiroln in francoske manjšine v Dolini Aoste. Prav v začetku tega meseca so zopet obširno razpravljali v avstrijskem parlamentu o neizpolnjevanju Gruber- De Gasparijevega dogovora iz leta 1916 glede nemške manjšine v Južnem Tirolu. In le tri dni nato je nemški poslanec v rimskem parlamentu dr. Otto Guggenberg naslovil na italijanskega ministrskega predsednika odprto pismo, v katerem ga opozarja na nevarnosti, ki lahko nastanejo zaradi neupoštevanja sprejetih obueznosti, zahteva odgovor na spomenico, ki so jo južnotirolski Nemci že pred dvema letoma predložili italijanski vladi, in poudarja, da imajo Nemci pod Italijo polno in neomejeno prnui-ro, da se v svojem boju zn pravice, ki jim gredo po pariškem sporazumu, obračajo na avstrijsko vlado. Kako u-pravičene so pritožbe nemške manjšine, priča že dejstvo, da je Italija v nasprotju z duhom pariškega sporazuma ustvarila tako avtonomno deželo, kjer so Nemci v manjšini nasproti Italijanom. Posebno kričeča pa je biološka in kulturna asimilacijska akcija v Južnem Tirolu. Saj je na ozemlju, kjer je bilo ob koncu prve svetovne vojne 224.000 Nemcev in le 6000 fronta proti man jšinam Italijanov, danes kljub močnemu naravnemu prirastku domačega prebivalstva samo 216.000 Nemcev, toda že 120 tisoč Italijanov, od katerih se jih je polovica priselila šele po letu 1945. Nemci so čimdalje bolj potisnjeni v stranske doline. Celo šolsko vprašanje ni kljub raznim specialnim zakonom in uredbam še dokončno rešeno, saj je na pr. od 238 nemških srednješolskih učiteljev samo 24 stalno nameščeni h, a še ti imajo svojo stalnost iz dobe pred letom 1945. Neizpolnjena je ostala tudi utemeljena želja južnotirolskih Nemcev, da bi se bodoči profesorji na njihovih srednjih šolah smeli učiti na univerzah v sosednji Avstriji. 10. t. m. je sicer izšel v italijanskem uradnem listu odlok o tem predmetu in o njem so tudi razpravljali na gori o-menjeni seji dunajskega parlamenta. Po'tem dekretu se priznava recipročnost diplom, toda le za tehniške in druge strokovne šole, ter za medicinsko fakulteto in za matematično in prirodoslovne skupine filozofske fakultete, nikakor pa ne za filozofske, filološko in zgodovinsko skupino, za katero so se južnotirolski Nemci najbolj potegovali. Nič bolj rožnate niso prilike med Francozi v Dolini Aoste. Bralci se gotovo spominjajo izumetničenega volilnega zakona, s katerim si je demokrščanska stranka za-sigurala večino v Dolinskem Svetu (tako imenujejo deželni zbor za Dolino Aoste) in J skoro popolnoma izrinila iz njega avtonomistični domači element. Tudi tam se je, kakor na Tržaškem, začel boj proti neitalijanskim napisom-Kn je v tem pogledu svetovalka Chanoux, na seji deželnega zbora od predsednika doline Bondaza zahtevala pojasnila glede odstranitve francoskih napisov, ji je ta svetoval, naj se obrne v tem pogledu na policijo. Čeprav je po statutu te doline določeno, da je francoščina enakopravna italijanščini in da naj se v javne službe sprejemajo po možnosti domači uslužbenci in u-radniki ali Vsaj taki, ki znajo francoščino, se tudi v Dolini Aoste, podobno kakor v Južnem Tirolu nastavljajo priseljenci iz najbolj oddaljenih krajev Italije. Ker ti razen tega tudi ne obvladajo francoščine, so sedaj razpisali celo posebne nagrade za tiste, ki bi znali ta jezik. Kako se upošteva določba o enakopravnosti obeh jezikov priča tudi dejstvo, da odgovarja predsednik doline na sejah Dolinskega sveta tudi na francoske interpelacije le v italijanščini. V Italijanskem tisku pa se je začela tudi že gonja proti učenju francoskega jezika na šolah, tako da je ga. Cha-noux v Dolinskem svetu u-pravičeno izrazila bojazen, da jim bodo kaj kmalu branili govoriti francoski, češ oSiamo in Italia, parlate italianols Vprašanje pouka francoskega jezika je tudi drugače prav zanimivo. Po statutu je rečeno, da se bo na šolah vseh vrst in stopenj pouku francoščine odredilo enako število tedenskih ur kakor italijanščini ter da se bodo smeli nekateri predmeti poučevati v francoščini. Toda, kakor izhaja iz pritožb v Dolinskem svetu, marsikje poučujejo učitelji iz Južne. Italije, ki francoščine sploh ne znajo. Razen tega se francoščina uči kot tuj jezik, t. j. na osnovi italijanščine. Glede pouka nekaterih predmetov v francoščini, je solski nadzornik priznal, da bi se res morali nekateri predmeti ličiti v francoščini... a da se sedaj še vedno poučujejo v italijanščini. Da, celo verouk se morajo francoski otroci ličiti izključno v italijanščini. Spričo tega vidimo, da nh-so za izvajanje zaščite manjšinskih pravic odločilni mednarodni sporazumi in tudi ne notranji zakoni in odredbe. Odločilen je duh, v katerem so bili ti sporazumi sklenjeni in ti zakoni izdani, a poleg duha tudi volja. Ta volja pa mora biti dovolj močna, da se ne ustraši pred vpitjem in pretnjami s strani e-lementov, ki so še pred kratkim vladali v Italiji in ki so s svojim početjem spravili državo v pogubo. Zal, pa so ti glasovi od dne do dne jačji. Zaradi tega mora biti volja, ki se jim lahko upira, še jačja. Ta volja se mora pokazati z dejanji in ne samo s praznimi besedam i. Da-li je morda nakazilo prvega obroka za graditev Prosvetnega doma v Trstu prvo tako dejanje? Želimo, da je tako. L. C. IZVAJANJA PROF. KURCAITOA NA KONGRESU V MOSKVI Razvoj jedrne fizi Konec novega petletnega načrta se bo atomska energija uporabljala tudi v transportu - Ledolomilec, ki bo oskrbljen s pogonsko energijo za dve do tri leta - Nove atomske centrale na Uralu in pri Moskvi Med tistimi, ki so na kongresu VKP (b) v Moskvi posegli v diskusijo, je bil tudi znani ruski znanstvenik Kur-čatov, ki y SZ sodi med največje avtoritete na področju atomskih raziskovanj. Njegova izvajanja, rekli bi, malo da ne suhoparna po obliki, so ,po svoji vsebini in obsegu pomenila pravcato serpzacijo. Njegov govor, ki je bil relativno med najbolj kratkimi, je prisotnim odkril celotno panoramo glede trenutnega stanja v Sovjetski zvezi na področju proučevanj jedrne fizike. Hkrati je nakazal tudi u-spehe, ki so se bili dosegli v atomski industriji. Kurča-toy je začel s tem, da je izjavil, kako bo predvideni program .šeste petletke, dasirav-no, sodeč po njegovem obsegu, težko dosegljiv, v resnici do konca izpeljan. V prvi vrsti, je izjavil Kurčatov se bodo zgradile nove atomske centrale: dve, ki bo njuna skupna kapaciteta znašala več kot milijon kW, bosta zgrajeni v Uralskem pogorju; tretja, s kapaciteto kakih 400.000 kW, pa v moskovski pokrajini. Čeprav zahteva zgraditev takih central več kot 5.0 odst. večje investicije od onih za normalne termične centraie, ne bo energija, ki jo proizvajajo prve, nič dražja od one iz noripalnih central, to pa zaradi tega ne ,ker za pogon atomskih central zadostuje najminimalnejša količina ustreznega goriva. Tokratni jiačrti, vsebovani v šestem petletnem planu, pa bodo še vedno, navzlic svoji obsežnosti, bolj eksperimentalnega značaja. N.a njihovi osnovi se bo v prvi vrsti natančno določilo, kakšna bosta pomen in vloga atomske e-nergije v sedmi in naslednjih petletkah. Za atomsko pogonsko gorivo se bo poleg urana uporabljal tudi torij. Predvideva se zgraditev raznih ti-po/ reaktorjev, kjer se bo s pomočjo ustreznih snovi odpravilo nevarno radioaktivno izžarevanje. Na vsak način bo med temi reaktorji tudi tak, ki bo deloval na osnovi torija. V omenjenem govoru se je Kurčatov obrnil tudi na na-| slov različnih ministrstev, in' sicer v smislu, da bi ta morala podpreti raziskovanja na področju atomske energije z vsem, kar je za to potrebno. Tu se je uprl na izkušnje z lanskoletne konference v Ženevi, kjer so sovjetski znanstveniki nastopili z znatnim številom upoštevanja vrednih referatov ter prejeli zanje izredno laskava priznanja od strani znanstvenikov svetovnega slovesa. Vendar je prišlo lu, je poudaril Kurčatov do izraza še nekaj drugega. Hkrati s konferenco je bila tu organizirana atomska razstava, na kateri je bilo moč ugotoviti, da ao nekatere države razstavljale tu določene atomske instrumente, ki po svoji popolnosti daleč presegajo sovjetske. Zato je nadaljeval Kurčatov, se morajo u-Strezna ministrstva pozanimati ter nam omogočiti, da bomo v bodoče tudi v tem pogledu prekosili inozemstvo. Novi petletni načrt predvideva, da se bo atomska ener- gija uporabljala tudi v transportu. Zgradili se bodo motorji, ki bodo po govornikovem zagotovilu omogočali domala popolno avtonomijo. Tako bo mogel na pr. neki ledolomilec pluti tudi dve do tri leta, ne da bi se vtem moral oskrbeti z novim pogonskim gorivom, A tudi druge ladje bodo lahko plule na isti način. Danes se že kaže, je nadaljeval Kurčatov, potreba po organizacijskih ukrepih, s katerimi bo moč opremiti mornarico, letalstvo in transportna sredstva nasploh z najbolj mogočnimi gonilnimi napravami. Ustanove, ki se bode s tem ukvarjale, pa bodo marale imeti na razpolago zadostno število usposobljenih strokovnjakov in tehnikov, če bodo v bližnji bodočnosti hotele vse to uresničiti. Pri tem je Kurčatov tudi omenil, da je velikanska prednost atomske energije, v kolikor bi se jo začelo uporabljati v širšem merilu, tudi v tem, ker razpolaga Sovjetska zveza z velikimi količinami radioaktivnih surovin. Konec te, se pravi šeste petletke, bo Sovjetska zveza po Kurčato-vem mnenju razpolagala z 10.000 tonami raznih elementov, ki so enakovredni radiju. To brez dvoma predstavlja velikansko količino, posebno če pomislimo, da je v svetu, ko so se atomska raziskovanja šele začela, obstajalo le nekaj kilogramov radija. 2e samo po tem lahko sklepamo, kako velik napredek je bil storjen v tem času. Na koncu svojega govora je Kurčatov poudaril, da pa se sovjetski znanstveniki ne bodo smeli omejevati ter ukvarjati samo s problemi praktične uporabe novih odkritij, marveč jih pri tem čaka velikansko delo tudi na področju teorije, zakaj samo tako se bodo lahko nadaljnjemu znanstvenemu delu na atomskem področju odprle nove poti. Odkriti in proučevati bo treba nova sredstva za miroljubno uporabo jedrne energije, a v prvi vrsti bo treba odkriti način, kako obvladati silno termonuklearno reakcijo, do katere pride pri eksplozijah vodikovih bomb. Po štiridesetih letih na Južnem tečaju najdeni predmeti Živila, ki se v malo manj kot pol stoletja niso pokvarila - Koče, ki jih bo prihodnje leto upora-rabila tudi novozelandska antarktična ekspedicija Ameriška antarktična ekspedicija, ki o njej že delj časa poroča svetovno časopisje, je pred kratkim našla nekatere predmete, pripadajoče kapitanu Robertu Falconu Scottu in Siru Ernestu Shacklet-tonu, ki so se pred 40 leti tu ponesrečili. Najdene stvari je zdaj ledolomilec «Glacier» prinesel v N. Zelandijo. Gre zi tri sani norveškega tipa, eno harpuno, eno vrečo iz kože severnega jelena, eno škatlo jajc in kakaa, za nekaj škatel različnih živil, kot so meso, piškoti, sir, mleko. Člani ameriške ekspedicije so večji del teh stvari našli zunaj nekaterih koč na rtu Royds, ki se nahaja v Rosso-vem morju. Dasiravno so bile celih štirideset let izpostavljene raznim vremenskim neprilikam, so se vendar ohranile v dobrem stanju. Isto velja za živila. Tako so na primer častniki «Glaciera», kn so odprli eno teh škatel, ki so v njej bile jagode, te z užitkom pojedli, ker so po štiridesetih letih ohranile vse svoje kvalitete, kot okus, a-romo itd. Prav tako kakao. Tudi omenjene sani so se našle v dobrem stanju. Samo e-ne, ki so se nahajale v vodi so našli zlomljene, a konopci, ki so na vnanji plati kazali it znake razpadanja, so se znotraj ohranili povsem zdravi. Zelo verjetno je, da bodo člani ekspedicije, ki jo za prihodnje leto v okviru Com-monvvealtha pripravlja Nova Zelandija, uporabili eno Sco;-tovih koč na rtu Evvans, kakor tudi živila, ki so tamkaj ostala. Mihael Foster, ki se je kot opazovalec Royal Na-vyja udeležil tokratne ameriške antarktične ekspedicije in ima zdaj najdene stvari odposlati institutu za polarna raziskovanja «Scott» v Cambridgeu, je izjavil, da so se na tem področju našle tri koče: ena, na rtu Ewans, ki jo je kapitan Scott uporabljal na svoji drugi ekspediciji, a za njim Sir Ernest Shackletton leta 1915, je bila napol zakopana v sneg in se je vanjo lahko stopilo samo skozi razbito okno. V boljšem stanju je bila koča na rtu Royda, ki jo je na svoji prvi ekspediciji rabil Shackletton. Tretja, ki jo je prav tako uporabljal kapitan Scott, je bila najdena na «Hut Pointu«, takisto pod snegom. Preden so najdene stvari odposlali institutu »Scott« v Cambridgeu, so bile te razstavljene v Novi Zelandiji, taka da so si jih mogli ljudje ogledati. Denar od vstopnine bo šel v fond za novozelandsko ekspedicijo, ki se bo v Antarktiko odpravila prihodnje leto. Ta bi imela dosečj Južni tečaj po mnogo težji poti od one, ki sta ji sledila Scott in Shackletton. Računa se, da se bo ekspedicija enkrat okrog božiča 1957 srečala na Južnem tečaju z angleško ekspedicijo Viviana Fuchsa. Rečeno je sicer, da bo to prav na dan božiča, vendar tega ni mogoče tako natančno določiti, ker lahl«) nastopijo najrazličnejše težave, ki lahko srečanje sploh prepre- Č1JO. j • Celrlkov količek • Zena • olrok • dom 9 gospodinjstvo • moda OB UVEDBI PORODA BREZ BOLEČIN V TRSTU IN 11 ALIJI Teorija Pavlova o porodu brez bolečin je v današnjem svetu povsem prevladala Še kot zdravniški praktikant je mladi Pavlov na ruski vasi spoznal, da je porod nekaj povsem normalnega, ki potrebuje le določeno pripravo bodoče matere • Važnost vzgoje in psihološke priprave Znanstveniki so končno u-speli omogočiti porodnicam porod brez bolečin, o kaf.e-rem se je zadnje čase zelo dosti pisalo in govorilo. Najprej so hoteli doseči to s pomočjo raznih zdravil, toda kmalu so ugotovili, da zdravila škodljivo delujejo na 'novorojenčke, poleg tega pa so bili mnogi tudi mišljenja, da ženska pod narkozo izgubi občutek materinstva, prav zato ker ni pri zavesti rodila. Zaradi tega so bili nekateri znanstvenik; mnenja, da se morajo matere psihološko pripraviti na porod, predvsem pa da mora priti do sodelovanja med porodnico in zdravnikom, ki bo vodil sam porod. Ta metoda je znana pod raznim imenom. Najpogosteje jo imenujemo porod brez bolečin, mnogi pa jo imenujejo prirodni porod ali psihofizični porod. Ideja, da se noseča žena pripravi na porod ni ravno najnovejša, 2e pred 66 leti je francoski ginekolog Fan-ton D’Andon predložil na kongresu Združenja za napredek znanosti metodo, po kateri naj bi se bodočim materam pomagalo s sugestijo, da laže preneso porodne bolečine. Rele po 3Q letih je nato angleški zdravnik Dick Reak začel v Angliji propagirati metodo poroda brez bolečin. Po njegovi trditvi neka prirodna pojava ne more in ne sme hiti boleča. Read je med o-stalim napisal, da sta civilizacija in kultura odgovorni za vplive, ki delujejo na psihozo žene, pri kateri je prišlo do neupravičene bojazni do poroda. Da bi se strah pred porodom popolnoma eliminiral in da bi se posledice, ki pridejo do izraza v naprezanju mišic pri porodnici odpravile je dr, Read priporočil razne vežbe za mišice, odnosno vežbe ritmičnega dihanja. On je poleg tega skušal psihološko pripraviti bodoče matere za porod in je zato otvoril tečaje, katere so posečale žene noseče od 4- meseca dalje, in na katerih so poslušale predavanja o anatomiji in o porodniške psihologiji. Namen teh predavanj je bil v tem, da se strah pred porodom pri materah popolnoma odpravi ali zmanjša na minimum, V istem času pa je v Sovjetski zvezi poskušal to metodo uporabiti ruski znanstvenik prof. Pavlov, ki je že leta 1904 prejel Nobelovo nagrado za delo o delovanju mozga. Po' njegovem mišljenju so porodniške bolečine le pogojni refleks provociran z nekaterimi predsodki. Kot sin duhovnika, ki je živel na vasi je imel prof Pavlov priliko videti porode pri kmeticah. Ruske kmetice so delale dokler ni prišla ura poroda rodile so nekje na polju s pomočjo kake druge kmetice, k je odigrala vlogo babice. Nato so se z novorojenčkom naročju vračale domov kar peš. In takrat je Pavlov, ki je prakticiral kot mlad zdravnik v tedanjem Petrogradu opazil veliko razliko med porodom kmetic in žena ruskih velikašev. Dočim kmetice niso imele sploh časa, da bi mislile na porod in zaradi tega niso občutile nikakršen strah, niti bolečin, so se žene degeneriranih ruskih plemičev smatrale že od samega začet ka za žrtve in velike muče niče. S takim psihološkim razpoloženjem so pričakovale porod, ki je za nje bil zelo težak. Po trditvi Pavlova je celotni kompleks spolnih organov tesno povezan s centralnim živčnim sistemom, ki edini lahko zbere in oddaja občutke bolečin in veselja. Te občutke prenašajo živci v del mozga imenovan korteks. Naloga korteksa pa ni samo v tem, da zbira občutke, ampak da jih tudi klasificira na prijetne in neprijetne. Pavlov torej predpostavlja, da živčna kortikalna delavnost ni samo elastična, ampak ima tudi druga skoraj neverjetna svojstva. Sovjetski nevrolog Velvo»ky, ki je nadaljeval delo Pavlova, je izjavil, da bo bodočnost pokazala, kako bodo prav zaradi delovanja korteksa, izginile vse bolečine pri porodu. Poskusi, ki so jih na tem področju izvedli v Sovjetski zvezi so pokazali velij ke uspehe in že leta 1951 jc ministrstvo za narodno zdravje ZSSR izdalo zakon, s katerim se morajo vsi sovjetski ginekologi poslužiti nove porodniške metode. To meto do sta v Franciji v tem času uvedla tudi francoska zdravnika Lamaze in Veeay, ko sta se vrnila s študijskega potovanja po Sovjetski zvez:. Kakšna je pravzaprav ta psihološka priprava bodočih mater na porod brez bolečin? Na to vprašanje nam odgovarja dr. Maurice Lecomte u-pravnik ginekoleške klinike v Parizu. 1. Vzgoja žene Bodoče matere se morajo1 v dobi nosečnosti točno spoznati z anatomijo svojega telesa in tako odpraviti vse dotedanje zgrešene pojme o sestavu človeškega telesa. Te žene je treba poučiti o vseh bioloških funkcijah človeškega telesa. Vedeti morajo za točeh položaj otroka v telesu in potrebno je, da spremljajo vsak posamezni stadij nosečnosti. 2. Psihološka priprava Pri tem sta največje važnosti dva faktorja: pravilno dihanje bodoče matere ;n živčno, odnosno mišično naprezanje. Prvo in drugo se doseže z določenimi vajami. Z odstranitvijo žiyčnega, naprezanja se odpravi napetost in strah pred porodom. 3. Borba proti občutljivosti V psihološko pripravo je treba uvrstiti tudi pripravo za osvoboditev žene vseh nepotrebnih občutkov, ki nanjo samo negativno delujejo. To je najbolj težka naloga katere rezultat je predvsem odvisen od pacientke, na kateri se ta metoda izvaja. iJ-speh bo zagotovoljen pri mirnih ženah,v teže pa bo pri hipernervoznih in neuravnovešenih ženah. Pri bodočih materah je treba z vsemi mogočimi sredstvi odpraviti strah pred porodom in jih prepričati, da je porod povsem nekaj normalnega neka normalna fiziološka pojava, ki jo je priroda izvrstno regulirala. Zimski prehladi in zaprti prostori Jeseni in pozimi je prehlad zelo pogost pojav. Povzroča ga posebne vrste virus, obolijo pa običajno le gornji deli dihalnih organov: nosna votlina, žrelnica, pa tudi sinusi in bronhiji. Prehlad je akutna in nalezljiva bolezen, ki jo v zimskem času občutimo zelo pogosto, ker je sluznica zaradi mraza in vlage znatno manj odporna. Zatohli in zaprti prostori pa še zmanjšujejo odpornost in pospešujejo okužen je. Ce je preklad hujši, nam nabrekne sluznica, ki ovira redno dihanje, oči postanejo rdeče, mehko nebo se vname t n tako nastanejo bolečine v grlu in pod grodnico, kar je združeno zopet s hripavostjo. C* to slabo počutje spremlja ie glavobol, bolečine v mišicah, zvišana telesna vročina in splošno slabo počutje, potem to ni več samo prehlad, ampak gripa. Druga komplikacija prehlada je vnetje srednjega ušesa, kar nam naznanijo zbodljaji v ušesih. Vnetj« obnosnih votlin nam naznanjajo bolečine obnosnih uotlin, ki jih imenujemo tudi sinuse. Nevarna komplikacija pri prehladu je pljučnica, pri kateri čutimo bolečino v prsih in t-mamo zelo visoko vročino. Najuspešnejše zdravilo proti navadnemu prehladu Je še vedno aspirin. Trikrat dnevno vzamemo po 1 do 2 tableti s H 3 Bodoči olim pijski prvak HT enž rnf otrok Preveč pridni otroci so lahko bolehni ali pa zagrenjeni Starš; bi navadno radi, da namenoma. Pojasnite mu z bi se njihovi otroci že kot mirno besedo, v čem je prav-malčki obnašali kot male da- zaprav ’ storil napako, zakaj me in gospodinje. To bi seve-j njegovo'dejanje aii beseda ne da naredilo življenje v družini prijetnejše vsaj za starše, zlasti za zaposlene. Drugi starši z otroki, ki delajo mnogo hrupa, celo ponoči, bi jih pri tem zavidali pri tako dobro vzgojenih otrocih. V resnici pa morajo biti zadovoljni starši otrok, ki od časa do časa povzročajo nemir in jih včasih zbude tudi ponoči, kot pa oni, katerih otroci nikdar ne delajo hrupa. Taki, že kar nenormalno pridni otroci so ati bolehni ali pa so plod prestroge vzgoje, ki je prezgodaj zatrla v njih naravne impulze in jih spremenila v odrasle pred njihovim časom. Prej ali slej bodo ti zatrti impulzi prodrli na dan in takrat se bo to zgodilo najbrž v nenaravni obliki. Nekateri pa si poskušajo najti ventile za zatrte impulze v laži. sarkazmu, trmi ali celo pobegu od doma. Nemimi otroci predstavljajo problem za starše, ko so še majhni. Otroci, ki pa so pod vplivom sile postali nemirni, pa navadno predstavljajo težke probleme v dobi odraščanja. In te probleme v puberteti je veliko teže uspešno rešiti kot probleme malih otrok. Ce spada vaš otrok med nemirne otroke, skušajte to rešiti na pravilen način, tako da si ne boste naredili težko vzgojljivega otroka v puberteti. Ravnajte se po sledečih navodilih: Ce naredi otrok napako, ga opogumite, da vam to odkrito prizna in nikar ga ne kaznujte, vsaj telbsno ne, če vidite, da «pregrehe» ni storil bi. sv m frančiška 20 Dospele so nove mladinske knjige: Fran Milčinski; Ptički brez gnezda ppl. 400 Ivana Brlič Muiurami: Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča br. 160 Thomas R, Henry; Beli kontinent ppl. 516 ugajajo vam, niti drugim ljudem in kako bi se moral obnašati, da bi bilo vse v redu. Ce boste pustili otroka, da vam sam pojasni, zakaj je kako stvar naredil tako kot jo je, se boste mnogokrat čudili njegovim, včasih dobronamernim vzrokom. Večkrat otrok ne ve, zakaj in v čem dela napačno, posebna kadar hoče na hitro doseči svojo voljo. Napake je z otrokom bo- \ Ije obravnavati na samem brez prič. Ce ga nemir noče popustiti, je najbolje, da ga pošljete V svojo sobo ali kot. Ce pri tem niste naredili ničesar, kar bi žalilo njegov ponos, tudi ne bo imel vzroka, da bi se kujal ali zganja! trmo, še celo takrat, ko mine doba izolacije. Kadar pa se otrok ob-j naša lepo, ga pohvalite in nagradite, tako da bo sam uvidel, da je bolje zanj, če je priden. Ne poskušajte ga stlačiti v vzorec obnašanja za odraslega zato, da bi se izognili kritiki sorodnikov ali prijateljev. Ce je vznemirjenje duševno ali tudi pri fizični utrujenosti, morate biti pripravljeni na to, da bo otrok tudi bolj nemiren. Nikoli ne pokažite otroku, da vam gre njegova porednost «na živce«. Cim volj ste razdraženi, tem bolj se potrudite, da se boste obnašali mirno, in to bo odsevalo tudi na vašem otroku. Obenem mu pokažite, da ga imate radi in da ga razumete. Najčešče namreč dela nemir in hrup otrok, ki čuti, da ,ni ljubljen in hoče s tem,, kompenzirati svoj občutek, da 'ga nihče ne mara. toplim čajem. Virus prehlada je neobčutljiv za penicilin in druge antibiotike. Zato jih u-borabljamd le, če nastopijo komplikacije (ki smo jih zgoraj našteli). Na vsak način mora ostati bolnik, če ima zvišano vročino, v postelji. Ce je bolnik zelo hripav, naj čim manj govori, če ga peče sluznica, pa naj grgra slano mlačno vodo. Ce se običajni prehlad poslabša, se moramo lotiti zdravljenja s sutfumidi in z antibiotiki. Prehladu se najlaže izognemo, če smo utrjeni in če čim manj zahajamo v zaprte prostore, v katerih je mnogo ljudi in slab zrak. Prehlad odnosno okužbo pospešujejo tudi preveliki .telesni in duševni napori. Pazimo, da uživamo pozimi hrano, ki ima dovolj kalorij, obleka in obutev pa morata biti vedno suhi. Dr. A. N. NEDELJSKO PECIVO Čokoladni zvitek Krhko kvašeno testo: četrt kg moke, 6 dkg surovega masla, 3 rumenjaki, sol, 3 akg sladkorja, 3 dkg kvasa, pol dl mleka. •* Nadev: 14 dkg surovega masla, 14 dkg čokolade, 14 dkg sladkorja, 5 rumenjakov, 7 dkg drobtin, pol dl mleka, 10 dkg mandeljnov, sneg iz 5 beljakov, mast za pekač, jajce za mazanje. Surovo maslo razdrobimo v moki, pridenemo sladkor, v mleku razmešan in vzhajan kvas, nekaj zrn soli in rumenjake ter ugnetemo to v gladko testo, ki ga pokrijemo in pustimo tri četrt ure, da počiva. Nato testo razvaljamo za nožev rob na debelo, ga namažemo z nadevom, zvijemo in denemo na pomazan pekač, kjer naj vzhaja. Potem ga namažemo z raztepenim jajcem in spečemo v srednje .vroči pečici. Pečen zavitek zrežemo na lepe rezine, potresemo z va-niljnim sladkorjem in serviramo. Nadev: Surovo maslo zmešamo s sladkorjem in rumenjaki, da se speni, mu pridenemo olupljene zmlete mandeljne, zmleto čokolado in v mleku namočene drobtine in nazadnje trd sneg iz beljakov. - / . \ • *: f\ P , ,\V- Sest oblek za ra/ne priložnosti, inortia vam bo kakšna izmed njih ugajala! Pomlad se bliža in naso garderobo bo treba pac malo obnoviti. Ko bomo kupovale blago bomo pazile predvsem na izbiro barve, letošnjo pomlad bodo prevladovale stotere modre barve od najbolj nežno-svetle pa do temno-modre Silil r: Si« xsN8pn$^.L____ SEJA GORIŠKEGA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA ATA grozi z ukinitvijo treh prog povečanjem tarife in odpusti V Gorici že sedaj plačujemo za vožnjo po 25 lir, medtem ko kupuje ATA pogonsko gorivo brez plačila carine - Tudi taksiji zahtevajo povečanje tarif ncem Pred pričetkom seje občinskega upravnega odbora v torek zvečer je župan razkazal odbornikom okoli 40 vokvirjenih slik pod steklom, katere bo županstvo razdelilo šolam in raznim krajevnim inštitucijam, da bodo služile kot pomožni predmeti pri poučevanju. Slike prikazujejo razna umetniška dela, moderno mehaniko in'panorame. V najkrajšem času namerava županstvo naročiti še nekaj takih slik v barvah. Sledila je razprava o številnih točkah dnevnega reda. Odborniki so odobrili nakup novih tabel s številkami in imeni ulic, dalje so odobrili strošek 1,500.000 lir za nakup pohištva v novi osnovni šoli v Stražicah in dobavo novih uniform za občinske stražnike. Po obravnavi nekaterih vprašanj notranjega upravnega značaja je podžupan dr. Poterzio poročal o delovanju mestnih avtobusov v zvezi z zahtevo družbe ATA, naj se preučijo dosedanje tarife. Družba to zahteva, ker naj bi se povečali stroški vzdrževanja avtobusnega prometa zaradi občutnih mezdnih poviškov uslužbencev, zaradi povečanja takse za promet in podražitve pogonskega goriva; zaradi prej navedenih razlogov naj bi družba utrpela precej milijonov lir, ki bi se do konca tega leta zaradi nadaljnjih finančnih bremen še povečali. Nepredvidene težave in dejstvo, da ATA ne more računati z ustreznim občinskim prispevkom, družbo navajajo k edino možni rešitvi, s katero naj bi se ukinile vožnje avtobusov na treh progah, in sicer 2, 5 in 8, odnosno se povečala cena voznega listka za 5 lir, če bi se omenjene tri proge obdržale. V zadnjem primeru je družba pripravljena ohraniti abonmaje za delavce in dijake zaradi česar se njihova cena ne bi v ničemer spremenila. V primeru, da bi družba ukinila tri pasivne avtobusne proge, bi morala odpustiti tu- di del osebja. Odločitev o tem vprašanju bi morala izreči občinska uprava. Po poročilu dr. Poterzia je siedila diskusija o utemeljitvi dokazov avtoprevozniške družbe ATA, kateri je županstvo podelilo koncesije za vzdrževanje mestnega prometa. V glavnem občinski odbor nasprotuje ukinitvi treh avtobusnih prog, čeprav so pasivne, ker bi bilo' s tem precej oškodovano prebivalstvo okoliških okrajev; proti ukinitvi prog pa je tudi zato, ker bi družba odpustila tudi večje število šeferjev in delavcev. Po proučitvi vprašanja je oii odbor mnenja, da je treba pregledati tarife. S tem v zvezi je sklenil sinoči pozvati predstavnike političnih skupin v občinskem svetu, katerim je podžupan dr. Poterzio prikazal stanje, o čemer bodo razpravljali na prihodnji seji občinskega sveta. Podžupan dr. Poterzio je končno obvestil odbor o zahtevi taksijev za povečanje prometnih tarif. Razpravo so sklenili odložiti, dokler ne bodo vprašanja temeljiteje proučili. Zahteva avtoprevozniške družbe ATA se nam zdi povsem neutemeljena. Kako je mogoče, da je vzdrževanje mestne- ga avtobusnega prometa pasivno, ko je vendar splošno znano, da stane enkratna vožnja v mestu najmanj 25 lir, medtem ko je na progah po drugih italijanskih mestih cena za take vožnje po 20 lir. Poleg tega uživa ATA v Gorici olajšave pri nakupu pogonskega goriva zaradi oprostitve carine na blago proste cone. Menični protesti v drugi polovici januarja V pokrajini v proleslu za 4 in poi milijona menic Po uradnem seznamu meničnih protestov, ki ga izdaja trgovinska zbornica, ie v drugi polovici januarja šla v goriški pokrajini v protest skupno 401 menica. Največ menic v protestu je zabeleženih v goriški občini, in sicer 166; sledijo Ronke, kjer je šlo v protest 68 menic, nato Tržič s 50 menicami, Gradiška s 30 in Krmin z 21. V Koprivi so šle v protest 4 menice, v Doberdobu 2, v Fari 9, v Foljanu in Redipu-glii 3, v Gradežu 11, v Ro-man-Villessah 4 in v Stever-janu 1 menica. Skupno je šlo v protest 4 milijone 411.847 lir. : Ji mi . Silil*®’* PO OSMH KOLIH JUGOSLOVANSKEGA ŠAHOVSKEGA PRVENSTVA, Ivkov je pnšel na turnir nepripravljen, kar se poina na njegovi igr1 V Skoplju so na turnirju mi, Gligcrič - Tot 1:0, Jano- za jugoslovansko šahovsko prvenstvo odigrali osem kol (do tega časa še tudi kaj več, pa še nimamo poročil). Janoše-vič je ohranil prvo mesto kljub temu, da je prav v osmem kolu doživel svoj prvi poraz nd tem turnirju v igri z Udovčičem, ki je le še enkrat zmagal, a še ni doživel poraza. Janoševič je sicer le dvakrat remiziral, petkrat pa zmagal. Gligorič in Mata-novič še tudi nista bila poražena; imata po tri zmage in pet remijev. Nepričakovano dobro se je doslej plasiral Sokolov, ki deli mesto z Udovčičem; enkrat je bil premagan, a je poleg štirih remijev zabeležil tudi tri zmage. Od trojice Ivkov. Pirc, Matulovič, ki ima doslej se čez 50 odstotkov točk, je samo Pirc nepremagan, medtem ko sta ostala dva zabežila po en poraz. Lukič je edini igralec, ki je doslej nabral osem remijev. V. koio: Marič - Janoševič, Djaja - Sokolov remi, Pirc -Tot 1:0, Gligorič - Jovanič remi, Milič - Lukič remi, Ka-raklajič - Rabar 0:1. Trifunovič - Ivkov remi. Matulovič -Matanovič remi, Čirič - Udov-čič remi, Djuraševič ■ Tomovič 1:0. VI. kolo- Rabar - Trifunovič remi, Sokolov - Pirc re- Najdeni predmeti Na sedežu mestnih stražnikov lahko oškodovanca dobita moško kolo in otroške hlačke. Oba predmeta sta bila svoj čas ukradena in sta sedaj na razpolago lastnikoma na sedežu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini. OBVESTILO Goriško županstvo obvešča vse lastnike psov, da preskrbijo za pse kovinsko ploščico, ki jo dobijo pri davčnem uradu v Ul. Crispi 5 do 29. februarja t. 1. Po tem dnevu , bodo vsi psi brez omenjene ploščice za leto 1956 zajeti in lastniki bodo kaznovani po zakonu. Slovensko učiteljišče in pouk materinščine •Naši čitatelji se gotovo še spominjajo članka, ki ga je objavil naš dnevnik 13. januarja t. 1. pod naslovom ^Slovensko učiteljišče m pouk materinščine# s podpisom »Solnik#. Članek je naletel na precejšen odpor pri profesorjih Državnega višjega učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Gorici, ki so nas o tem pismeno obvestili- Da bi naši čitatelji slišali tudi «drugo plat zvona#, smo profesorje zaprosili, naj nam v posebnem članku povedo svoje mnenje. Ta članek smo včeraj prejeli in ga v naslednjem objavljamo pod gornjim naslovom; Pod tem naslovom Je bil 13. januarja t. I. objavljen v «Primorskem dnevniku» članek o poučevanju materinščine na slovenskem učiteljišču v Gorici. Ta članek je v drugem delu neobjektiven, ker prikazuje stanje na tej šoli v napačni luči in ker očita profesorjem pomanjkanje slovenskega duha. Omenjeno učiteljišče deluje že deset let in do sedaj ni še nihče smatral za potrebno, da bi mu kaj očital glede vzgoje m strokovnega usposabljanja. Ko je dopisnik pisal omenjeni članek, prav gotovo ni imel pred očmi dejstva, da smo Slovenci v Italiji številčno skromna manjšina, ki svojim dijakom pri najboljši volji in pr. vsej strokovni izobrazbi profesorjev ne more nuditi takšne vzgoje in takšnega znanja materinščine, kot to lahko store slični zavodi n. pr. v Sloveniji, kjer živi dijaštvo tudi izven šole bogato kulturne in narodno življenje (gledališča, prireditve, časopisje itd.). HUDA NESREČA V RABELJSKEM RUDNIKU Mlekuža je v rovu zasul plaz kamenja Truplo so včeraj pripeljali v Koritnico pri Bovcu, kjer ga bodo pokopali Včeraj smo na kratko po- mogoče nesrečo preprečiti, če Glede na dolgoletno uspešno delovanje slovenskega učiteljišča v Gorici in na izredne razmere, v katerih deluje, je potrebno, da se popravi mučni vtis, ki ga je v javnosti zapustil omenjeni članek. Vodstvo in profesorji vršijo svojo dolžnost vestno po svojih najboljših močeh. Zato je omenjeni članek neumesten. Pri presojanju stanja na učiteljišču bi moral biti člankar objektiven, neprenagljen in bi moral upoštevati razmere, v katerih živi slovenska manjšina v Italiji. ročali o nesreči v rabeljskem rudniku svinca, pri kateri je izgubil življenje 57-letni delavec Maks Mlekuž iz Koritnice pri Bovcu. Mlekuž je skupno s številnimi jugoslovanskimi državljani na podlagi sporazuma po podpisu mirovne pogodbe med Italijo in Jugoslavijo še vedno zaposlen v rabeljskem rudniku. Tedensko prihajajo domov v vasi okoli Loga in Bovca ter se potem zopet vračajo na delo v rudnik. • V torek je Mlekuž delal v rovu skupno z dvema tovarišema. Naenkrat se je nanj usul plaz kamenja, ki je po približnih cenitvah meril okoli tri kubične metre. Nesreča je hotela, da se je plaz sprožil prav v trenutku, ko je bil Mlekuž na nevarnem mestu." Ostala delavca se nista poškodovala in sta takoj priskočila ponesrečenemu na pomoč; izkopala sta ga iz materiala. Prišel je tudi zdravnik dr. Lauro, vendar je smrt nastopila naglo. Teža je ponesrečencu zmečkala nrsni koš ter povzročila hude notranje krvavitve. Na kraj nesreče so prišli tudi orožniki in voditelji rudnika. Pregledali so vzroke nesreče in se strinjali s tem, da niso nikoli mislili, da bi nto-gel tisti del predora, kjer se je pripetila nesreča, predstavljati nevarnost za življenje. Truplo so včeraj pripeljali v Koritnico, kjer ga bodo pokopali. Mlekuž je zapustil ženo in dva sina. Čeprav nimamo na razpolago zadostnih podatkov, imamo vendarle vtis, da bi bilo bi lastniki rudnika bolj skrbeli za varnost delavcev s tem, da bi rove betonirali ali pa jih temeljiteje opremili s podpornimi stebri, ki bi preprečili padanje materiala. Večkrat je bilo namreč ugotovljeno, da so v italijanskih rudnikih nesreče take vrste *<*lo pogoste zaradi nezadost nih zaščitnih naprav. Neprijetna pomota Včeraj ob 18.45 so z avtomobilom Zelenega križa iz stanovanja v Svetogorski ulici 99 pripeljali v bolnišnico Rdeča hiša 68-letno gospodinjo Antonio Leonardelli, ki je pomotoma izpila nekaj požirkov čistega alkohola. V bolnišnici. so ji nudili vso potrebno pomoč in upajo, da se bo danes že vrnila domov. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Alba-nese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43, KINO CORSO. 16.30: «Rimske zgodbe#, V. De Sica, Totd, cine-mascope. VERDI. 16.30: »Pekel ljudi z neba#. CENTRALE. 17.00: »Prevoz- nik Moncenisia#, R. Lupi in E. Cegani. VITTORIA. 17.00: »Operacija Walkiria», W. Praiff in A. Diringer. MODERNO. 17.00: «Sinja gardenija#. ševič - Tomovič - 1:0, Udov-čič - Djuraševič remi, Ivkov - Matulovič 1:0, Lukič - Ka-raklajič remi, Jovanič - Milič 1:0, Marič - Djaja 0:1, Matanovič - Čirič remi. VII. kolo: Trifunovič - Lukič remi, Pirc - Marič remi, Matulovič - Rabar 1:0, Čirič - Ivkov remi. Tomovič - Udov-čič remi, Milič - Tot 1:0, Janoševič - Djaja 1:0, Karakla-jič - Jovanič 1:0, Gligorič -Sokolov remi. Matanovič -Djuraševič remi. VIII. kolo: Matanovič - Tomovič 1:0, Rabar - Čirič remi, Ivkov - Djuriševič 1:0, Trifunovič - Jovanič 1:0, Djaja - Pirc remi, Lukič -Matulovič remi, Tot - Kara-klajič remi, Marič - Gligorič remi, Sokolov - Milič 1:0, Janoševič - Udovčič 1:0. Stanje po VIII. kolu: Janoševič S, Gligorič, Matanovič 5,5, Udovčič, Sokolov 5, Ivkov, Pirc, Matulovič 4,5, Karaklajič, Djuraševič, Marič, Djaja, Lukič 4, Trifunovič. Milič 3,4, Rabar, Čirič, Jovanič 3, Tomovič 2,5, Tot 1. VEDNO BOLJ SE BLIŽAJO OLIMPIJSKE IGRE V MELBOUgjlH Ali bu pravočasno vsa pripravljen« Zamišljeno Je vse tako, da bi imeli olimpijski tekmov kar največ ugodnosti - Zelo drago potovanje v AvstranJ Prvikrat v zgodovini modernih olimpijskih iger, ki so se začele leta 1896 v grški metropoli Atenah in katerih organizator je bil neumorni delavec na področju športa baron Fierre de Coubertin, se bo ta veliki športni dogodek odvijal v južni hemisferi, tisoče kilometrov daleč od svetovnih prestolnic! Na križišču dveh najbolj prometnih ulic avstralskega mesta Melbourne je sedež o-limpijskega komiteja, ki ima že dolge mesece najtesnejše stike z 8C narodi sveta. V dneh od 22. novembra do 8. decembra bo letos Avstralija prizorišče olimpijskih iger. Evropa — Avstralija. Poglejte na zemljevid in izračunajte! Joda olimpijski ogenj bodo vendarle prižgali v O-lympiji, klasičnem središču prvotnih olimpijskih iger. Od tam ga bodo grški atleti v štafeti ponesli v Atene ter ga z vsemi slavnostmi zaupali letalski športni posadki, ki bo poletela preko morij in oceanov do tropskega severa avstralskega kontinenta. V Cairnsu, v državi Queensland, ga bodo izročili avstralskim ŠPORT V GORICI PRO GORIZIA-BELLUNO 1:1 Košarkarska ekipa Goriziana bo morala zapustili tudi drugo serijo V nedeljski tekmi so si Goričani priborili samo eno točko, kljub temu da so prve minute tekme dajale upanje v zmago domačega moštva. Lepa igra domačinov je namreč v začetku tekme zbegala nasprotrike iz Belluna, a kmalu je bilo te lepe igre — kar se goriškega moštva tiče — konec. Gostje so uspeli v tem, da so prevzeli režijo tekme in so nato dobesedno vladali na igrišču: le goriška vrata so bila še tabu. V 3U minuti pa je bilo te mirne igre konec, ko so gostje zabili prvi gol tekme. Ta gol je še bolj zmešal pojme go-riškim igralcem in res. tekma se je nadaljevala na goriški polovici igrišča, tudi v prvih minutah drugega polčasa. Nato pa smo opazili postopno prebujenje Goričanov in vedno pogostejše napade. Mazzero je bil enkrat podrt v kazenskem prostoru, a sodnik ni prisodil enajstmetrovke. Isti Mazzero je potem bil napaden v drugič in sodnik tokrat m mogel prikriti napake gostov. Tosolini je tako pretvoril v 34. minuti enajstmetrovko v gol. Izenačenje je bilo tako doseženo. Kljub napadom enih in drugih je rezultat ostal 1:1. BelunČani so se pokazali boljši od pričakovanja, vendar pa moramo upoštevati dejstvo, da je Gorizia nastopila z nekaterimi rezervami. Pro Gorizia je še vedno na drugem mestu, a z istim številom točk (26) je tudi CRDA iz Tržiča, ki je to nedeljo premagal prvaka Bolzano z 1:7. Košarka CANTU’ - GORIZIANA 72:6U Vrsti porazov so dodali Goričani v nedeljo še enega. Igrali so v Comu, ker je bilo igrišče v Cantu neuporabne zaradi snega. Sedanji prvaki niso pustili, da bi jim zbežala iz rok zmaga proti Gori-ziani, ki bo morala letos zapustiti to serijo, V prveni polčasu je bila razlika minimal- na. Prvenstvo je praktično že končano, čeprav mora Goriziana odigrati še eno tekmo z Gallarate. Ostala moštva so svoje tekme že zaključila. Položaj na lestvici je sledeč: prvak je Cantu s 25 »očkami, na drugem mestu je Junghans iz Benetk z 18 točkami; sledijo Gallarate (13), Burrogi-glio-Cremona (12), Jtala-Mon-tiglio iz Gradiške (12), Riv Torino (12). Izpadli pa sti Libertas-Biella (10) in Goriziana (8). Vsekakor bo morala Goriziana v bodoče posvečati več pažnje vzgoji mladega naraščaja. Lani in letos so Goriziano zapustili nekateri dobri igralci, na njihovo mesto pa so prišli le neizkušeni mladinci, ki niso bili kos svoji nalogi. Od Trb’žc do Col di Nava s smučmi (okrog 1200 km) po vseh italijanskih Alpah BARDONECCHIA, 22. — Alpinist Walter Bonatti si je zastavil nalogo, da prehodi — pravzaprav presmuča — vse italijanske Alpe. V prvih dneh marca bo «startal» v Trbižu jugoslovansko - italijanski meji in računa, da bo v 40-50 dneh dosegel Col di Nava. Z njim bo še neki učitelj smučanja iz Bardonecchie. Ves čas bosta smučala (gre za okrog 1200 km) in se ne bosta ustavljala v kočah ali obljudenih centrih. Spala bosta v majhnem in zelo lahkem šotoru, ki ga bosta nesla s seboj. Proga, ki sicer ne bo vodila točno po grebenih ob mejah, ima tudi nekatere težke vzpone, kot n. pr. Palla Bian-ca, Ortler, Monte Rosa, Mont-blanc in Monviso. Ves podvig bosta oba alpinista tudi sproti filmala; RAI-TV, ki se je o tem ze pogodila, pa bo prenašala najbolj zanimive faze. Podrobnosti bo povedal Bonatti, ko se bo vrnil iz Španije, kamor pojde jutri na povabilo alpinskega kluba jz Madrida. atletom. 2500 najboljših športnikov bo teklo z njim še več kot 4500 km daleč po pacifiški obali tja do Melbourna. V šestdesetletni zgodovini modernih olimpijskih iger je to najdaljša pot, po kateri so kdaj nosili olimpijski ogenj. Glavni stadion v Melbournu, ki šteje 1,259.000 prebivalcev bodo dogradili že meseca junija. Prostor — sprejel bo 150.000 gledalcev — je eno največjih športnih aren na svetu, saj ima tekmeca, če računamo z Evropo, samo še v zletnem stadionu v Pragi. Arhitekti so postavili tribune tako, da bo imel sleherni obiskovalec s svojega sedeža pregled nad dogodki v celi areni. Na njej se bodo odvijali poglavitni dogodki olimpijskih iger: mimohod 6200 tekmovalcev, vsi atletski boji, nogometne tekme med reprezentancami vsega sveta, hokej, telovadne množične demonstracije ter slavnostni zaključek iger z razdelitvijo pokalov in nagrad za prvake. Skoraj tisoč tiskovnih ter radijskih poročevalcev se bo na glavnem stadionu posluževalo petdeset tonskih študijev z direktnimi telefonskimi zvezami med kontinenti. V neposredni bližini stadiona pa je olimpijski park z olimpijskimi bazeni, skakalnimi stolpi, pokrito halo, progo za motorne dirke in prostorom za treninge. Tudi olimpijski park bodo dogradili do meseca junija. Melbourne sam in pa njegova neposredna bližina bosta tako postala prizorišče bojev med olimpijskimi mojstri sveta v šestnajskin disciplinah. Problem stanovanj za več kot 6000 tekmovalcev, njihovih trenerjev ter tehničnega spremstva, so avstralski prireditelji rešili podobno kot Finci leta 1952. Nedaleč od Melbourna, približno 12 km od stadiona in olimpijskega parka, postavljajo olimpijsko vas z več kot 800 hišicami. Lete bodo po končani olimpiadi izročili številnim melbournskim .družinam delavcev in nameščencev, ki jih bodo odplačevali nekaj let po zmernih obrokih. Stanovanja razpolagajo z vsem komfortom: modernimi spalnicami (za dva tekmovalca!), kuhinjami, kopalnicami, pršnimi kopelmi, mrzlo in toplo tekočo vodo itd. Jedilnice za tekmovalce in turiste bodo v desetih halah Posebej so uredili tudi prostore za oddih, brivnice, trgovine, vseh vrst banke, poštna poslopja, gledališča, zlasti pa obsežne vadbene prostore. Olimpijska vas bo torej majh no velemesto. Zastopniki osemdesetih narodov, ki se bodo v Melbournu merili v vseh zvrtseh športa, pripadajo različnim verskim sektam in imajo različne okuse, kar zadeva prehrano. Tako bodo reprezentance mnogih narodov pripeljale -seboj v Avstralijo tudi svoje kuharje. Pred prireditvijo bo odpotovalo iz Evrope sto kuharjev, ki bodo v hotelih skrbeli za izdatno prehrano tako imenovane «evropske skupine# tekmovalcev. V Melbournu pa bo še nekaj, česar na dosedanjih olimpijskih igrah nismo srečali. Prireditelji so sestavili razen športnega tudi umetniški program olimpiade. Znameniti avstralski umetniki bodo peli v operah, nastopili v gledališčih in na koncertih ter brali svoja literarna dela. Posebni komite bo n. pr. skrbel samo za olepšavo cest in ulic in pa za nočno iluminacijo, drugi pa spet za krožna potovanja po vseh delih Avstralije, saj je umevno, da se o-limpijski mojstri petih kontinentov ne bodo podali po končani olimpiadi takoj na svoje domove, ampak si bodo ogledali lepote avstralskega kontinenta z vsemi njegovimi bogatimi kontrasti. Olimpiada v Melbournu bo imela samo športnomoralni uspeh, ne pa finančnega. Volitev Avstralije za prizorišče olimpijskih iger najbrže res ni bila najbolj posrečena. 'Od 1,300.090 vstopnic, s katerimi so prireditelji računali in ki predstavljajo vrednost poldrugega milijona avstralskih funtov, je 900.000 še neprodanih! Glavnino obiskovalcev bo zaradi tega predstavljalo le prebivalstvo Avstralije in Nove Zelandije. V Angliji so na primer prodali samo 600 mest, v Ameriki komaj 300! Temu se res ne smemo čuditi, saj stane samo letalska vožnja iz Evrope dc Avstralije 370 funtov, povratna karta (in še to po znižani ceni!) pa 520 funtov. Pa tud> bivanje v Avstraliji bo za obiskovalce izredno drago, saj ie treba upoštevati, da ima ta dežela (površinsko tako velika kot ZDA. toda samo z 8 200.000 prebivalcev), poleg Amerike najvišji življenjski standard na svetu! To in prihodnjo soboto v Milanu « Mitri proti Ruelletu Pravisani preti Famechonu V soboto, 25. t. m. zvečer bo v Športni palači v Milanu boksarska prireditev, na kateri bodo nastopili: srednja kategorija: Henry Entringer (Francija) proti Brunu Tripodiju (prvak Italije); lahka kategorija: Kamai- Marlay (Francija) proti Brunu Viseotinu (prvak Italije); mušja kategorija: Henry Schmid (Francija) proti Ari-stidu Pozzaliju (prvak Italije); srednja kategorija: Jean Pi-niarski (Francija) proti Francu Feitucciju (Italija); srednja kategorija: Jean Ruellet (Pariz) proti Tiberiju Mitriju (Italija), Vsi dvoboji so določeni na 10 rund. 3. marca pa bo tudi v Milanu prireditev s sledečimi dvoboji: peresna kategorija' Giordano Campati (Pavia) proti Hen-ryju For.tainu (Francija) 6 rund; bantam: Letterio Petilli (Božen) proti Juanu Cardenasu (Španija), 8 rund; peresna: Alvaro Cerasam (Rim) proti Manolu Garciji (Španija), 8 rund; peresna: Ray Famechor (Francija) proti Aldu Pra- visaniju (Trst), 10 rund; lahka: Fred Galiana (Španija) proti Orlandu Zulueti (Kuba), 10 rund. Italija-Brazilija 25. aprila v Milan1 RIM, 22. — Tekma Brazilija bo 25. aprila o ^ ^ v Milanu na stadionu San ■ j, itd! ro. Določeno je ze, o vstopnice od 4000 lir na do 500 lir. Za pokal nogometnih P1 Evrope ,rvaWr Milan-Real Madrid PARIZ, 22. — Danes J* lo na sedežu Francoske ati* metne zveze žrebanje tek finalne tekme v movanja nogometnih P ^ Evrope. V tekmah, ki se , tne) w do morale (tudi povra grati do 30. aprila, se -p sestali sledeči dvojici- _ proti Real Madridu m j nians (Škotska) proti Francozi in Škoti so se 14. mare* loma domenili za »’• •—j Parizu (nočna) in 18- aP Edimburgu. _ Zvečer se je zvedelo, ^ se Milan in Real Math’ dogovorila za sledeča da 22. april v Madridu in 1 ^ v Milanu. Mogoče za med datum ne bo ovire, če P1"3, rečeno, da se morata - ^ majem in 30. junijem 0 ti že finalni tekmi. 29. februarja in pozD{i| od nedelje zaostale w MILAN, 22. — Nog°^a si liga je danes sklenila, bodo tekme, ki se v .. ^ zaradi zasneženih 'Sr'sC^ej! začele, odigrale na 5 datume: _ \f 29. febiuarja: Atalant* ^ zio. Inter - Lanerossi. * jjr - Fiorentina, Sampdoria lan. Tor’-" 7. marca: Bologna * pv Alessandria-Simmenthal za. Venezia - Piombino- .(f 21. marca: Udinese ' nitana. .jjs Glede tekme Pro Pa -ul Spal je Liga odložila odločitev, dokler ne svojega poročila sodn> me. ki še leži v bolr>>cl'jgH Liga je kaznovala 1 Jf več klubov; Roma n,or j-,; čati 70000. od igralcev P3^ ' Sa>(f d lini (Genoa) in Baira tudi 1 ra) 12000. Zavrnila je -"^91 tožbo Pr.doVe zaradi su" pr Blasona po tekmi La*10 dova. oagovorm oreO”1® STANISLAV RENK (d Tiska Tiskarski zavod žT* KIIMI) t ^ predvaja danes 23. ^ ob 18. uri Libertas UPOR NA BLOKU J (Mladini izpod vedan^ vstop prepo predvaja danes 23. t. m. z začetkom ob 18. uri Človeška džungla Igrajo: JEAN STERLING in GARY ki Pretrese in prevzame sila strasti nekega mesta je polno pregreh 000000000000000000000030030C000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000001 Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 10, Prvo poglavje: NA NEMŠKI GIMNAZIJI V TRSTU Ne tako moji ljubljeni Indijanci. Ti se morda niso mogli, a tudi ne hoteli prilagoditi novim življenjskim in družbenim zahtevam, ki so jih prinašali s seboj beli osvajalci. Kjer so bili Indijanci že prej obdelovalci polja in prebivali v večjih naselbinah, kakor v Mehiki ali Peruju, tam so se ohranili Jo danes. Toda severnoameriški Indijanci — m o teh J e ^ tu govora — so v večnih bojih za svoj način življenja v nekaj stoletjih skopneli kot sneg. Ta njihov «boj brez upa zmage* je prišel v zgodovino in legendo; prešel je v svetovno slovstvo ir filmski režiserji mečejo v svet film za filmom, ki Imajo na milijone ljubiteljev po vsej zemeljski obli Nikoli niso imena legendarnih indijanskih junakov in poglavarjev tako slovela, kakor slovijo danes. In njihova slava raste iz dneva v dan in od leta do leta. V velikem svetu so neupravičeni predsodki zoper spise heroičnega boja indijanskih rodov za svobodo domala skopneli. Najdemo jih še kje v kakem provincialnem zakotju Tudi Slovenci smo dobili iz te severnoameriške epopeje literarni produkt; dramo Ivana Mraka »Rdeči Logan*, ki jo je avtor sam s svojo skupino ponovno uprizoril v Ljubljani in v drugih slovenskih mestih in ki je naletela pri občinstvu, kot sem se mogel sam ponovno prepričati, na zanimanje in odobravanje. Takrat v prvem in drugem razredu gimnazije, še nisem poznal Karla Maya in ga bral. Do njega sem prišel šele v tretjem razredu m ob njem in z njegovo pomočjo sem dodobra obvladal elemente nemškega jezika. Gledajoč nazaj, ne morem zapaziti, da bi bilo imelo zame to čtivo škodljivih posledic, razen morda, da sem ob njih kdaj zanemaril šolsko učenje. Ni bilo pa to zanemarjanje tragično, saj mi ni bilo potreba nikoli ponavljati razreda. Zanimivo in napeto branje, ki je prevzemalo tudi moja čustva, mi je pomagalo k hitrejšemu obvladanju nemščine. Ob teh in podobnih romanih sem se pri svoji natančnosti mimogrede naučil nekaj poglavij iz zemljepisa in zgodovine. Poznal sem domala vse nekdanje indijanske rodove in njihovo krčenje in premikanje. Spoznal sem nastanek nekaterih zveznih držav ZDA, pa tudi veliko osvobodilno vojno pod Washing-tonom in poznejšo državljansko (»secesijsko#) vojno med Severom in Jugom. Že takrat sem vedel za borbo med Juare-zom in Maksimilijanom in pogled na Miramar me je vselej opomnil tragedije brata avstrijskega cesarja tam v daljni Mehiki. potrditev in so postale v mojem občutju vrednote in nravstveni postulat, brez katerega izpolnjevanja je nemogoče človeka vredno življenje. In še na nekaj so z nemško romantično literaturo vred vplivale, če že ne naravnost dotlčno pogajale; namreč na mojo erotično usmeritev. Niti v nemški romantični poeziji niti v indijanaricah ni govora o velikih in divjih strasteh, ki mečejo erotično obsedenega človeka iz tira. V eni in drugi literaturi gre navadno za tiho, neizpovedano in povečini neuslišano ljubezen, ki se izraža v samopremagovanju, v skrajni požrtvovalnosti in v odpovedi. Ljubljeno dekle je v tej literaturi neko vzvišeno, nedotaknjeno in nedotakljivo bitje, polno vrlin in kreposti, prekrasno po telesu, a nič manj lepo in popolno po duši. Samo najvišje žrtve, največja heroična dejanja in najbolj sijajni dosežki v življenju napravijo mladeniča — junaka vrednega, da se tako prekrasno in popolno bitje skloni do njega in ga smatra za vrednega svoje ljubezni. Ljubezen takega bitja je najvišja milost in najvišja zahvala za velika in nadčloveško heroična dejanja. Zato so taka dejanja za mladeniča, za moža — postulat. J’ Jack*, »Beriihmte Indianerhkuptlinge* Itd.) dovolj v .. knjigarni, papirnici in trafiki. v**-. Vsako posploševanje kategoriziranja tega, kako s0 "»jiAJ niki — pripadniki raznih narodnosti včdli nasproti romantični literaturi nasploh in proti indijanaricam Vj. bi bilo zgrešeno. Le toliko smem po spominu in P° .Lj verjanjih reči, da naši okoličani in Kraševci na spl°s v ?-,i brali indijanaric (nekaj prijateljev Svetoivančanov pB -vnemi ni moglo razumeti in so me imeli za otročje^3’|jR me zaradi tega ljubeznivo pomilovali). Fantje s V°^e p h jemali spričo žrtev, ki so jih doprinašali njihovi starS*■ v(fr hovo šolanje, šolski pouk preresno, da bi bili hoteli P -* svoj čas za šolo nekoristnemu berivu. Italijanski w kot rečeno, v pomanjkanju takrat še neizumljenib * pf< prebirali zvezčiče po en krajcar s krasnimi slikami ,esi‘ nicah in so skušali takoj vse, o čemer so brali, dejanje. Večini nemških tovarišev in nekaterim S1 # ( povečini mestnim otrokom, pa so bile indij»nari^-A: Cooper, veliko več kot zabava in spodbuda k posner> ^ igri. Bile so nekakšna dopolnitev k nemški romantičm.Hi in pripomoček k utrditvi nekakšnega heroično-roi*"-.fCpi'-.y pogleda na svet, ki je terjal od mladostnika samoP 9. čitanje Cooperja in drugih pisateljev o Indijancih je samo še stopnjevalo v meni romantično občutje, ki mu je dajala nemška literatura osnovno hranivo. (Ne smemo pozabiti, da se je prav v tistih letih povrnila tudi evropska literatura v veliki ineri k nekakšni novi romantiki, h kateri se je priznaval daljši čas tudi Ivan Cankar). Etične vrline, kot so tovarištvo, hrabrost, požrtvovalnost, zvestoba, samopremago-vanje, so našle v Cooperju in sorodnih pisateljih samo se V takih vprašanjih je zmerom skrajno težavno odločiti, kaj je povod in kaj posledica. Ljudje se navadno poslužujemo lažnega sklepa, ki se v logiki imenuje; post hoc, ergo propter hoc (za tem, torej zaradi tega). »Ker smo se v nemški gimnaziji učili nemške romantične literature in ker smo bralin Cooperja in druge pisce o Indijancih, smo se torej nalezli romantike in postali romantični.* Toda že pogled nazaj na sošolce mi pokaže, da ni na vse enako »vplivala* romantika, da je nekaterim ostala tuja in da velik del zlasti slovenskih vrstnikov ni nikoli segal po indijanaricah. Italijanski tovariši so se radi »šli Indijance*, toda kolikor imam v spominu, niso prebirali Cooperjevih «špehov», morda zato ne, ker niso obvladali dovolj nemščine, nekaj pa tudi, ker so ti romani pre-dolgoveznl za italijanski nemir in italijansko zeljo po akciji. Sicer je pa bilo knjižic po en krajcar («Bulfalo Bill*, «Texas vanje, pogum, zvestobo v tovarištvu, a tudi čistost 'r nem mišljenju. Povedal sem, da smo bili sošolci vse„, ■ nosti skozi vsa leta, ko sem obiskoval nemško gifhh^T 0 vsem spontano do skrajnosti tovariški. Razlika je b v tem, da smo sl »pravi Indijanci* iz tega tovarišt v*«* oiiiu »piavi Aiiuijaiiui; iij ve g cv tu vu»'- # vili nekakšen zavesten, dejal bi skoraj — svetovno ^ postulat, ki smo mu dodali še cel venec drugih ; pšj »Nepravi Indijanci*, prav tako kot vsi, odlični tova!’ 'pf^ bili, zlasti kar se govorjenja tiče, veliko svobodnejši n v erotičnih zadevah, in so kdaj tudi pomilovalno S nas, «prave Indijance*, ki smo bili v tem pogledu AjiUv njim dokaj bolj sramežljivi. Naj mi bo dovoljeno^^ ^ opažanje, ki dokazuje, da nismo bili vsi sošolci -- 0 vrženi romantičnemu občutju. «Nepravi Indijanci* J V bi: vselej »držali* z vsakokratnim zmagovalcem, naj J belec ali rdečekožec. /Nadaljevanje s*