/S MfM
VESTNIK
Poštni urad 9020 Cetovec E Veriagspostamt 9020 Kiagenfurf
izhaja v Cetoveu Erscheinungsort Kiagenfurf
Posamezni izvod 3 šilinge E	mesečna naročnina 12 šilingov
E	ceiotetna naročnina 120 šiiingov
Š	P. b. b.
5MHtttHHMUM'HH:t)tn!ntn])ntHH)H!HntH!tHMH))ntm:ntnniiB
LETNIK XXX)«.
CELOVEC, PETEK, 2. JUHU 1978
ŠTEV. 22 (1868!
PONOVNO ODKRIT PARTIZANSKI SPOMENIK NA KOMLJU:
HVALEŽNO SE KLANJAMO JUNAKOM
ki so daii živijenje za zmago čioveških ideaiov -svobodo, mir, enakopravnost in prijateijstvo med narodi
V nedetjo 28. maja, ločno na dan šeste obietnice prvega odkritja, je bii na Komtju nad Piiberkom znova odkrit spomenik dvanajstim partizanom-kurirjem, ki so jih 12. oktobra 1944 nemški vojaki zahrbtno umoriti ob podpori domačih nacistov. Prvič je bit spomenik postav-tjen pred šestimi teti, vendar je .preživet " te do 31. oktobra 1976, ko je postat „žrtev" zločinskega dinamitskega atentata, s katerim so današnji duhovni nastedniki svoje-časnih nacističnih moritcev priprav-tjati .ozračje" za ztogtasno jezikovno preštevanje.
Nedetjske svečanosti se je ude-težita tisočgtava množica tjudi iz btižnje in datjne okotice, pa tudi iz Jugoslavije ter ttatije, tako da je udetežba na nedetjski prireditvi opozarjata na široko mednarodno fronto, ki je v zadnji vojni združe-vata narode v skupnem boju proti fašizmu. Kajti domačim antifašistom
in bivšim partizanom stovenskega in nemškega jezika so se pridružiti nekdanji borci iz Siovenije ter iz Trsta in Gorice, da se skupno po-ktonijo junakom, ki so dati svoja živtjenja za zmago čioveških idea-tov — za svobodo, mir, enakopravnost in prijateijstvo med narodi.
Med udeteženci so biti tudi šte-vitni častni gostje, tako jugostovan-ski vetepostanik v Avstriji Novak Pribičevič, generatni konzu! SFRJ v Cetoveu Mitan Šamec s čtani konzuteta, nekdanji komandant operativne cone za Štajersko in Koroško generat in narodni heroj Joža Borštnar, predsednik odbora koroških partizanov v Ljubijani inž. Pavie Žaucer, sekretar Zveze združenj borcev NOV Siovenije Tone Turnher, predstavnik SZDL Siovenije Jože Hartman, predsednik Zveze avstrijskih borcev za svobodo in žrtev fašizma Josef Nischetwitzer, zastopnik prvega avstrijskega ba-
tatjona Peter Tctscht, predstavniki borčevskih organizacij iz Siovenije ter zastopniki narodnih organizacij koroških Stovencev; navzoča sta bita tudi preživeta borca usodnega spopada na Komtju Jurij Bojanovič in Anton potob, posebno navdušeno pa je bit sprejet znani Partizanski pevski zbor iz Trsta, ki je s svojo pesmijo obogatit svečanost.
Poteg predsednika Zveze koroških partizanov Karta Prušnika-Gaš-perja in predsednika Zveze sioven-skih organizacij na Koroškem dr. Francija Zwittra (izvajanja obeh govornikov objavtjamo na posebnem mestu — op ured.) sta udete-žencem kratko spregovorita tudi Jurij Bojanovič in Peter Tatscht. Prvi je kot živa priča obudit spomin na krvavi spopad na Komtju teta 1944, ki so ga preživeti te trije borci, vse druge pa so esesovci ranjene in še žive pometati v gorečo Apovnikovo domačijo, ki so jo po-
prej zažgati, tzrezit je upanje, da bodo avstrijske obiasti zdaj znate botje zaščititi spominska obetežja na tiste težke čase, saj so se partizani boriti tudi za osvoboditev Avstrije. Drugi pa je spomnit na medvojno zavezništvo stovenskih in avstrijskih antifašistov v boju proti skupnemu sovražniku — nacizmu ter prav tako poudarit, da žrtve, doprinešene v tem boju, natagajo današnji Avstriji posebne obveznosti.
Svečanost je obogatit s svojim nastopom Partizanski pevski zbor iz Trsta (o njegovem piiberškem koncertu na predvečer kometjske svečanosti poročamo na 4. strani),
OB KANCLERJEVEM OBtSKU:
med pesmijo .Žrtvcm" pa so ob spomeniku potožiti vence predstavniki Zveze koroških partizanov, Zveze združenj borcev NOV Sto-venije, ambasade in generainega konzulata SFRJ, Zveze siovenskih organizacij na Koroškem, KZ-Ver-benda, ptiberškega prosvetnega društva .Edinost" in drugi.
Tako na Komtju zdaj spet stoj) spomenik, ki priča o krvavem na-siiju v dobi nacizma; ckoii njega razmetani ostanki prvotnega obetežja pa dokazujejo, da na Koroškem še vedno vtada zastruptje-no protistovensko ozračje ter miset-nost, ki ne prenese spomina na stavno protifašistično borbo.
Med koroškimi Siovenci
ni Robakov niti janičarjev
Prejšnji teden je bi) zvezni kanc-ter dr. Bruno Kreisky na uradnem obisku na Koroškem, kjer je govoril na zborovanju socialističnih učiteljev ter obiskal vrsto šolskih in drugih ustanov, med temi tudi slovensko gimnazijo v Celovcu, za zaključek pat je še z bratom jordanskega kralja Hasanom Bel Talalom obravnaval položaj na Bližnjem vzhodu.
* , J
Nadaljevali bomo boj vse dotlej
da bomo v polni posesti pravic, ki nam grejo
Govor predsednika ZSO na svečanosti na Komiju
Drugič smo se zbrali na tem mestu tragedije, kjer je podivjani fašizem pozabil zadnjo trohico človečanstva, da postavimo spomenik tistim junakom, ki so dali svoja življenja prav za zmago človeških idealov svobode, miru, enakopravnosti in prijateljstva med narodi.
Ni slučaj, da so na Koroškem potuhnjene nemškonacionalistične in neonacistične sile razstrelile vse tri spomenike naši osvobodilni partizanski borbi — spomenik v Št. Rupertu pri Velikovcu, spomenik na Robežu in spomenik tukaj na Komeljnu, čeprav gre vsepovsod za mesta, ki nikakor niso v takih krajih, da bi jih lahko kdo smatrat kot spomenike izzivanja. Če so jih kljub temu v kratkem času po njihovi postavitvi pognali v zrak, potem zato, ker nočejo in ne morejo priznati naše antifašistične borbe:
#	Razstrelili so spomenik na Robe-i", ker nočejo priznati naše antifašistične borbe spioh, ki jo je dokumenfi-rai ta spomenik na mestu, kjer so se Prvič junaško in zmagovito spopadii naši partizanski borci z nacističnimi SS-formacijami.
#	Razstreiiii so spomenik tukaj na Komeijnu, da bi zabrisati svoje nečio-
veške ziočine, ker je bii postavijen kot pomnik na nečtoveško tragedijo, ki jo je zmoge! ie pozverinjeni tašizem.
# Razstreiiii so spomenik v Št. Rupertu pri Veiikovcu, da bi izbrisati značaj naše mednarodne borbe na strani zavezniških in asociiranih si), ker je ia spomenik na grobišču 83 partizanov iz vrst raziičnih narodov, padiih za svobodo v borbi proti fašizmu, manifestira) našo aktivno borbeno odio-čitev za antifašistično koaiicijo.
S strelivom se sicer da začasno razstreliti kamnite spomenike, ne da pa se izbrisati dejstva naše junaške borbe za svobodo na strani zavezniških sil v okviru asociirane partizanske vojske jugoslovanskih narodov iz zgodovine druge svetovne vojne, niti se ne da izbrisati spomina na to našo junaško borbo iz src naših ljudi in iz zavesti našega ljudstva.
Saj nismo šti v borbo proti nacifa-šizmu šeie tedaj, ko je to zahtevata od naše države moskovska dekiaraci-ja, marveč smo koroški Siovenci, povezani z matičnim narodom — meje so zbrisaii nacisti — zgrabiti za orožje in se bariii proti nasiiju za svobodo, proti vojni za mir, proti sovraštvu za prijateijstvo med narodi; šti smo v
borbo za ideate narodnoosvobodiine vojne in antifašistične koaticije, po hudih udarcih izseiifve, priporov in ka-cetov, po uničenju naših kuiturnih in gospodarskih ustanov, po grabežu po naši zemiji, po prišiti našega čioveka in po prepovedi našega jezika.
In ta borba še ni končana! Najzgovornejše priče za to so razstreljeni spomeniki naše svobodoljubne borbe proti zločinskemu nacifašizmu. Tudi danes gre borba za človeka vredno življenje, kakršno je slovesno proglašeno v deklaraciji Združenih narodov o človekovih pravicah pred 30 leti. Med te pravice spada predvsem neovirano narodno življenje brez pritiska in načrtne asimilacije, brez nacionalne in socialne diskriminacije; sem spada predšolska in šolska vzgoja v materinem jeziku, sem spada neovirano kulturno izživljanje in ustvarjanje, sem spada neovirana svobodna uporaba materinega jezika pred upravno in sodno oblastjo, sem spada prepoved vseh dejavnosti, ki so naperjene na to, da bi našemu ljudstvu vzeli pravice manjšine in značaj lastne identitete. Vse te pravice :o zapopadene v čienu 7 državne pogodbe, ki z zakonom o narodnih skupinah in z izved-
benimi odredbami nikakor ni uresničen aii izpoinjen.
Mi smo za mir in pomiritev in smo tozadevno ponovno iznesli tudi svoje konstruktivne predloge na zadnjem razgovoru s kanclerjem dr. Kreiskym. Če pa naj pomeni pomiritev pomiritve-no tazo v tem smislu, da se naj najprej sprijaznimo z nedemokratičnim zakonom o narodnih skupinah, .predno se naj izvedejo v vprašanju naše narodnosti nove aktivitete", potem moramo spričo nedemokratičnosti tega zakona, ki je bil sprejet mimo prizadete manjšine, proti njej in naravnost izzivalno proti njeni volji, in zlasti spričo številnih procesov proti našim aktivistom, ki stojijo pred nami, in ne nazadnje spričo provokativnih zahtev Karntner Heimatdiensta, ki dajo sklepati, da naj so nadaljnje aktivitete prav v smislu teh zahtev, potem moramo nedvoumno poudariti: brez nas! Brez nas, dokler visi nad vsakim našim aktivistom grožnja s kaznijo, ali celo dejansko zapor, če bolj odločno zahteva pravice, ki nam grejo. Zato zahtevamo čim prej ukinitev vseh postopkov proti našim ljudem.
Med obiskom na slovenski gimnaziji, kjer so kanclerja dijaki pozdraviti s slovensko in nemško pesmijo, je bilo razumljivo govora o odprtih vprašanjih koroških Slovencev, zlasti o takih s področja šolstva. Glede zahtev in želj, ki so bile izražene v pozdravnem govoru ravnatelja dr. Vospernika in potem še v internih pogovorih s predstavniki vodstva šole, učiteljev in dijakov ter združenja staršev, je kancler zagotovil, da ima na splošno veliko razumevanje za manjšinsko šolstvo, glede konkretnih vprašanj pa je obljubil, da se bo posvetoval s pristojnimi forumi in predvsem z deželnim glavarjem Wagnerjem. Pri tem je med drugim šlo za razširitev srednješolskega pouka na gospedarske-trgovske predmete, za ljudskošolski pouk slovenščine v Celovcu, za dvojezične otroške vrtce, za slovenske učne knjige In za druge potrebe slovenske gimnazije posebej ter slovenske narodne skupnosti nasploh. Ravnatelj dr. Vospernik pa je kanclerja še zaprosil, naj pomaga zavračati .anahronistične" očitke preti slovenski gimnaziji, češ da je .veliki strup* in da je .kolišče komunistične propagande".
Na nerešena vprašanja in na nedemokratični značaj sedanje ureditve je kanclerja opozorit tudi predstavnik socialistično usmerjenih oz. organiziranih učiteljev na slovenski gimnaziji prof. Mitan Kup-per. Ker je bil na dan obiska odsoten, je svoja stališča izrazil v obširnem pismu, v katerem kanclerja med drugim vprašuje, kako more zagovarjati zakon o narodnih skupinah in predvsem sosvete, ko pa je sam izjavil, da to ni dobra reši-
2. strdn:')
Partizanski spomeniki
temeljni kamni avstrijske republike
Ob kanderjevem obisku...
Ponovno smo se zbrati na Komlju, tokrat že četrtič. Prvič smo bili tukaj 28. maja 1972, ko smo odkrivali prvi spomenik; poleni smo 13. ok-tobra 1974 priredili spominsko svečanost ob 30-ietnici nacističnega zio-čina pri Apovniku; tretjič smo prišii na Komeij 31. oktobra 1976, ko smo ogorčeni in igprepaščeni stati ob ruševinah razstreijenega spomenika; danes pa smo se zbrati, da odkrijemo nov spomenik v spomin in počastitev dvanajstih miadih partizanskih kurirjev, ki so biii 21. oktobra 1944 zahrbtno pobiti pri Apovniku._______________________________________
Tisti 31. oktober 1976, ko je bil razstreljen prvotni spomenik, bo ostal v zgodovini Koroške zapisan kot ena izmed mnogih temnih točk današnje politične stvarnosti, današnje teroristične resničnosti, ki jo izvajajo nad koroškimi Slovenci tukajšnji nemškonacionali-stični krogi.
Zgodovina partizanske čete, ki je bila pobita pri Apovniku, nam zgovorno priča, da so njeni člani padli v plemenitem poslanstvu, ko so gradili most med slovensko in nemško govorečim prebivalstvom tega ozemlja. Ravno ta četa je imela namreč težko nalogo, da prenese plamenico upora proti Hitlerjevi Nemčiji tudi preko Drave v področje Svinje planine, da vključi v aktivni boj za osvoboditev domovine tudi nemško govoreče sodeželane. In ravno tej četi v spomin in zahvalo postavljen spomenik so 31. oktobra razstrelili ljudje, ki so pod vplivom nemškonacionalističnih agitatorjev in hujskačev.
V Železni Kapli stoji spomenik, posvečen 120 padlim borcem za svobodo, na katerem je zapisano: .Mostovi rasto, iz vseh človeških src se pno in v vsa srca .. ." Globoka človečanska miselnost tega verza nesmrtnega slovenskega partizanskega pesnika Karla Destovnika-Kajuha partizane ni vodila samo v oboroženem boju; tudi vsa povojna desetletja smo bili partizani in vse slovensko ljudstvo na Koroškem prežeti s to miselnostjo.
Tudi v bodoče bomo gradili mostove. Rušenju teh mostov, ki vežejo srca slovensko in nemško govorečih deže-lanov Koroške, pa se bomo uprli z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Dinamit v rokah teroristov, ki razstreljujejo spomenike padlim v boju proti Hitlerjevi Nemčiji kot smrtnemu sovražniku avstrijske neodvisnosti, ruši te mostove. Se več. Ta dinamit ruši tudi temelje druge avstrijske republike. Avstrija je vendar dobila po sklepih moskovske konference status napadene dežele po zaslugi žrtev, ki so jih doprinesli slovenski in avstrijski antifašisti.
Ko govorim o dinamitu, ki se ga poslužujejo na Koroškem gojenci Hitlerjeve šole, večno nepoboljšljivi še danes, ko v Evropi že več kot 30 let vlada mir, se spominjam vojnih časov, ko smo bili partizani na Koroškem kot država v državi. Takrat smo se tudi partizani posluževali razstreliva; rušili smo vse, kar je služilo Hitlerjevemu vojnemu stroju. Da pa bi se dotaknili le enega spomenika, čeprav nam marsikateri ni bil po volji, nam niti na misel ni prišlo. Nemški nacionalisti pa se za svoje temne politične namene poslužujejo dinamita še danes. Izkoriščajo demokracijo za svoje politično mračnjaštvo — njihova tiskana beseda je eno samo ščuvanje človeka proti človeku, naroda proti narodu in države proti državi. Dne 19. oktobra 1974, le nekaj dni po spominski svečanosti na Komlju, je bruhal list .Karnt-ner Nachrichten" žveplo na partizanske borce:	.Einige Ewiggestrige aus
Karnten traten sich mit ihren Mord-genossen von jenseits der Grenze zu einer Partisanenfeier in roter Nostalgie auf dem Kommel bei Bleiburg. Mit ge-ballten Fausten in der Hosentasche horten sie die Rede ihres Partisanen-obmannes Prušnik. Was in den Kopfen dieser Manner vor sich ging, durfte un-schwer zu erraten sein . . ." Tako pisanje in duh, ki veje iz teh vrstic, ter politika dinamita sta dva nerazdružljiva brata.
Kdo drug ima močnejšo legitimacijo v rokah, da ščiti mir na tem koščku evropske zemlje, kot partizani, ki so položili na oltar svobode tako velike človeške žrtve v drugi svetovni vojni! Kdo drug je upravičeno najbolj zaskrbljen spričo današnjih izgredov nemškonacionalističnih organizacij proti koroškim Slovencem in proti demokraciji sploh, kot pa partizani) Zato danes s tega mesta apeliram na avstrijske državnike, da pomislijo končno tudi na S. točko člena 7 avstrijske državne pogodbe, ki pravi: ..Dejavnost
organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvaškemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati.* Kar počenja na Koroškem KHD, je protizakonito in bi ga bilo treba prepovedati po 5. točki 7. člena državne pogodbe. Iz ust deželnega glavarja Wagnerja sem slišal, da se oblasti bo-
Govor predsednika Zveze koroških partizanov Karla Prušnika-Gašperja pri odkritju
partizanskega spomenika na Komlju dne 28. 5. 1978
jijo prepovedati delovanje KHD zaradi tega, ker bi ga s tem pahnili v ilegalo. Vprašajmo se, ali je treba, da je teror legalen? Za kaj imamo državno varnostno službo? Mnenje, ki ga zastopa deželni glavar, je potuha terorizmu — če še ne fizičnemu, pa na vsak način duševnemu, ki ga KHD izvaja nad koroškimi Slovenci.
Našo svečanost je obiska) Partizanski pevski zbor iz Trsta. Zavedamo se pomena revolucionarne pesmi, ki nam
vsem gre globoko v srca. Ta pesem nam koroškim Slovencem krepi hrbtenico, nas vzpodbuja k borbeni vztrajnosti v našem delu za dosego pravic, za uresničitev člena 7 državne pogodbe. Ta pesem, ki je pesem milijonov in je boj, nam tudi nazorno pove, da v boju za narodne pravice nismo sami.
V tem smislu se Partizanskemu pevskemu zboru iz Trsta iskreno zahvaljujemo za njegov trud in požrtvovalnost; zahvala velja vsakemu članu zbora, posebej pa še dirigentu tov. Oskarju Kjudru in predsedniku zbora tov. Rudiju Žerjalu. 2e drugič ste nas počastili z vašim revolucionarnim programom: prvič ob odkritju partizanskega spomenika na Robežu in danes ponovno ste prinesli mednarodno borbeno pesem med nas na Koroško. To je vaš veliki prispevek v pomoč našemu boju. Vaša pesem pa je tudi odraz visoke kulture in kultura je močnejša od dinamita in terorizma.
Naj izrečem iskreno zahvalo tudi domačim dejavnikom, ki so se požrtvovalno zavzeli za ponovno postavitev partizanskega spomenika na Komlju. Zahvaljujem se pliberškemu prosvetnemu društvu .Edinost" in njegovemu predsedniku Jošku Hudlu, Zvezi slovenske mladine in njenemu predsedniku Teodorju Domeju ter posebej krajevnemu odboru ZSM Pliberk z Vinkom Pečnikom na čelu, da so Zvezi koroških partizanov pomagali organizirati sinočnji koncert in današnjo svečanost.
Spomenik slavni partizanski kurirski četi, ki jo je vodil domačin Šorli Ciril-Domen iz Lobnika pri Železni Kapli, ki je tukaj tudi padel, predajam v oskrbo in zaščito slovenskim in avstrijskim antifašistom, hkrati pa apeliram tudi na avstrijske varnostne oblasti, da čuvajo ta spomenik kot kamen v temelju druge avstrijske republike!
(MrJa/jevdnje s 7. sfrgm)
tev. Prof. Kupper spominja, da so zastopniki koroških Slovencev v kontaktnem komiteju sicer lahko povedali svoje mnenje, da po nji-
ravni razgovore s predstavniki koroških Slovencev v takšni obliki, ki bo Slovence kot neposredno prizadete upoštevala kot enakopravnega partnerja v pogajanjih za izpolnitev člena 7.

hova stališča pri sklepanju zakona sploh niso bila upoštevana. ^Sedanja ureditev upošteva izključno le interese s strani KHD nahujskane večine," je rečeno v pismu, Joda člen 7 kot sestavni de! avstrijske ustave ni bil sprejet v državno pogodbo v zaščito večinskega naroda."
Proti sedanjemu zakonu o narodnih skupinah pa se je izrekla tudi Koroška dijaška zveza, ki je izrekla vso podporo osrednjima organizacijama v odklanjanju sodelovanja v sosvetih. Kanclerja pa je pozvala, da nadaljuje na zvezni
Tudi na Južnem Tirolskem
kritizirajo dvoličnost avstrijske manjšinske politike
Južnotirolska visokošolska zveza je priredila dne 19. maja v Boznu-Bolzanu posebno razpravo o manjšinah pod naslovom „Etnične manjšine in nacionalna država". Kot referenti so na povabilo južnotirolskih študentov sodelovali Sergio Salvi, znani italijanski strokovnjak za vprašanja narodnostnih manjšin, dr. Karl Stuhlpfarrer, soavtor knjige „Osterreich und seine Slo-wenen", ter tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks Wieser.
Sergio Salvi, ki je predstavil svojo najnovejšo knjigo z naslovom „Patria e matria — Vaterland und Ffeimat", je govoril o vprašanjih etničnih manjšin v Evropi nasploh, posebej pa je zavzel stališče tudi do nerešenega manjšinskega vprašanja v Avstriji ter med drugim poudaril, da zakon o narodnih skupinah ne odgovarja določilom člena 7 avstrijske državne pogodbe.
Zelo temeljito je orisal zgodovinski razvoj Slovencev
Sl.tDTiROt.ER HOCHSCHUL.ERSCHAFT SUDTtROLER HOCHSCRULERSCHAE!
Vaterland und Heimat
MinUerhettentagung der SUDTtROLER HOCHSCHULERSCHAFT zum Problem "Ethntsche Minderheiten und Natronatstaat" Es nehmen teit:
-	Sergio SALV) (Autor von "Le tingue tagttate" und Matrta e Patria')
-	Kar) STUHLPFARRER (Autor von Ostemeicti und seine S)owenen')
-	Vettreter des ZENTRALVERBANOES SLOWEN)SCHER ORGANISATIONEN M Karnten
Patria e matria
Conferenza de))a SUDTtROLER HOCHSCHULERSCHAFT sul tema "Minoranze etntche e stato nazionaie". Interveranno:
-	Sergio SALVI (Autore de "Le itngue tagtiate" e "Matrta e Patria")
-	Kar) STUHLPFARRER (Autore de "L Austha e i suoi sioveni")
-	Rappresentant) detle ASSOCIAZIONI SLOVENE in Cannzra
MltV.'t i R R.'.v-w3t.HULERSf.'HAF!'.SUDTtROLER HOCRSCltUUTHC HA!
Datum: Freitag, 19. Mai 1978,20.30 Uhr Data: Venerdi, 19 maggio 1978, ore 20.30
Ort:	Božen, Gemeindesaat, Gumergasse
Luogo: Bolzano, Sata comunale, vicoto Gumer
dr. Stuhlpfarrer, ki je zlasti prikazal trenutni pravni položaj koroških Slovencev, kakor je nastal s sprejetjem zakona o narodnih skupinah in drugih proti-manjšinskih ukrepov. Tudi on je prišel do zaključka, da je slovenska narodna skupnost na Koroškem daleč od tega, da bi uživala pravice, ki ji grejo po členu 7 državne pogodbe in da bi bili njeni pripadniki enakopravni državljani avstrijske republike.
Posebno Izčrpno pa je trenutni položaj koroških Slovencev predstavil tajnik ZSO tov. Wieser, ki je na podlagi številnih konkretnih dogodkov iz vsakdanjega življenja prepričljivo dokazal, da novi zakonski ukrepi bistveno omejujejo pravice, ki so koroškim Slovencem zagotovljene v členu 7. Opozoril je na diskriminacijski značaj jezikovnega štetja in na uspeli bojkot tega ugotavljanja manjšine, prav tako pa tudi na očitne primere zapostavljanja in diskriminacije. V primerjavi s položajem južnih Tirolcev pa je med drugim tudi omenil, da se koroški Siovenci zaradi nevarnosti izolacije ne omejujejo na posebno „narodno stranko", marveč skušajo svoje pravice uveljavljati tudi znotraj političnih struktur večinskega naroda.
Referatom je siediia obširna diskusija, ki je pokazala, da na Južnem Tirolskem in zlasti med tamkajšnjo študentsko mladino z zanimanjem spremljajo „manjšin-sko" dogajanje v Avstriji. In to zeio kritično, kajti udeleženci posveta, ki jih je biio nad 200, so po temeljiti razpravi prišii do zaključka, da vodi Avstrija dvolično manjšinsko politiko: medtem ko se po eni strani zeio odtočno zavzema za lastno manjšino v Italiji, pa na drugi strani odreka manjšinam v svojih mejah pravice, zagotovljene v mednarodni pogodbi.
Posvet južnotirolskih visokošoicev je bji te ena izmed priprav na kongres osrednje Južnotirolske ljudske stranke, ki je ob koncu minuiega tedna ponovno izvolii za predsednika dolgoletnega deželnega giavarja Siiviusa Magnaga. Kijub temu, da je kongres vsaj na zunaj ka-zai še kolikor toiiko trdno enotnost SVP, pa je med južnimi Tiroici opaziti čedaije močnejše odpore proti poiitiki, ki jo vodi sedanje strankino vodstvo. Po eni strani očitajo, da je vodstvo premaio odločno in do-siedno (slišati je zahteve, da mora Avstrija južnotiroisko vprašanje ponovno sprožiti pred OZN, in celo grožnje, da se bodo južni Tiroici posiužiii pravice samoodločbe, kar z drugimi besedami pomeni priključitev Južne Ti-riiske k Avstriji). Po drugi strani pa kritično ugotavija-jo, da vodstvo SVP omejuje svobodo in demokracijo („vsakogar, ki se ne strinja s poiitiko stranke, ožigosajo za komunista in ga s tem prisiiijo na moik," se giasi ena izmed ugotovitev). Tako se tudi na južnotiroiskem primeru kaže, da narodna stranka ni več tisti okvir, na katerega bi se iahko omejevalo življenje narodne skupnosti in se odvijat boj za njen obstoj.
!
Kancler na vse iznesene prošnje in zahteve ni dal nobenega konkretnega zagotovila, nasprotno je celo poudaril, da noče, da bi ga .dobra atmosfera" zavedla v kake obljube. Pri tem pa je očitno mistil tudi na zahteve, ki mu jih je tozadevno postavil koroški Heimaf-dienst: s hujskaškim ietakom, s katerim je v ilegalni ponočni trosiini akciji materialno in duhovno onesnažil okolje (če bi kaj takega napravili Slovenci, bi kar deževalo prijav in kazni, nemški nacionalisti pa na Koroškem lahko nekaznovano počnejo kar hočejo!), je KHD namreč pozval kanclerja, da mora med obiskom na slovenski gimnaziji nedvoumno povedati, da je člen 7 v celot! in popolno izpolnjen, da zato .nadaljnja darila* Slovencem ne pridejo v poštev in da morajo biti vse podpore sioven-skim organizacijam ukinjene tako dolgo, dokler Slovenci ne bodo sodelovali v sosvetih.
Da so kanclerjeve misli šle tudi v tej smeri, izhaja že iz tega, da je v pogovoru na gimnaziji posebej omenil svoj doživljaj iz leta 1972 v Celovcu, kjer so ga nemški nacionalisti pred delavsko zbornico ozmerjali z .židovsko svinjo* in mu grozili. Izrecna je poudaril, da se zdaj trudi, da ne bi več dajal povoda za take izgrede.
In se je res potrudi). Saj — kot omenjeno — na upravičene želje in zahteve Slovencev ni dal nobenega pozitivnega odgovora. Pač pa je podobno kat KHD zastopal stališče, da morajo Slovenci sodelovati v sosvetih, ker je to organ, kjer lahko izražajo svoje želje in zastopajo svoje interese. Njegova izjava, da upa, da se bodo mnenja znotraj manjšine spremenila v korist sodelovanja v sosvetih, pa je mejila že na poskus, zabiti klin v manjšinske vrste, na kar mu moremo odgovoriti le ena: med koroškimi Slovenci ni ne Robakov niti janičarjev, ki bi se dali kupiti, da bi padii lastnemu narodu v hrbet.
Kakor pomeni kanclerjev obisk na slovenski gimnaziji po eni strani uradno priznanje pedagoškemu delu te ustanove, pa po drugi strani ta obisk ni prinese! nobenega koraka naprej glede reševanja odprtih vprašanj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Nasprotno njegova izjava po vrnitvi na Dunaj, ko je dejal, da ne bo uresničil upanja, da bi s pogovori zunaj sosvetov praktično obšli te organe, le še potrjuje prepričanje, da hoče vlada še naprej vztrajati pri nedemokratičnemu vsiijevanju .rešitev* in obiik .reševanja", kot jih pomenijo ukrepi, ki izhajajo iz tristrankarske-ga dogovora v smislu zahtev nemških nacionalistov.
Akademija siovenske gimnazije
v počastitev stoietnice rojstva Otona Župančiča
Letošnji stoietnici rojstva veiikega siovenskega pesnika Otona Župančiča, čigar verz ..Živeti — umreti je usoda naša, a ciij nam je visoko posajen!" je bi! tudi gesto, je biia namenjena ietošnja akademija Zvezne gimnazije za Stovence v Ceiovcu, ki je zadnjo nedetjo popoi-dne v ceiovški deiavski zbornici zdruiiia daieč nad tisoč !judi. Tradi-cionatne kuiturne prireditve siovenskih srednješo!cev so se tudi tetos udeiežiii števiini častni gostje, med njimi 3. predsednik koroškega de-ieinega zbora Josef Guttenbrunner kot zastopnik zadržanega dežet-nega giavarja, jugosiovanski ve!epos!anik v Avstriji Novak Pribičevič, generatni konzu! SFRJ v Ceiovcu Miian Samec s soprogo in ostaiimi čiani konzutata, avstrijski generaini konzu! v Ljubijani Wa!ter Lichem, pretat Aieš Zechner v zastopstvu ceiovškega škofa, ceiovški župan Leopoid Guggenberger, postevodeči predsednik dežeinega šoiskega sveta Kar! Kircher s predstavniki šoiskih obtasti, vodja manjšinskega šoiskega oddeika okrajni nadzornik Rudi Vouk in strokovni nadzornik dr. Vaientin inzko, predstavnica repubiiškega komiteja za vzgojo SR Siovenije Markovič, predstavniki narodnih organizacij koroških Sio-vencev in drugi zastopniki kuiturnega, gospodarskega in poiitičnega iivijenja Koroške in Siovenije.
Tudi navzočnost visokih predstavnikov je izraz priznanja delu, ki ga opravlja slovenska gimnazija, je v uvodnem nagovoru dejal ravnatelj dr. Reginald Vospernik, ki je kratko orisal razvoj edine slovenske srednje šole od prvih razredov v letu 1957 pa do današnje ustanove s 508 učenci in 34 učitelji v 20 razredih. Zavrni) je trditve, češ da je učna raven na slovenski gimnaziji nižja od drugih sorodnih šol; pri tem je opozoril, da šolska oblast redno spremlja delo na tej šoli in ji tudi daje vse priznanje. Pozval je starše, da tudi v bodoče izkažejo svoje zaupanje s tem, da svoje otroke vpišejo v slovensko gimnazijo in jim s tem zagotovijo izobrazbo v obeh jezikih — kojti dvojezičnost je kapital, ki ga damo otrokom na pot v življenje, slovenska gimnazija pa v tem smislu opravlja pomembno delo v korist dežele in države ter naše narodne skupnosti.
Spored akademije je bil tudi letos zelo obširen in pester. Brezhibno izvajanje je pokazalo, da so dijaki in njihovi učitelji vložili mnogo truda; številno občinstvo jim je izreklo zahvalo z navdušenim ploskanjem, ki je sledilo vsaki posamezni točki. Nastopi skupin in posameznikov pa so predvsem tudi pričali o tem, da ima naša mladina poleg šolskega dela veliko smisla in požrtvovalnosti za kulturno-prosvetno udejstvovanje — to pa je najboljše jamstvo, da bo slovenski živelj na Koroškem tudi v bodoče zvesto
in z ljubeznijo gojil svojo besedo in svojo pesem.
Prvi del sporeda je bil v glavnem posvečen stoletnici rojstva Otona Župančiča. Dijaki 7.a razreda so pod vodstvom prof. Jožka Kovačiča izvajali recital, ki je obsega! šest Župančičevih pesmi (neprijeten vtis je napravila .uniformira-nost" skupine, ki je nehote spominjala na polpreteklo dobo; kdor tega ne razume ali noče razumeti, naj prebere Bevkovo povest „Črne srajce" ali pa pogleda tozadevno interpretacijo v leksikonu Cankarjeve založbe). S prvim stavkom Scheidlerjeve sonate za flavto in kitaro sta se predstavila Irena in Roman Verdel, Maja Haderlap pa je doživeto podala odlomek iz Župančičeve drame ..Veronika Dese-niška". Prvi det je izzvenel z nastopom mešanega mladinskega zbora, ki je pod vodstvom prot.
Kovačiča zapel dve Zupančičevi pesmi.
V drugem delu so se v pisanem zaporedju vrstili nastopi modernega instrumentalno-vokalnega ansambla ,Combo Cess" (skupino sestavljajo Miran Breznik, Stanko Portsch, Črtomir Živkovič in Samo Kupper), plesne skupine dijakov prvih razredov (ki so pod vodstvom prof. Maje Kupper predvajali plese po narodnih motivih), dekliškega zbora enoletne in triletne gospodinjske šole iz St. Petra pri Št. Jakobu (zbor pod vodstvom prof. Jožeta Ropitza je sodeloval kot gost), Danice Tschertou (ki je navdušila predvsem s svojo izpovedno pesmijo, da .pravica je na naši strani"), mladinskega zbora (ki je zapel pod vodstvom prof. dr. Antona Feiniga), ansambla .Drava" (sodelovali so Milica Gasser, Irena Verdel, Angela Ogris-Martič in Roman Verdel), zbora dijakov 3.a razreda ter mešanega mladinskega zbora, ki ju je vodil prof. Kovačič, pod čigar vodstvom so vsi sodelujoči za zaključek zapeli še znano Vilharjevo pesem ,Po jezeru bliz' Triglava", s katero so izpovedali ljubezen do domovine in tesno povezanost s celoto slovenskega naroda, katerega živ del smo tudi koroški Slovenci.
Za povezavo sporeda je v obeh deželnih jezikih skrbel prof. dr. Janko Zerzer, sceno je pripravil prof. dipl. ing. arh. Janez Oswald, pred prireditvijo in med odmorom pa so dijakinje v prostoru pred dvorano prodajale lastna ročna dela z namenom, da bi izkupiček služil podpiranju socialno šibkejših dijakov, ki jim starši le težko omogočajo študij.
$ svojo tradicionatno akademijo dijaki in dijakinje siovenske gimnazije v Ceiovcu izpričujejo tudi zvestobo in ijubezen do materine besede.
^Kmečki glas"
obhaja 35-letn!co izhajanja
Zn%n: s/ofens^i tf JmT za podeželje „ AfMečTi g/as" praznajc u te/? dne/? 33-/etn/co /zijanja. Osrednja s/auHost o/? njegovem ;%/?/-/ej% je Ma v sredo f Dowa de/egatof v ZJa/djanZ, ^jer je z^rarrewa o^čZrrstva spregovori/ fadZ nota predsed?M% repa/dZs^e s^apšeZne 57Č S/oueMZje Ali/an
„X??!e<%Z g/as" je zače/ ZzZzajad 7. janZja 7943 ^ot vestm/e Osvobodilne Jronte s/ovensbega naroda Zn je med vojno op ra v/ja/ pomembno v/ogo prZ obveščanja s/ovensbega bmečbega /jadsZva o razmerah Zn cZ/jZb narodnoosvobodilne borbe. Prvib šest števi/b je bZ/o cib/ostiranib, dec. 7943 pa je že Zzš/a prva tisbana števi/ba. A7ed vojno je občasno a/Z mesečno Zzš/o 73 števi/b „7čmečbega g/asa", prva redna števi/ba po vojnZ pa je Zzš/a 72. septembra 7943,- od ta-brat /Zst tadZ redno Zzbaja.
V povojnem obdobja je tadZ ,,/GnečbZ g/as" prebod// pestro pot razvoja, vedno pa je bZ/ važen dejavnZb prZ obveščanja Zn vzgajanja podeže/sbega /jadstva. To p/emenZto nalogo aspešno oprav/ja tadZ danes, bo je Časopisno za/ožnZšbo podjetje .Kmečbi g/as" svojo dejavnost močno razšZrZ/o Zn popestrilo. Kajti po/eg tednZba ,,/čmečbZ g/as" izdaja za/ožba tadZ revZjo ..Sodobno bmetZj-stvo"; nada/je revZjo .A/oj ma/Z svet", batere osnovnZ namen je spodbijanje sodobnega č/oveba b varstva narave Zn ohranjevanja prZstnZh stZbov z rast/ZnamZ Zn živalmi; predvsem pa /jadje z zanZma-njem berejo tadZ strobovne Zn /epos/ovne bnjZge, bZ Zzhajajo prZ „7čmečbem g/asa" — prvZh je Zzš/o dos/ej 43, dra.gZb pa 36, neba-terZb nab/ada je doseg/a tadZ 30.000 izvodov.
„ččmečbema g/asa", bZ ga pozna tadZ marsZbatera s/ovensba hZša na A*orošbem, tadZ borošbZ Š/ovencZ prZsrčno čestZtamo b jabZ-/eja ter vsem njegovZm sotradnZbom že/Zmo mnogo aspebov pr/ nada/jnjem de/a v borZst s/ovensbega podeže/sbega /jadstva.
Pesmi .Andreja %oPofa
so izš/e v nemškem prevodu
Na mednarodnih srečanjih pisateljev tako na Biedu kot v Brezah (Fre-sach) so letos med drugim razpravljali tudi o problemih, ki se zastavljajo književnikom, ko gre za prenašanje njihovih umotvorov v druge jezike in s tem za posredovanje drugim narodom. Pri tem morajo posebno velike ovire premostiti pisatelji, ki pripadajo številčno manjšim narodom, so ugotovili na blejskem sestanku in zato sklenili, da bodo na prihodnjem srečanju prav temu vprašanju posvetili posebno pozornost.
Tudi na Koroškem vidimo, kako težko je utirati pot takemu literarnemu prelivanju med sosednjima narodoma in deželama: zelo redki so v Sloveniji prevodi koroških nemških avtorjev v slovenščino in še bolj redke obratno knjige slovenskih pisateljev, ki bi jih izdali v nemščini na Koroškem. Bil bi nedvomno velik korak naprej, če bi uspelo uresničiti predloge, ki so se tozadevno izcimili med letošnjim kulturnim srečanjem treh dežel „Alpe-Jadran" v Ljubljani.
Toliko večjega pomena je zato vsak posamezni uspeh, ki se zabeleži v okviru teh prizadevanj. In tak uspeh predstavlja tudi zbirka pesmi Andreja Kokota, ki je izšla v nemškem prevodu pri zahodnonemški založbi Blaschke v Darmstadtu. Pod naslovom „Die Totgeglaubten" je v okusno opremljeni knjižici objavljenih skupno 54 pesmi, ki so jih v
nemščino prevedli predvsem avtor sam ter Horst Ogris in Peter Kersche. Izbor je zelo dober, saj predstavlja pesnika celovitega, z vseh strani njegove izpovedi — začeto tam, kjer lirično opeva naravo in se spominja mladih dni, pa tja do današnjega trenutka, ko izpoveduje ljubezen do materinega jezika ter izkriči obsodbo nad tistimi, ki delajo nasilje slovenskemu človeku na Koroškem in njegovi kulturi.
Pravzaprav je že naslov zbirke cel program: tisti, o katerih so mislili, da so že mrtvi, še živijo — nočejo umreti, hočejo živeti! In taka je tudi Kokotova pesem:	čeprav napravi
včasih vtis obupanosti, v naslednjem trenutku iz resignacije vzklije nova vera v življenje, preraste celo v odpor in v upor zoper krivico, v bojno napoved tistim, ki to krivico sejejo. Tako .domnevno mrtvi" nikakor niso mrliči, marveč so živi ljudje, pripravljeni boriti se za svojo pravico.
Urednik zbirke Gottfried Pratsch-ke je napisal uvodno besedo, kjer v zgoščeni obliki predstavlja nemškemu bralcu slovenski narod in njegovo kulturo. Njegova ugotovitev se glasi, da je vsak jezik že sam zase posebna kulturna vrednota, ki jo je treba očuvati za večne čase ...
Kokotovo pesniško zbirko .Die Totgeglaubten" (cena v platno vezani knjigi je 90 šilingov) lahko naročite pri avtorju ali v knjigarni .Naša knjiga" v Celovcu.


TONE ZORN
10
Manjšinsko vprašanje
in jugosiovansko-avstri jskn odnosi
Poleg tega moramo omeniti ponovno opozorilo zveznega sekretariata za zunanje zadeve, da je SFRJ zakonito zainteresirana za položaj jugoslovanske manjšine v Avstriji. Predstavnik sekretariata je poudaril, da pogodba o obnovi neodvisne in demokratične Avstrije natančno določa pravila za zaščito slovenske m hrvaške manjšine, glede avstrijske namene, da bi izvedli .preštevanje posebne vrste" (dejansko .ugotavljanje manjšine, op.) kot pogoj za uveljavljanje manjšinskih pravic, pa je podčrtal, da je Avstrija dolžna nuditi posebno Zaščito slovenski in hrvaški manjšini na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem ne glede na število manjšine. Državna pogodba tudi v nobenem pogledu ne določa absolutnega ali relativnega števila pripadnikov manjšine kot pogoj, da bi na ozemlju, kjer živi avtohtono slovensko, hrvaško ali mešano prebivalstvo, uresničili pravice, ki jih določa državna pogodba. Ob koncu izjava pravi, da Jugoslavija y celoti podpira negativno stališče slovenske 'n hrvaške manjšine do preštevanja.^
Iz aprila 1974 je tudi opozoriti na izjavo dr. Kirchschlagerja, dano v parlamentu, da "V avstrijskih zveznih pokrajinah Koroški in Štajerski pred koncem vojne... ni bilo nikakršne partizanske dejavnosti". Izjavo je jugoslovanski tisk označil kot .novo v vrsti grobih Potvarjanj, ki jih je bilo zadnja leta slišati z one strani naše severne meje in razumljivo je,
da je v naši javnosti zbudila veliko ogorčenje"/?
V drugi polovici leta 1974 je dr. Kirchschlagerja kot zunanji minister zamenjal dr. Erich Bielka-Karltreu. Ob tej priložnosti je ocenil tudi odnose z Jugoslavijo ter opozoril, da je Avstrija dolžna .izpolniti še nekatere obveznosti" do Jugoslavije; priznal pa je tudi, da so po podpisu državne pogodbe v Avstriji zamudili pravi trenutek za izpolnitev obveznosti državne pogodbe/o
Kako pa si je Avstrija v tem času zamišljala izpolnitev člena 7 državne pogodbe, priča znani sklep vseh treh v parlamentu zastopanih strank (socialistične, ljudske in svobodnjaške), po katerem bodi pogoj za uresničitev odprtih določil državne pogodbe posebno .ugotavljanje" manjšine ojiroma .štetje posebne vrste". Zadevni sklep so sprejeli 17. septembra 1974. Ob tej očitni diskriminaciji slovenske in hrvaške manjšine je Jugoslavija izročila Avstriji ostro demaršo. Ta je opozarjala, da sklep v parlamentu zastopanih strank ne bo v prid poglabljanju zaupanja med jugoslovanskimi narodi in avstrijskim narodom ter razvijanju ju-goslovansko-avstrijskih odnosov/l
Tako kot dogodki leta 1972, je tudi sklep o .štetju posebne vrste" pogojil vrsto protestov slovenske javnosti,?? ki jim je 30. oktobra sledda posebna nota o položaju slovenske in hrvaške manjšine. Avstriji izročena nota je po-
leg drugega opozorjala, da se je .kljub nekaterim začetnim pozitivnim elementom" položaj obeh manjšin znatno poslabšal; to ugotovitev je nota tudi nadrobneje opredeljevala. Dalje je opozarjala na neonacistične pojave na Koroškem, predvsem pa je zavračala .postavljanje pogojev za uresničitev pravic iz državne pogodbe s tako imenovanim .ugotavljanjem'", kar je v nasprotju z državno pogodbo ter .predstavlja spodbujanje splošnega pritiska šovinističnih in neonacističnih sil na manjšine".^
Nekaj dni zatem je o odnosih z Avstrijo govoril tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Miloš Minlč. Poudaril je, da se odnosi z Avstrijo na več področjih dobro razvijajo ter da so objektivne možnosti za še bolj široko sodelovanje. Vendar pa so, je nadaljeval, med Jugoslavijo in Avstrijo vprašanja, katerih reševanje Avstrija zavlačuje že vrsto let. Samo noto je ocenil kot prispevek v korist urejanja odnosov z Avstrijo ter naglasil, da nota ustvarja temelje za vsestranski razvoj odnosov in dobrega sosedskega sodelovanja.?^
Značilno je, da je skušala Avstrija zmanjšati pomen jugoslovanske note in zunanji minister Bielka je jugoslovanska opozorila celo označil kot v glavnem neutemeljena.?*
Avstrijsko zavračanje izpolnitve določil člena 7 državne pogodbe pa ob Bielkini izjavi še posebej opredeljuje odgovor na jugoslovansko noto, izročen Jugoslaviji 2. decembra 1974. V nasprotju z jasnimi določili državne pogodbe je odgovor zagotavljal, da državna pogodba ne izključuje štetja manjšine (z drugimi besedami, njenega .ugotavljanja") in podobno. Avstrija je zavračala tudi opozorila o delovanju neonacističnih organizacij, o jugo-
slovanski zahtevi, da prepove Karntner Hei-matdienst, pa beremo, da prepoved ne pride v poštev, ker da pravila v Heimatdienstu združenih organizacij ne vsebujejo .manjšini sovražnih" določil — kakor da delovanje določenih organizacij poleg pravil ne opredeljuje tudi njihova siceršnja dejavnost!
Odgovor je tudi poudarjal, kaj vse ima slovenska manjšina na Koroškem, pri tem pa (tako kot pri gradiščanskih Hrvatih) zamolčeval, da je po propadu nacizma manjšina za časa rjavega režima uničene ustanove obnovila iz lastnih sil in večkrat celo ob nasprotovanju avstrijskih oblasti. Kar pa se tiče problematike obeh manjšin, je nota poudarjala, da so med Koroško in Gradiščansko razlike, izvirajoče „iz zgodovinske evolucije in harmoničnega sodelovanja na Gradiščanskem živeče skupine prebivalstva v vseh političnih, gospodarskih, kulturnih in socialnih območjih".?* Poleg tega je Avstrija najavila pripravo posebne .bele knjige" o položaju koroških Slovencev.
Dne 26. decembra 1974 je zvezni sekretar Miloš Minič v zveznem zboru skupščine SFRJ govoril o zunanjepolitični dejavnosti Jugoslavije.
(Da/je v prihodnji števi/bi)
68	Deio in Kteine Zeitung, 18. aprii 1974.
69	TV-15, Ljubijana, 18. apri! 1974.
70	Prim. Die Presse, 20. september 1974.
71	Karntner Tageszeitung in Večer, 25. sept. 1974.
72	Prim. takratni siovenski tisk iz septembra in oktobra 1974.
75 Tekst note je objaviio Deto 51. oktobra 1974.
74	Deio in Karntner Tageszeitung, 6. november 1974.
75	Karntner Tageszeitung in Arbeiter Zeitung, 15. november 1974.
76	Besediio avstrijskega odaovora (note) je objavi! Naš tednik 5. decembra 1974.
KONCERT TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA V PLIBERKU
TA PESEM JE PESEM MILIJONOV, TA PESEM JE BOJ
Minulo soboto na predvečer spominske svečanosti razstreljenega in spet obnovljenega partizanskega spomenika na Komlju, je bil v Pliberku (v šotoru) uspel koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora ki se je odvijal pod geslom — „Ta pesem je pesem milijonov, ta pesem je boj". Poleg številnih
Zveze koroških partizanov Karel Prušnik-Gašper, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Grilc Matevž in predstavniki narodnih in političnih organizacij.
Kljub slabemu vremenu se je zbrala ogromna množica ljudi, tako da je bila to ena najbolj obiskanih prireditev v Pliberku in hkrati pre-
dcmačinov in prebivalcev iz bližnje in dolnje južne Koroške so se ga udeležili tudi jugoslovanski ambasador na Dunaju Novak Pribi-čevič, predstavnika jugoslovanskega konzulata v Celovcu Milan Samec in Peter Zupančič, tajnik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wieser (predsednik dr. Franci Zwitter iz zdravstvenih razlogov ni mogel priti), predsednik
pričljiv dokaz, kako priljubljena je partizanska pesem med našim prebivalstvom.
Uvodoma je zapel naš koroški partizanski pevski zbor .Matija Verdnik-Tomaž" pod vodstvom Albina Kranjca nato pa je zbrano publiko in goste iz Trsta pozdravi) predsednik domačega SPD .Edinost" Joško Hudi. Med drugim je ugotovil, da smo prisiljeni obisko-
valce sprejeti v šotoru, ker Slovenci nimamo lastne dvorane, v pliber-škem kulturnem domu pa itak ni prostora, ker tam gospodujejo nemški nacionalisti. Naglasil je tudi, da z delom dokazujemo, da je narod velik tudi po kulturi in ne samo po številčni moči. Na koncertu je spregovoril tudi tajnik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser, katerega govor pa objavljamo posebej na isti strani časopisa.
Tržaški partizanski pevski zbor, ki je s svojo dovršenostjo in izvajanji zadivi) vse navzoče, je sestavljen po večini iz pevcev — z animatorjem in dirigentom vred skoro iz samih pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki so se pred več kot 30 leti borili v partizanskih enotah na vseh evropskih frontah. V okviru svojega programa so podali sklep pesmi — slovenskih, italijanskih, ruskih, hrvaških, čilskih, španskih in bolgarskih — ki jih je vešče priredil in orkestriral dirigent Oskar Kjuder, pod čigar vodstvom zbor poje in navdušuje široke množice. Ker fašistična miselnost še vedno živi, si je Tržaški partizanski pevski zbor, ki je bil uradno ustanovljen 11. februarja leta 1973, zadal nalogo, da po zvesti stari prisegi nadaljuje skupno z mladim pokolenjem, boj proti fašizmu, za narodne pravice slovenskega prebivalstva, za prijateljstvo in sodelovanje med narodi.
Po čudovito uspelem nastopu tega odličnega zbora, ki je izzval dolgotrajen aplavz in navdušenje je spregovoril tudi zastopnik tega zbora in izjavil, da se tržaški pevci čutijo zelo počaščene, da spet nastopajo med koroškimi brati, s katerimi so bili povezani v skupnem boju proti fašizmu. Poudaril je, da se je po vojni mnogo spremenilo, ostala pa je želja po pravičnem svetu, kjer bo človek človeku brat. V našem boju ne bomo odnehali prej, dokler ne bo uresničena ideja o bratstvu in enotnosti. V spomin na to mogočno srečanje so tržaški pevci predali predsedniku Zveze koroških partizanov Karlu Prušniku-Gašperju sliko zbora in zbirko grafik tržaških umetnikov, naši pevci pa so jim v znak hvaležnosti izročili šopek rož.
Po oficialnem delu je prireditev izzvenela v prisrčni družabnosti, med prireditvijo pa je na Kamlju gorel kres, ki je opozarjal oziroma vabil na svečanost, ki je bila v nedeljo na Komlju.
Govor tajnika ZSO dipl. inž. Feliksa Wieserja
Danes na predvečer ponovne postavitve partizanskega spomenika na Komiju smo se zbrati tukaj v Ptiberku, da skupaj z našimi brati, zamejci, pevci tržaškega partizanskega zbora iz ttatije obudimo spomine na tisti det naše zgodovine v katerem so najbotj zaiivete besede tvana Cankarja:	..Edina pot je boj tjudstva,
brezobziren boj, doktor ne pade postod-nja barikada, dokter ne dosoio postod-nji citj — popoino sociatno in potitično osvobojenje — zakaj brez sociatne in politične svobode je nemogoča kutturna evo boda. tn kdor ta boj zaničuje, kdor mu postavtja nečiste citjo, je sovražnik tjudstva in sovražnik kutture '
Pretežen det stovenskega naroda je v odtočitnem zgodovinskem trenutku — ob pojavu nacifašizma — pravitno razumet te Cankarjeve zgodovinske besede in se odtočit za boj s stokrat močnejšim sovražnikom. Za boj za najbotj svette ideate čto-veštva, za svobodo, za mir in enakopravnost narodov.
tn prav v tem, za nas koroške Stovenco najbotj pomembnem detu naše zgodovine se je rojevata in se rodita borbena partizanska pesem, ki jo bodrita naše očete in matere in jim vtivata vero in upanje v zmago. Partizanska pesem je danes že ponarodeta. Mtada generacija koroških Stovencev jo tjubi in goji prav tako kot naši predniki Tudi danes je to pesem zatiranih tjudstev, pesem boja, tovarištva, tjubezni in svobode. Partizanska pesem je pesem s katero na ustih so naši predniki žrtvovati svoja živtjenja za svobodo. Pesem, ki je v najhujši stiski preganjanja, takote, mraza, negotovosti in smrti bo drita borce za svobodo in jih vodita v neizprosen boj z okupatorjem. Ta pesem je zadoneia tudi v Rožu in Podjuni, v kapet-ških grapah ter v Setah in je naznanjata
našemu čtovoku, da se sovrag stotetni
ruši v prah in da tjudstvo iz spanja se budi.
Zato je partizanska pesem tudi det naše koroške stovenske pesmi in s tem det našega kutturnega izročita, ki ga moramo prenest! naprej na naše prednike. Zato ne bomo nikoti dopustiti, da bi kdor koti to pesem in ta de! naše zgodovine in kutture sramotit in mu podtikava! nečiste citje. Kajti ne z ztatimi; s krvavimi črkami je pisana knjiga stovenske kutture.
tn kdor to zanika, zanika boj koroških Stovencev za enakopravnost in proti fašizmu. Umor Vinka Potjanca, setške žrtve, četa vrsta izsetjenih in pregnanih, zverinsko pobiti partizani, aktivisti in kurirji na Komtju, poko! Peršmanove družine, žrtve iz kacetov, pretepeni, zasramovani in postretjeni antifašisti, pa so neizbristjiv dokaz, da je edino naš narodnoosvobo-ditni boj ustvarit osnovne predpogoje, da imamo naše pravice zapisane v avstrijski ustavi in da smo danes kot čvrsta in borbena narodna skupnost poznani širom Evrope.
Boj, ki so ga tako stavno začeti naši partizani vodimo danes naprej pod drugimi razmerami in z drugim orožjem. Tudi današnji boj je boj za narodno in sociatno enakopravnost. Tudi danes se moramo povezovati z demokrati večinskega naroda in izgraditi skupaj z njimi široko demokratično fronto.
Zakonodaja, ki jo jo sprejeta avstrijska v!ada teta 1976 omejuje pravice in živtjenj ski prostor koroških Stovencev, ter nam s tem odreka pravice iz čtena sedem av strijske državne pogodbe V tej situaciji se moramo zavedati, da bo naš boj dotg, hkrati pa se moramo zavedati, da je pravica na naši strani in da bomo zmagati. Zato mora vsak posameznik izmed nas vedeti na kakšnih temetjih stoji naša borba. Vedno moramo biti enotni — kadar gre
Slovensko prosvetno društvo „Vinko Poljanec" v Škocijanu
vabi
n a
pevski koncert
v soboto 3. junija ob 20.00 uri v farni dvorani v Škocijanu
Sodelujejo: moški zbor SPD „V. Poijanec" iz Škocijana pod vodstvom Hanzija Kežarja; mešani zbor SPD „Srce" iz Dobrle vasi, vodi Aibin Kranjc; moški zbor SPD ..Edinost" v Štebnu, vodi Janez Petjak in moški zbor SPD ..Trta" iz Žitare vasi, pod vodstvom Jozeja Starca
Prijatelji (epe sioferts^e peswi prisrčno vabljeni/	Odbor
M7ac?/na /z Drave/? ob/s/ra/a Že/ezno /fap/o
Naše prosvetno društvo ,Zarja" v Železni Kapli ima redno kulturne prireditve, ki so vedno dobro obiskane. Naši prosvetaši so kar naprej vpreženi v delo, tako na domačih nastopih in pa tudi v tujih krajih. Po otvoritvi hotela .Obir" so se kulturni nastopi zlasti v obliki kratkih pevskih sporedov zelo pomnožili, tako da tudi hotel posredno vpliva na kulturno dejavnost našega kraja. Vsega tega ne bi bilo, če naše društvo ne bi imelo gotovega renomeja.
Pisarna SPZ nam je pred nedavnim najavila obisk ..Društva prijateljev mladine — Dravlje" in sicer za nedeljo 21. maja. Termin pa se je pozneje spremenil, pravega obvestila pa .Zarja" ni prejela in tako smo goste pričakovali v nedeljo; prišli pa so že v soboto. Za srečanje z gosti iz Slovenije smo pripravili nastop srednje folklorne skupine in hkrati povabili na prireditev starše plesalcev in prijatelje društva. Tudi Obirčani bi z otroškim zborom (vodja Valentin Po-lanšek) pomagali popestriti našo skupno prireditev. Da je prišlo vse drugače — leži na že omenjeni in izredno neljubi pomoti.
Po začetnem pretresu živcev je bilo treba v najkrajšem času povabiti kar se da poslušalcev, kajti gostje so prišli z lepim in dobro naštudiranim programom. V našo nesrečo pa so isti dan zjutraj pevci in plesalci (najaktivnejši člani društva) odpotovali na dvodnevno gostovanje v Osijek. Kljub tej smoli, ki smo jo imeli, se nam je posrečilo, da je prišlo na prireditev le precej ljudi, predvsem mladine, kar je bil še poseben uspeh. Prišli so skoraj vsi preostali plesalci, le da
brez godca niso mogli nastopiti. Z Obirske je prišlo toliko mladine, da so na zaključku lahko še zapeli. Prišli pa so tudi odrasli, ki so se v kratko odmerjenem času le utegnili odtrgati od doma.
Mladi gostje iz Dravelj so predstavili svoj spored korajžno in brezhibno, kot ga je z njimi naštudirala tovarišica Anka. Ansambel Virus nam je zaigral polke, valčke in borbene pesmi. Napovedovalka nam je govorila o medsebojni povezanosti slovenskega naroda in zlasti mladine, o miru in sožitju med vsemi jugoslovanskimi narodi in o svobodi, ki so si jo morali v pretekli vojni težko priboriti. Tov. Anka je s pionirskim zborom zapela vrsto pesmi. Na sporedu, ki je vseboval kar 22 točk, so bile tudi recitacije in drugo.
Po uvodnih besedah gostov — pozdrav, predaja cvetlic in darila, sta spregovorila tudi predsednik SPZ Val. Polanšek in tajnik našega društva Miha Travnik. Oba sta se upravičila zaradi v začetku omenjene terminske pomote in izrekla gostom prisrčno dobrodošlico.
S sklepom, da bo drugo takšno srečanje prav gotovo boljše, smo se na razgledni točki pri Brunerju poslovili od tovarišev — predsednika Šegula, tajnice Anke, spremljevalca literarnega ustvarjalca Cimermana in seveda od mladih draveljskih prijateljev, ki so tu zaključili svoj enodnevni izlet po Koroški.
Naj še omenimo, da je isti večer Železno Kaplo obiskalo nad sto zdravnikov iz Slovenije. O poteku tega obiska, katerega so se udeležili tudi številni koroški slovenski zdravniki, pa je Slovenski vestnik že poročal.
SPD „Trta" z uspehom izvedto srečanje moških pevskih zborov Podjune
nosti (šoistvo, uradni jezik, napisi, pred-šoiska vzgoja in drugo). V to fronto skupnega nastopanja moramo vkijučevati pripadnike stovenske narodne skupnosti iz vseh idejnopotitičnih taborov (katotike, sociaiiste in komuniste). Ne smemo pa dovotiti, da si enotno nastopanje raziaga vsak po svoje in ga izkorišča v kratkoročne strankarskopoiitične namene. Kajti pogubno za enotno nastopanje vseh koroških Stovencev v narodnih zadevah bi bito zoževati fronto na tjudi s samo do-točeno idejnopotitično orientacijo.
Zavedati se moramo, da je na Koroškem na tisoče manj zavednih pripadnikov stovenske narodne skupnosti, ki zaradi vtadajočih potitičnih in gospodarskih razmer niso aktivni čtani nase narodne skupnosti. Vse te tjudi moramo dot-goročno vktjučevati v našo kutturno, športno, mtadinsko in drugo dejavnost, ne pa neprestano postavtjati kriterije, „kdo je še naš in kdo ni več naš". Zavedati se moramo, da omejevanje našega boja na zgotj nacionatno osnovo ne omogoča uvetjavtjanje na vseh družbenopotitičnih področjih ter četo bremeni akcijsko enotnost koroških Stovencev in ovira sodeto-vanje z demokratičnimi sitami večinskega naroda.
Vsestranska povezava z matičnim narodom in z ostatimi Stovenci v zamejstvu mora biti nadatjnja važna komponenta v našem boju. Zato moramo tudi btižnje votitve gtedati s statišča naših dotgo-ročnih citjev. Votitve moramo jemati te kot občasen det naše vsestranske angažiranosti, medtem ko moramo naše site kontinuirano, to pomeni tudi v obdobjih med votitvami, posvečati vsem tistim druž-benopotitičnim potrebam stovenske narodne skupnosti na Koroškem, ki so za obstoj in razvoj nujno potrebne. Ne sme-
za konkretne potrebe naše narodne skup- mo dopustiti, da bi znotraj manjšin pri-
Slovenska pesem vedno znova privabi številne poslušalce. To potrjujejo številne koncertne prireditve, ki jih prirejajo Slovenska prosvetna društva širom naše zemlje. Tako je bilo tudi pretekli četrtek v dvorani pri Rutarju v 2itari vasi, kjer je domače Slovensko prosvetno društvo „Trta" priredilo srečanje moških pevskih zborov Podjune, saj je Rutarjeva dvorana bila zasedena do zadnjega kotička. Tudi tokrat so ljubitelji slovenske pesmi prišli od blizu in daleč, da prisluhnejo moškim pevskim zborom in tako preživijo večer zborovske glasbe. Rutarjeva dvorana je bila zasedena do zadnjega kočitka.
Po pozdravni pesmi domačega zbora, je spregovoril predsednik SPD „Trta" Jože Golavčnik, ki je v imenu prireditelja pozdravil sodelujoče zbore, tajnika Zveze slovenskih organizacij koroških Slovencev dipl. inž. Feliksa Wieserja, člana odbora Narodnega sveta koroških Slovencev Blaža Kondeža, predsednika in tajnika Slovenske prosvetne zveze Valentina Polanška in Andreja Kokota ter tudi predstavnike MGV v Žitari vasi.
Koncertni spored, ki so ga izvajali moški zbori — SPD „Trta" iz Žitare vasi pod vodstvom Jozeja Starca, SPD „Zarja" iz Železne Kaple pod
što do pretirane škodtjive predvotitne kampanje.
Prepričan sem, da je naš citj — popotna enakopravnost v družbi v kateri živimo — pošten in praviten. Zato s tega mesta zahtevamo od vtade, da ukine sodnijsko preganjanje proti našim aktivistom in da čimprej pristopi k sporazumnemu reševanju čtena sedem z osrednjima organizacijama koroških Stovencev.
Današnja in jutrišnja prireditev stojita pod gostom: Ta pesem je pesem mitijo-nov ... ta pesem je boj . .
tn res je borbena pesem, pesem mitijon-skih množtc, tjudstev Afrike, Azije tn Južne Amerike in povsod tam, kjer se tjudstvo bori za svobodo, tn zato tudi mi nikoti ne smemo izgubiti izpred oči to širšo razsežnost našega boja za demokratične pravice in za več demokracije v družbi v kateri živimo.
vodstvom Joška. Wru!icha, SPD ^Edinost" iz Pliberka pod vodstvom Joška Koncilije, SPD „Vinko Poljanec" iz Škocijana pod vodstvom Hanzeja Kežarja, SPD „Edinost" iz Štebna pod vodstvom Janeza Petjaka in ansambel „Drava" SPD iz Borovelj, ki je pod vodstvom Romana Verdela izvajal točke narodno zabavne glasbe — je bil izredno pester in zanimiv. Čeprav je šlo za koncert samih moških pevskih zborov je sestav pesmi bil dobro izbran tako, da je poslušalec doživljal široko paleto zborovske glasbe od narodne, umetne do borbene pesmi. Zanimivost koncerta je bila tudi v tem, ker je šlo za zbore različnega sestava in tako tudi interpretacije. Vsak zbor je po svoje zanimivo izvedel svoj del sporeda in s strani občinstva bil nagrajen z aplavzom. Tu pa seveda ne gre prezreti odlično napovedovanje Stanka Wa-kounika, ki je s svojimi besedami znal pritegniti pozornost posiušai-cev in zato čestokrat žel apiavz. Taka stvarna vsebini pesmim in celotni prireditvi primerno pripravljena povezava poslušalcu gotovo da še dodaten užitek.
Zitrajsko srečanje moških zborov Podjune pa je svoj višek gotovo do-segio ob skupnem nastopu vseh sodelujočih pevskih zborov, ki so pod vodstvom Jozeja Starca zapeii dve pesmi, zlasti posem „Postaii smo tujci" je še posebej užgala. Tako je pevska prireditev pretekii četrtek v Zitari vasi pokazala vso organizacijsko sposobnost tamošnjega SPD „Trta", ki je letos prevzelo izvedbo podeželskega srečanja pevskih zborov, katerega Slovenska prosvetna zveza vsako ieto poveri enemu izmed svojih društev. Zitrajska koncertna prireditev je obiskovaicem brez dvoma spet dvigniia ponos in spoštovanje do svojega materinega jezika ter prepričanje, da je naša borba za narodni obstoj, borba za mir in enkopravno sožitje med narodi.
Srečanje gledaliških skupin na Koroškem
Oetegacija Zveze stovenske miadine v Beogradu
Petčlanska delegacija Zveze slovenske mladine se je na povabilo Zveze socialistične mladine Slovenije udeležila osrednje proslave „Dneva mladosti" na beograjskem stadionu JNA. Dan poprej so se člani ZSM udeležili lokalne prireditve v celjski hali Golovec.
Ob dnevu mladosti so v Jugoslaviji vsako leto številne prireditve, kjer se proslavlja tudi obletnica rojstnega dneva maršala Tita. Lokalnega praznovanja v Celju in osrednje manifestacije v Beogradu se je kot že omenjeno udeležilo pet članov ZSM. V Celju so bili prisrčno sprejeti. Tam je spregovoril tudi član delegacije ZSM Joža Rosenzopf. Po končanem programu — nastopali so razni zbori, instrumentalne skupine, recitatorji, sprejeti so bili tudi novi člani v organizacijo ZSMS — so se naši mladinci srečali tudi z zastopniki lokalne organizacije ZSMS in s člani tržaške delegacije. Po izmenjavi mnenj o političnem položaju in prijetni družabnosti so se odpravili z avtobusom na dolgo pot v Beograd.
Po dolgi utrudljivi vožnji so si v beograjskem štadionu JNA ogledali osrednjo prireditev proslave „Dneva mladosti" in počastitev rojstnega dneva maršala Tita. Spored, ki so ga doživeli je bil za naše mladince nekaj izrednega. Še nikoli niso videli takšne manifestativne parade, kakršno so prikazali jugoslovanski mladinci v Beogradu. Prireditev, ki se je končala z ..Internacionalo", je zapustila pri članih delegacije globok vtis in tako jim je bilo tudi lažje prenašati muke dolge vožnje na povratku. Upamo, da bo Zveza slovenske mladine tudi prihodnje leto poslala mladinsko delegacijo na to osrednjo prireditev.
Rupijeve mame ni več
Slovenska prosvetna zveza se je skupno s Krščansko kulturno zvezo odločila, da letošnjo pomlad organizira področno srečanje tistih društvenih skupin, ki se ukvarjajo z odrsko dejavnostjo. Takšna srečanja potekajo že vsa pretekla leta po vsej Sloveniji. Letos smo skromno začeli tudi nti s tovrstnim srečanjem. Srečanja
V okviru ..srečanja giedaiiških skupin na Koroškem 1976'
prosvetno društvo <$t. vafd drdTTts^o uprizoritev
GROZDNA JAGODA V SONCU
v soboio 3. junija ob 19.30 uri pri Tišiarju v Si. Janžu.
7gr% sporočd it! vsef?%je drttž-^ewe, socM^Me it! TMrodttosfMe proMe?7!e Mdšegd tHdiegd čiove-^d irz njegove družine. Pretresljiva izpoved te drdtne zdthtži množičen o^is^. Avtentičnost in kritičnost te igre vds kostd prepričd/i in ndvdttšiii. Vdšd steviind ndeiežkd ko kogdto pidčiio igraicert! zd njikov požrtvovalni trnd.
Režija; Hdnzi Weiss. Nastopa-jo; igrdici domdčegd Sioven-skegd prosvetnegd drnštvd
se lahko udeleži vsaka skupina, bodisi z dramsko uprizoritvijo, recitalom in drugimi podobnimi odrskimi stvaritvami. V Sloveniji potekajo sprva področna srečanja, se pravi skupina igralcev prijavi svojo predstavo organizatorju, le-ta nominira komisijo, ki si predstavo ogleda, jo oceni po scenskih, igralskih in režijskih dosežkih in se z režiserjem in igralci pomeni o dobrih in slabših točkah predstave. Komisija ima predvsem namen, da gledališki skupini daje konstruktivna navodila pri izboljšavi njihove uprizoritve, svetuje pa tudi z napotki za delo med gledališčniki naprej. Namen tega srečanja nikakor ni v tem, da bi se srečale skupine v „hudokrvni" konkurenci, češ mi smo najboljši, oni so malo slabši, tisti so pa zanič. Ne, nikakor ne — to naj bi bilo srečanje, kjer komisija vsako skupino ocenjuje po enakih merilih in jim svetuje na pedagoški način, kako se odpravijo napake uprizoritve. Vse to pa naj bi povzročilo in rodilo kvalitetno rast gledaliških skupin, ki so doslej pri nas bile vse več ali manj brez kvalificiranega strokovnega vodstva. Daljnoročno gledano pa moramo kvaliteto naših skupin spraviti na višji nivo. Možnosti za dosego tega cilja so dane, saj opažamo v zadnjem času že malenkostne premike v pozitivnem smislu, predvsem marsikateri igralski talent nas preseneča pri igralskih nastopih. Ta kva-
litetna rast pa naj bi se izkristalizirala prav na teh srečanjih giedaiiških skupin. Ta srečanja žal ne morejo potekati tako kot bi to bilo želeti, se pravi, da bi se srečanje odvilo v enem tednu na nekem odru v določenem kraju Koroške. Tega žal organizacijsko ne zmoremo, pa tudi publiko bi bilo težko pritegniti, da bi vsak dan v enem samem tednu prihajala na gledališke predstave. Za začetk je vsekakor bolj umestno, da se srečujemo po nekakšnem gostovanjskem principu. To pomeni, da igralske skupine gostujejo pri drugih društvih in Se igralci tam srečujejo z drugimi sovrstniki in v diskuziji z žirijo, igralci prosvetaši in morda s publiko pogovarjajo o problemih predstave in uprizoritve. Pozneje, ko bo kvaliteta dosegla višji nivo in bo morda več igralskih skupin delovalo pa bo možno srečanje tudi v omenjeni za-željeni obliki. Sploh pa je naloga nas vseh, predvsem obeh osrednjih kulturnih organizacij, da stremimo za tem, da čim več ustvarjamo na gledališkem področju, če hočemo optimistično gledati na naš kulturni dom v Celovcu, ki bo zahteval med drugim svoje amatersko oz. polpoklicno gledališče.
To srečanje gledaliških skupin je sicer bilo s strani obeh organizacij razpisano do konec maja, ker pa je bil mesec maj tako natrpan z različnimi prireditvami smo se odločili, da to podaljšamo še do konec naslednjega meseca junija. S strani Slovenske prosvetne zveze so se doslej prijavile tri skupine, s strani krščanske kulturne zveze pa ena. Pozivamo vse amaterske društvene igralske skupine, da se še javijo k temu srečanju, kajti to bo le v njihovo lastno korist.
V okviru tega srečanja imamo že v soboto 3. junija (to je jutri) možnost, da si ogledamo zanimivo predstavo igralske skupine iz Št. Janža v Rožu „Grozdna jagoda v soncu". Pričujoča drama je prvotno izpričevala problem črnske družine v Ameriki. Drama pa je vsebovala toliko enačic s socialnimi in narodnostnimi problemi koroških Slovencev, da sta vso problematiko prenesla režiser Hanzi Weiss in gledališki mentor Marijan Srienc v „koroške sfere". Obeta se torej zelo zanimiva predstava. V prvo zaradi pereče brisantnosti našega problema, ki se zrcali v tem gledališkem delu, v drugo pa po režijski in igralski plati šentjanških igralcev, ki so nas pred leti režijsko (H. Weiss) in igralsko presenetili z visoko kvaliteto predstave ..Dvanajst apostolov".
Torej jutri zvečer vsi v Št. Janž v Rožu na predstavo pri Gabrielu.
Rttpijeva MMti nas je ZapKStiia. Roii^o grenke in trp^e resnice je v te^ par Sesedaj?. Že večkrat smo sii-saii, da je Rnpijeva mati jmiefma in da se siai?o počnti, vendar njena trdna volja je premagala oslabelost in bila je spet zdrava med svojo družino in tndi vasbo sbnpnostjo. Toda tobrat ji smrt ni prizanesla, /zgnba Rapijeve matere ni le b%d ndarec za Rnpijevo družino temveč za vso vas in oboiico, bi se je pogreznila v trpbo žalost. Z Rnpijevo mamo ni nmria navadna mati, marveč žena, bi je imela še s svojimi osemdesetimi leti velibe življenjsbe izbnšnje. Ve-linjčani in babor tndi občani Til-čovsa so radi prihajali b njej s prošnjami, da jim pri tej ali oni bolezni ali tndi v boleznih pri živini svetaje. /n vedno je rada svetovala in tadi sama pomagala in to ne samo pri boleznih tadi na področja gospodarstva je znala odvrniti marsibatero šbodo.
Krajevni odbor ZSM v Zeiez-ni Kapii vabi na
otroško fiim:ko predstavo ..PASTiRCi"
ki bo v nedeijo 4. junija 1978 ob 10.30 uri (po zadnji maši) v gostilni Koiier v Žei. Kapii. Vsi miadi ijubiteiji fiim:ke umetno:ti
prisrčno vabljeni
Ona je bila mati nas vseh. Nad 33 let je s svojim možem Francom Kra-sicem, bi je bil tadi deset let bil-čovsbi žapan, živela v najlepši slogi. Z možem je delila vse težave in ma stala z dobrimi nasveti ob strani. Tila je verna in značajna žena, bi nibdar ni zatajila svoje slovensbe narodnosti zato so jo vsi spoštovali in radi imeli. Vse to je znala privzgojiti tadi svojim devetim otrobom, bate-rim je darovala življenje in pozneje tadi mnogo sbrbi. Dahovna mati je bila gospoda Antona Rateja, bi je amrl leta 7947 v boncentracijsbem taborišča Dachaa in dr. Pavia Za-blatniba, bivšema ravnatelja sioven-sbe gimnazije. Tadi strahotni nacistični režim je od nje zahteval brv-ni daveb v oblibi smrti sina Franca, bi je zgabil življenje na bojnih poljanah drage svetovne vojne. Tabo je prenašala žrtve, bi so ji bremenile materino srce.
Rajna se je leta 7927 iz TVaapt-manove dražine na Otoža pri 3t. /ija primožila b Rapija v Veiinjo vas. Pred nedavnim je morala vzeti za vedno slovo od svojih dragih in tadi od vseh, bi jim je baborboli pomagala v življenja.. Ne čadimo se torej, da smo v Velinji vasi doživeli pogreb, babršnega še ne pomnimo. Rilčovsbi pevci so s petjem žalostinb dali pogrebni svečanosti še tarob-nejše obeležje. Naj se Rapijeva mati mirno spočije od tegob življenja in domača zemlja naj ji bo labba. Svojcem in sorodnibom izrebamo naše isbreno sožalje.
Na proslavi v Šmigiovi zidanici
Preteklo soboto, 20. maja je bila v Šmigiovi zidanici nad Grajsko vasjo v Sloveniji osrednja slovesnost ob 40-lefnici prve konference Komunistične partije Slovenije. Pohoda in proslave se je udeležilo nad 7000 ljudi, med njimi udeleženci takratne konference Edvard in Pepca Kardelj, Franc Lesko-šek-Luka, Branko Babič in Andrej Stegnar; med gosti so bili Sergej Kraigher, France Popit, Mitja Ribičič, Vida Tomšič, Janez Vipotnik, Andrej Marinc in številni drugi predstavniki družbenega življenja. Na predvečer jubilejnega dneva so po vsej Savinjski dolini goreli kresovi in organizirane so bile številne kulturne prireditve. Na proslavi so sodelovali tudi koroški Slovenci in ob tej priložnosti prodali 800 značk z geslom: ,Koroški Slovenci tujci v domovini". Zvečer je OOZSMS Tabor organizirala klubski večer s koroškimi Slovenci, katerega se je udeležil tov. Tomo Stetet, referent v republiški konferenci za kulturo in klubsko dejavnost. Tematika je bila posvečena razvoju koroških Slovencev in vsakdanjim problemom, s katerimi smo soočeni. V okviru svojih referatov so naši mladinci Part! Jože, Einspieler Mirko in Pečnik Marjan govorili o šolstvu, o družbeno-političnem razvoju, o delu mladinske organizacije Zveze slovenske mladine ter o občinskih volitvah. Tu so se naši fantje popolnoma strinjali s načeli ZSO, da je treba čim več nemško in slovensko govorečih demokratov v občinske odbore in to na različnih krajevnih listah, pa tudi v obstoječih avstrijskih političnih strukturah. Prišli so do zaključka, da zgolj nacionalna orientacija omejuje uveljavljanje skupnih socialnih in gospodarskih interesov v občini. Oženje političnega boja slovenske manjšine na zgolj nacionalno osnovo bi pomenilo zavestno zoževanje tronte naprednih sil in krepitev pozicije tistih elementov, ki so pobudniki procesa germanizacije in asimilacije. V okviru diskusije je tovariš Pečnik povabil famošnjo mladino na taborenje in športne igre na Koroško. Koroški Slovenci Pa so dobili povabilo na kmečko tekmovanje na Vranskem (katero bo na republiški ravni).
JANEZ ŠVAJNCER	22
Pridi k potoku
..Počakajte, pogledal bom k naši kuharici," je rekel rav-**ateij. „Tak dogodek moramo proslaviti."
Česar v zbornici niso uganjali, so tokrat naredili na ravnateljevo pobudo. Kuharica Francka Veronik je po njegovem naročilu odšla v točilnico in se vrnila z upravnico Reziko nlakus. Prinesli sta tri steklenice vina.
„To je na moj račun," je rekel ravnatelj Gvido Zorec. "Danes je velik dan. Ne pozabimo. Morda je celo prelomnica ^a naš kolektiv. Občutek imam, da bo Gregor Šipek potlej še bolj povezan z nami. Ali se motim?"
- ..Tovariš ravnatelj, sila ste," je zanosno pritrdil Gregor S'Pek. "Ge smem pripomniti, je v vsem tem ostala majhna razpoka. Prav mičkena. Takole." Približal je palec in kazalec, s	M Prosim za predlog." Ravnatelj Gvido Zorec se je pri-
čakujoče zazrl v zbrane obraze.
Gregor Šipek je rekel: „Izkazana mi je bila posebna čast. ^alosten pa sem, ker ni z mano mojega prijatelja Ferenca Pa-jrja. Skupaj sva doživela in preživela nesrečo. Spodobi se, da ne delate izjem in ga ne črtate s seznama povabljencev."
. Upravnica točilnice Rezika Flakus je pomigala z brado N naglo vrgla iz sebe: „Kaj bo zapostavljen! Kakor naročen R. prišel v točilnico in spraševal po prijatelju. Vlekla sem iz Nega, ker nisem pomislila, da je namigoval na vašega Gre-Šipka. Zunaj čaka. Ni hotel vstopiti z nama. Rekel je, a bo že potrpel in nama naročil, a ne, Hilda, da ga pokličiva, e bo zanj ugodno kazalo. Napočil je primeren trenutek, zato dP dovolite, da odidem ponj."
..Jaz tudi." je pritrdila hišnica Hilda Frecko in že sta dhtteli in spodbudno skimavali.
. Ferenc Palir je imel levo roko v beli obvezi, v desni pa ^ držal steklenico. „Dobcr dan. Vaš zdomec — nikar mi ne Ujemite, na to besedo sem zamerljiv — je med vami. Pova-
bili ste me in zato sem pa vesel, da se vam lahko pridružim. Vsaj enkrat bom začutil pod svojo ritjo stole v šolski zbornici. Drugače moram bežati pred njimi ko vrag pred križem.
„No, no," je prijazno zategnil ravnatelj Gvido Zorec. ..Strahovi v oblakih. Naši stoli so javnosti na vpogled in tudi v uporabo. Nikogar ne odganjamo. Svoj delež odložite, vedve tudi."
Trem steklenicam na mizi so se pridružile še tri. Eno je prinesel Ferenc Palir, drugo hišnica Hilda Frecko, tretjo upravnica točilnice Rezika Flakus.
Ravnatelj je nagovoril Heleno Plaveč, da je prinesla svoj magnetofon. Edina je znala rokovati z njim, zato se ga nihče drug ni pritaknil. S traku so se jim odvijale narodne pesmi.
„Tiše, tiše," je predlagal ravnatelj Gvido Zorec, hišnica Flilda Frecko pa je venomer hodila k vratom.
„Če smo učitelji, to ne pomeni, da se ne smemo zabavati," je nagajivo pripomnil Gregor Šipek.
Ferencu Palirju so kmalu stopile solze v očt. Ko ga je imel malo čez mero pod kapo, je nosljaje vzdihnil: „Hvala vam, dragi učitelji. Med vami se zares počutim kot doma. Slišim našo pesem. Zato mora iz mene, ne vzdržim več." Z močnim glasom je pritegnil napevu na magnetofonskem traku.
12
Tilda Čok je potila krvavi pot. Avtobus je zamudila, pa si je od Repnikove Katrice sposodila kolo. Dalo ji je vetra, ker veriga ni bila naoljena in je morala z dvojno močjo potiskati pedale. Samo zaradi tega se je tako upehala. Ni ji preostalo drugega, ko da je na vsakem kilometru počivala. Slonela je poleg kolesa in kdor jo je videl, se mu je zdela prava zapuščena ravica, ki zaman čaka na odrešitelja, da se je bo usmilil in vzel na voz.
Vzbujala je le videz, v resnici pa je zelo hrepenela po Ferencu Palirju. Mehanik Dolfe ji je toplo prinesel na uho, da se je njen zaročenec ponesrečil. Takoj je hotela pohiteti k njemu v bolnišnico. Dolfe jo je komaj zadržal in prepričal, da ne more noter, ker ne sprejmejo obiskov. Zamolčal ji je, da je tam srečal prodajalko Nevo. Učiteljico Dragico Flis je omenil,
Neve pa ne, ker si je mislil, da bo ogenj v strehi. Tilde gotovo ne bi zadržal niti z verigo, iztrgala bi se mu in se zapodila naravnost tja k svojemu fantu.
Pod očmi so se ji nabrali temni kolobarji. Slabo je spala. Venomer se ji je prikazoval Ferenc. Hodila je po kalni vodi in še v spanju je slišala mater Polono, ki ji je tedaj, ko je šele spoznavala sosedove otroke, pripovedovala, da kalna voda pomeni nesrečo.
Mati je bila čisto nora na sanjske bukve. Skrivala jih je pod blazino, še mož Feliks jim ni prišel do živega. Odganjala ga je: kaj te briga, če ti ne verjameš sanjam, pusti vsaj meni to veselje.
Nekaj se je izpolnilo, kar je mati trdila, vse pa tudi ne. Tisto o srbeči desnici se sploh ni izpolnilo. Denarja nikoli ni dobila, čeprav je mati v eni sapi ponavljala: če te srbi desna roka, si dobro zapomni, da boš vedela, ko se boš prebudila. Denar ti je zagotovljen. Ne sme pa biti levica, potem boš plačevala, da ne boš imela več niti pare pod palcem.
Prebujala se je in poslušala v noč. Nekje so regljale žabe, tako daleč pa niso bile od nje, da jih ne bi mogla slišati. Spuščale so čudne glasove, ki skoroda niso bili podobni žabjemu oglašanju v domačem ribniku. Zapomnila si je, da so takrat zateglo pele v zboru, zdaj pa se ji je zdelo, kakor da so ponorele.
Vstala je in zaprla polknice. Videla ni niti za prst pred seboj, kljub temu pa se je čutila ogrožena. Venomer je segala proti njej namišljena kosmata roka, podobna hudirjevi. Ja, mati jo je svarila pred to hudobo. Pokaže se nesrečnemu človeku. Zasleduje mlada dekleta, kadar ne poslušajo matere. Skušala se je nasmehniti. Njej ne more očitati, da je ni ubogala. Še zdaj postori kaj namesto nje v kuhinji in ne zavihne nosu. Ni je sram poribati tla. Oče je rekel, da bodo zamenjali deske. Ostane samo pri govorjenju. Navadila se je. Ne računa več, da se bo kaj spremenilo v hiši.
Dohitel jo je mehanik Dolfe, ki ga je najmanj pričakovala. Obrnila se je stran, da je ne bi spoznal. Ni se ji posrečilo. 2e je s svojim mopedom priprdel čisto blizu, skočil na tla, razprl vilice in ugasnil motor.
Ne bom natančneje razlagal, kako smo prišli s podeželja v mesto in kako smo prišli do stanovanja v bloku. Kar nekam gosposki smo se počutili, ko smo se peljali z dvigalom v peto, to je zadnje nadstropje. Kamorkoli pogledaš, vidiš le sosednji blok in okna in ljudi za njimi. Zelo so si podobni, tako zelo, da sem nekajkrat, ko sem se pozno vračal domov, zašel v drug blok in tam pozvonil. Šele ko so me ljudje začudeni pogledali, sem se opravičil in odšel.
Z ženo še nekako živiva v teh betonskih škatlah, le hčerkica dostikrat joka in si želi nazaj na deželo, kjer je imela prijateljice, travo, kostanj v jeseni in gobe, pa sosedovega Rolfija in drugo. Med bloki je samo asfalt in malo trave, na katero pa ne smeš stopiti.
Rada bi imela psa in muco, da bi se igrala. Seveda ne moremo ustreči njenim željam; imeti
UGANKE
t
Na vročem, pekočem, se Sivček rod), bri z doma uide, se v da)ji zgubi.
Več kot vozi,
več ga pije,
a poiicaj ga ne zašije.
(°)AV)
Krojač Bevskač hiače pomeri, tistemu ie, ki se mu zameri.
(sad)
Sredi rumenega morja rdeča kapica ždi.
Se kaj hudobnega votka boji!
dom)
Fantič nima kapice.
Kapica ima fantička; prišumeie sapice, niso vzeie kapice, vzeie so fantička.
(PO)az)
Vodo pije, prah požira, obrača, prevrača, kuha in bruha.
((OJ)S tutoid)
V
živali v tem malem stanovanuj, je res hudir.
Sicer pa zdaj tudi ne sili več z živalmi, ko vidi, kakšna je usoda edine mačke, ki je v našem bloku. Nihče prav ne ve, kdo je privlekel tisto mače v blok. Najbrž katera od strank, potem pa jo je nagnala, ker ji je žival delala zgago. Tako je vsaj trdila hišnica. Mogoče pa se je odkod zavlekla v naš blok. Nenadoma pač ni imela več doma. Mačka se je drla po stopnicah, ponesnažila kakšen predpražnik in vsi smo jo preganjali in tepli. Mogoče jo je hotel kdaj pobožati kak otrok, a se je le prestrašila in skrila v kak kot ali v klet, če je bila odprta.
Mislim pa, da so jo kmalu preganjali tudi otroci, po zgledu odraslih pač.
Neko noč nas je zbudil strašen ropot v sosednjem stanovanju. Skozi stene se vse sliši. Tudi če kdo potegne vodo v stranišču. Ker stanujemo na vrhu bloka, sem najprej mislil, da se kaj dogaja na strehi. Mogoče se kdo pretepa na hodniku, slišali so se samo udarci.
„Slišiš?" me je vprašala žena, ki se je tudi zbudila.
„Slišim."
„Kaj je?"
„Ne vem."
„Se tepejo?"
„Saj ti pravim, da ne vem. Poslušajva!"
„Pri sosedih je."
Res, iz predsobe v sosednjem stanovanju so prihajale kletve in udarci, nekdo je z nekakšnim predmetom usekal tudi po steni naše sobe. Žena je vstala, prižgala luč in previdno odprla vrata na hodnik. Tudi sosedovi so prav takrat odprli vrata in vrgli na hodnik pretepeno mačko, ki se je potem tiho nekam odplazila.
Naslednji dan sem se vračal iz službe. Bilo je že popoldne. V veži v pritličju je ždela
mačka. Bele barve je in ima nekakšne rumene in črne lise. Ko je najprej zaslutila, potem pa zagledala človeka, je stekla v prvo nadstropje in se skrila v kot. Ker je bilo dvigalo pokvarjeno, sem šel peš v peto nadstropje. Ko je mačka slišala, da prihajam v prvo nadstropje, je hitro zbežala v drugo in iskala, kam bi se lahko skrila. Toda v takem bloku ni skrivališča.
Jaz v tretje nadstropje, mače v strahu teče v četrto. Išče kako luknjo, pa je ni. Vsa vrata, za katerimi zdaj ljudje kosijo in poslušajo želje po radiu, so zaprta. Mače ne zbere korajže, da bi se pognalo mimo mene ali pa mi med nogami smuknilo navzdol. Pobriše jo v peto nadstropje, ko prisopiham v četrto. Pokličem „muca", pa mi ne zaupa. Je že v petem nadstropju, išče skrivališče v kotu vrat. Toda vse je golo, tudi rož ni na hodniku, ker bi v temi poginile. Stiska se v kot, jaz pa prihajam v peto nadstropje. Skrči se, da bi bila manjša. Pravzaprav so je še samo velike, prestrašene oči. Pripognem se, da bi jo pobožal, potem pa vidim, kako nenadoma zapiha in zbeži mimo mene navzdol po stopnicah. Ne ustavi se v četrtem, tretjem, drugem, prvem nadstropju, marveč zdirja ven iz bloka na asfalt. Kaj bo tam, ne vem.
Zvečer dolgo nisem mogel zaspati. Na sosednji postelji je hitro in sunkovito dihala hčerkica. Mogoče se ji je kaj hudega sanjalo. Mislil sem na mačko. Ubogo mače, kdo te je privlekel v ta blok in kaj imaš od življenja, zakaj ne pobegneš nekam vstran. Toda kam? Tu je nevarnost, ki jo poznaš, drugod bi te bilo še bolj strah. Kdo te je privlekel in potem nagnal? Kaj delaš tu, zakaj nisi nekje zunaj in ne loviš miši, kar je tvoje poslanstvo? V bloku te vsi tepejo. Zakaj nisi nekje zunaj, res, in ne ležiš leno na soncu in ne predeš? Toda potem vprašam sebe, kaj pa jaz delam tu sredi teh sivih betonskih škatel? Si nisva podobna, prestrašeno mače...?
Zemljepisje
Dgnes se igrajmo šolo, lepše je ta^o — doma/
Prvo aro zemljepisje; vsa^ pove, ^ar ve in zna.
Ta rjava cestna laza,
H se v sonca nam Mesci, to so morja, oceani,
Mtr na zemlji ji/? leži.
Tile žgančM? KapčM /'lata, to zemljin, celin je pet; štirje d, na P je peti kontinent, ta^o je red.
Vsa^ po enega zasede, z njim igra se venomer, dragim zgage naj ne dela, pa Z?o vselej red in mir.
Kaj pa tale, tale cmo&ec? Novi svet in jažni pol, sneg in led dntar^ti^e je, /'rez ijadi doslej, l?rez — šol/
Po proslranih deželah Alrike je skoraj povsod mogoče videli, kako kamela spremlja človeka. Spremlja ga počasi, toda zvesto in vztrajno preko nepreglednih puščav, nosi ga skozi džungle in preko savan. Človek jaha na kameli vzdolž Indijskega oceana in to je redka živa), ki tako suženjsko, mirno in za skromno oddolžitev sledi človeku. Za svoj veliki trud in brezmejno požrtvovalnost dobi komaj kak otep trave in malo vode. To je vse njeno plačilo, ki bi ga pa lahko našla tudi sama, brez človekove pomoči.
Nekega dne sem zašel glo-
boko v etiopsko deželo. Okoli mene so širile svoje bodljikave krošnje akacije, baobab drevesa pa so razmetavala svoje široke sence daleč naokoli.
Na vsem lepem sem srečal ka-
mele in njihove gonjače. Zdelo se mi je kot da bi videl, kako žive ladje plujejo po suhem. Ka-melarji so bili oboroženi s kopji, samo nekateri, toda zelo redki, so imeli puške. Kamele so nosile
vse pohištvo, ki so ga ljudje imeli: posodo, posteljnino, revne šotore in povrh vsega so bile vkrcane še cele družine na te mirne suhozemne ladje.
Neka kamela je bila obešena
s celim grozdom otroških glavic, ki so zaspano visele iz nekakšnih torb in cul. Celo gospodar družine, oče, je poleg matere otrok dremal na kameli.
Ena izmed kamel, zdi se mi,
da je bila največja, je skozi brezpotje krčila pot nezmotljivo in s svojimi okornimi nogami gazila skozi neraven prostor. Jezdec na njej je bil buden, kot mora biti buden šoter za volanom, kajti ta jezdec je izbiral smer. Vse druge kamele so pa sledile stopinjam prve kamele in prvega jezdeca.
Hodili so počasi. Verjetno bi potrebovali leto dni, da bi prehodili prostor, ki ga človek z letalom preleti v eni uri. Toda vsi ljudje še vedno ne morejo potovati z letali. V teh etiopskih širjavah človek pozna kamelo, letala pa ne.
Kamelarji
mn**«*amm-*<<*'M""******""""""""-""«
i#
„Koga vidijo moje oči," je vzkliknil. „Pa ravno ti si mi rečkala pot. Imel bom nesrečen dan. Zjutraj ni dobro sre-ati ženske, mi je že ljubše, da se prikaže moški. Ali pa tudi mačka. Na zajce nič ne dam, toliko jih skače tod okoli, da ne štejejo... Kam te nese? No, Tilda, ne povešaj glave. Nič ti ne bom naredil. Pri meni nisi pri spovedi, razumeš?"
„Pe!jem se s kolesom," je zategnila Tilda Čok in še zmeraj povešala glavo.
„Nedolžna deklica ne upa pogledati naravnost. Veš, nič ti ne pristoji. Nikar se ne pretvarjaj, moških hlač nisi gledala samo na filmskem platnu. Si že okusila, kaj je v njih. Mene nič ne briga, kar priznaj, da boš imela en greh manj."
„Ti se ne boš spremenil do groba. Samo norca se delaš iz poštenih ljudi."
„No, vidiš, jezik ti le ni prirasel na nebo. Se pelješ k Ferencu? Le poišči ga, fant si zasluži tvojo nežno roko na čelu. Revež se je strašno spotil, da si bo zapomnil do sodnega dne." Mehanik Dolfe se je v sebi muzal. Vedel je, da so iz bolnišnice že odpustili oba ponesrečenca: Ferenca Palirja in Gregorja Šipka. Videl ju je iti po mestu. Zavila sta na vrt pod drevesi, on pa za njima. Zvrnil je pelinkovec in ju povprašal, če sta že kaj boljša. Ko sta mu pokazala obvezani roki, je zamahnil zaničljivo, da nista edina, ki nosita povoje. So že mnogi pred njima hodili obvezani, potem pa so postali podobni prejšnjim in so prestano jemali za šalo.
„Kaj sem hotela drugega," je vzkliknila Tilda Čok. „Je-zila sem se in preklela oba fanta. Prijatelja si je našel! Učitelj Gregor Šipek se je postavil na moje mesto in me potisnil stran. Naj ga kar ima in se ponaša z njim."
„Ni se postavil, je že dobro, nikar jima ne zameri. Moški smo radi kdaj pa kdaj sami zase. Lepo mi pozdravi oba. Veš, mudi se mi po tem ljubem svetu. Adijo!"
Tilda Čok je presenečeno gledala za mehanikom Dolfe-tom. Druge krati se ga ni mogla znebiti, zdaj jo je presenetil. Ravnokar ga je mislila vprašati, ali bo Ferenc vesel, da bo prišla k njemu. Niti ne ve, kje se mora prijaviti. Ali sploh sme stopiti v tej uri v bolnišnico. Če je vratar Janoš ne bo pustil čez prag, se bo raztreščila od jeze. Mehanik Dolfe bi se
lahko odpeljal naprej, toliko časa ima, in povedal Janošu, da se bo kmalu za njim pripeljala s kolesom.
„Polomila sem ga," je vzdihnila in zajahala kolo.
Trave so rosno pobliskavale v jutranjem soncu, drevesa so počivala s povešenimi listi. Megla se je zgostila v tanek trak, ki se je vlekel na obeh straneh ceste. Ptice so poletavale visoko nad zemljo.
Ves dan bo lepo vreme, se je slišala v sebi. 2e se ji je spet prikazal Ferenc. Ni več imel bele rjuhe na sebi in tudi lica so se mu pordečila. Zoreče jabolko, lupina kar vabi. Glej, glej, ali se ji le dozdeva ali je resnica? Prstena barva se mu vleče od ust do čela. Mati ji je rekla, da taka barva napoveduje skorajšnjo smrt. Naj bi že doletelo tudi njenega Ferenca?
Ne, ne, on je njen fant, ona njegovo dekle. Kmalu se bosta poročila.
V kolesu pod njo je škrtnilo. Toliko da ni dobila nogavic med špice.
Pravzaprav ji ni povedal nič natančnega, kdaj se bosta poročila. Izmika se in odlaša. Verjame mu, da mora zaslužiti še več. Zamerila mu je, da se je tako bahal z markami. Na tihem pa se je obenem tudi veselila, da jima bo nekaj prihranil.
Zkaj je razmetaval? Ni se mu smilil denar. Samo njo bi bil lahko povabil v točilnico, ne, on se je obesil na tega učitelja Šipka, ki se mu niti ni zdelo vredno, da bi še sam segel v žep in dodal kaj iz svojega.
Še danes mu bo povedala, naj podobnega ne bi več ponovil. Varčevati mora zase in njo, ko bosta mož in žena, bo treba marsikaj nakupiti.
Kaj pa če se Ferencu le napoveduje zadnja ura? Mati jo je mnogokrat svarila: Tilda, lepo te prosim, ne bodi lahkomiselna. Premisli po vrsti od začetka do konca, koga si boš izbrala za ženina.
Ne padi prvemu okrog vratu. Fantje so prebrisani, dobijo te in pustijo. Spoznati ga moraš z vseh strani in se šele potem odločiti. Kaj lahko je priti skupaj, še laže gresta narazen.
Pa je ta tvoj Ferenc tebe sploh vreden? Ni naredil najboljšega vtisa name. Nič ne rečem, tudi sama se ne branim
kozarčka, on jih je le preveč izpraznil. Navadil se bo piti, ti boš pa potem revica.
Naj ti naredi otroka. Za prvim lahko pride drugi. Nočem pomisliti na tretjega. Na vsem lepem boš ostala sama. Kaj si boš začela z njimi?
Midva s tvojim očetom sva že v letih. Opešala bova, dati ti ne bova mogla mnogo, po naju ne boš imela dediščine.
To pomisli, Tilda. Govorim ti kot mati in kot prijateljica. Zakaj bi te slepila in se ti lagala. Povem ti resnico. Sprejmi jo, kakor veš in znaš.
Pot se je vlekla. Tildi Čok je že presedalo sedeti na kolesu. Dvakrat ji je snelo verigo. Čisto si je zamazala roke, ko jo je spet napela na zobato kolesce. Avto, avto. Ferenc ga ima, tudi njen bo, nikoli več ne bo poganjala pedalov, saj ji že kar pošteno teče s čela.
Sonce je radodarno, oh, včasih je bilo skopo, celo preskopo, želela si ga je, pa se je ni usmililo. Oči so ji šle navzgor, povsod sama svetloba, da jo skelijo oči. Mrščila je čelo in stresala z glavo, da so ji potne kaplje v loku padale po telesu in na zemljo.
Kaj pa če je Ferenc obsojen, da bo večni invalid?
Tilda Čok je zavijugala po cesti. Prav tedaj je mimo nje odbrzel avto. Voznik ji je požugal izza stekla in vrgel grde besede. Imel jo je za trapo neumno. Hvala lepa, dedec presneti, več mu je za udobje na mehkem sedežu, kakor da bj malo popazil nanjo in se pokazal uvidevnega. Na kolesu j* je teže kot njemu v avtu.
Misli so jo zares prestavile s ceste. Pa jim ne more ukazati: ubogajte me in ostanite na tem prednjem kolesu, ki se enakomerno vrti in jemlje meter za metrom. Ogrodje škriplje? treba bi ga bilo naoljiti, izposojeno je vse dobro.
Že je spet slišala mater. Pripovedovala ji je, kako si je nekoč nekdo sposodil od soseda laterno. Bil je pijan, tolike pa le ne, da ne bi mogel nesti svetilke. Drugače bi gotove zašel in se ne bi pokazal domačim. Drugo jutro je možakaf prišel ves skesan nazaj k sosedu in se mu lepo zahvalil za la* terno. Rekel mu je, naj mu oprosti, ker je razbil stekle-
(D<d;e v p;-:/?odn;i števi/Mj
9. KOROŠK! KULTURN! DNEV! V CELOVCU
(Nada)jevanje i! ladnje številke)
Za državne učitelje velja, da jih raje silijo k velikemu številu nadur, kakor da nastavijo nove sile. In to pri 84.872 nadurah v šolskem letu 1974/75, se pravi da bi ob normalni učni obveznosti lahko nastavili dodatnih 4200 novih učiteljev na državnih šolah. Za finančnega ministra so nadure seveda bolj ugodne. Da preobremenjenost učiteljev pritiska na kvaliteto pouka, je jasno. Isto velja za prenapolnjene razrede, pri čemer vedno pogosteje prekoračijo dopustno število 36 učencev. V natrpanih razredih učitelj seveda nima možnosti, da bi se osebno ukvarjal s posameznimi učenci, kar spet v prvi vrsti diskriminira otroke iz družin nižjih slojev. Po podatkih centralnega odbora profesorjev na gimnazijah iz decembra 1976 je v Avstriji na gimnazijah tedensko odpadlo 1260 ur telovaidbe, 430 ur glasbe, 247 ur ročnega dela in 181 ur risanja, ker pač ni zadosti finančnih sredstev. Medtem ko je državni proračun predvideval za leto 1976 še 20.206 delovnih mest na državnih šolah, jih je predvideval za leto 1977 samo še 19.635. Primerov za restriktivno finančno politiko na področju izobraževanja je še nešteto. Posebno na univerzah se študijske razmere slabšajo zaradi pomanjkanja ustreznih sredstev. Posledica je dekvalifi-hacija študentov.
V zvezi s težavami zaposlovanja mladih učiteljev se v zadnjem času vedno spet pojavlja teza, da ima pri nas vsak pravico do svobode izbire svoje poklicne izobrazbe, da pa s tem nikakor ni povezana pravica do poklica, ki ustreza tej izobrazbi. Tako sta se izrazila tako ministrica Firn-herg kakor tudi predsednik dunajskega šolskega sveta Schnell. Ta teza trna seveda nepodcenljive posledice 2a slovenske študente, bodisi da študirajo na univerzi ali na pedagoških akademijah, bodisi da se šele pripravljajo na študij. Iz tega sledi, da moramo poskrbeti za to, da bodo na-31i naši mladi učiteljski in vzgojni kadri ustrezno zaposlitev v dvojezičnem šolstvu. Skupaj z drugimi se moramo braniti proti proračunski in personalni politiki zvezne in deželne vlade, ki prinaša odpuščanje in brezposelnost mladih učiteljev in pičlo -kotiranje izobrazbe in vzgoje mladine. Le-to torej prikrajšujejo pri izobrazbi pod pretvezo, da manjka sredstev. Vendar je znano, da so narasli davčni dolgovi velepodjetnikov na več kot 10 milijard šilingov in da vojno opremo vsake vrste nikoli ne zmanjkuje denarja. Za šolo in za šolske reforme ga pa ni. Androscheva maksima glede njih je: sem samo za reforme, ki so zastonj.
Iz vsega tega dovolj jasno izhaja, kako potrebne so reforme, kako posebna je demokratizacija v šolstvu. Seveda so o tem, kakšne naj so te feforme, razne družbene sile, stranke m združenja pač različnega mnenja, "otem ko je OECD leta 1969 ugotovila katastrofalne razmere v avstrijskem šolskem sistemu, je socialdemokratska vlada v začetku sedemdesetih let marsikaj reformirala na tem področju, pač v sodelovanju s ti-Sftmi, ki poveljujejo našemu gospodarstvu in v njihovo korist. Predvsem m forsirali izgradnjo višjih poklicnih ml olajšali vstop v gimnazije. Vzporedno s tem so uvedli 80 šolskih poskusov na glavnih šolah, od katerih Jc samo eden v smislu enotne šole za t^se 10—14 letne otroke.
Danes zastopata dve glavni avstrijski stranki SPd in dVP sledeče koncepte: čeprav se težnje na šolskem Področju v določenem pogledu razdelajo, ni bistvene razlike v progra-jd'h obeh. Obema je skupno, da nji-dove politične koncepcije ne rešujejo Slavnega problema in glavne krivičnosti našega šolskega sistema, to je Problem socialne selekcije, socialnega Prtvilegiranja v izobrazbi. Tako zastopa SPO koncept o integrirani Skopni goli (integrierte Gesamtschule), s jP pa koncept o reformi glavnih s°l v smislu njih integracije. Kakor poznamo našo družbeno prakso, se o kot produkt mešetarjenja v insti-Octjah socialnega partnerstva pač Porodila kakšna šola ..posebne vrste" Č" v resnici le nekoliko popravljen o'ski sistem, kakor ga poznamo tu-m danes.
Jlpm ..kozmetičnim" oz. tehnokra-' rom operacijam je treba postaviti
nasproti demokratično alternativo v obliki enotne šole vseh 6—14 letnih otrok, torej osemletko (einheitliche Gesamtschule). Njeno bistvo je namreč enaka izobrazba v isti šoli pod enakimi pogoji za vse šoloobvezne otroke. V takšni šoli je mogoče uveljaviti oblike solidarnega učenja proti današnjemu principu konkurence in namesto selekcije bo mogoče uveljaviti princip pospeševanja šibkih.
Taka šola sama po sebi še ne bi pomenila odstranitve socialnega privi-lega, pač pa bi znatno otežkočala socialno selekcijo desetletnih. Hkrati bi povečala možnosti otrok iz delovnih slojev za višjo izobrazbo. Predvsem pa bi dvignila stopnjo izobrazbe kmečke in delavske mladine in tako predstavljala bistveni socialni napredek. Pojavi se vprašanje, kdo bo uvedel takšno šolo.
Takšne šole ni mogoče doseči od „zgoraj" in je tudi ni pričakovati. Demokratična reforma mora izhajati iz objektivnih interesov delovnih ljudi, pa čeprav v zavesti prizadetih niso še dovolj prisotni. Za realizacijo takšne reforme pa je potrebno široko politično gibanje, demokratično gibanje, ki ga nosijo sindikati, delavske stranke, napredne organizacije uči-
krati upreti, takšno udejstvovanje staršev z demokracijo nima najmanjšega opravka.
Torej: kakor ni in ne bo demokratične šole brez mobilizacije prizadetih, tako tudi ne bo demokratične dvojezične šole brez aktivnega sodelovanja prizadetih faktorjev.
Prav tako širok in odločen nastop vseh demokratov pa bo potreben, če hočemo zaustaviti nedemokratične tendence in zoževanje demokratičnih pravic v današnjem šolstvu. Bi-rokratična šolska hierarhija je namreč v zadnjih letih tudi v Avstriji — očitno po zgledu ZRN in tamkajšnje nedemokratične prakse preprečevanja zaposlitve (Berufsverbot) — pričela z discipliniranjem in s politično motiviranim zasledovanjem naprednih učiteljev. Oblasti ne dopuščajo naprednih iniciativ in se proti demokratičnim učiteljem poslužujejo vseh pragmatičnih in zakonskih nakan, ki jim jih nudijo zastareli zakoni. Na drugi strani pa se učiteljem, ki npr. olepšujejo nacifašizem ali ga celo heroizirajo, do danes še ni kaj zgodilo. Pač pa v Avstriji odpuščajo učitelje, ki si ..drznejo" s svojimi dijaki prebirati dela kakšnega Kroetza ali tudi drugih sodobnih in naprednih
Ocena avstrijskega šoistva
iz družbenopoiitičnih vidikov
s posebnim ozirom na dvojezično šoistvo
teljev, dijakov, vzgojiteljev, študentov, združenja staršev ipd. Prva stopnja takšnega gibanja je informacija in mobilizacija vseh slojev, ki so prizadeti od današnjega nesocialnega šolskega sistema. Aktivirati je treba starše in učitelje. Vprašanje organiziranja učiteljev se za nas ne stav-lja le ob šolskih reformah, marveč je življenjsko vprašanje, ki odloča o tem, ali bomo napredovali na področju dvojezičnega šolstva ali ne. Samo aktivni in organizirani slovenski učitelj bo tisti faktor, ki bo tudi borbeno postavljal dvojezičnost na dnevni red v svoji šoli in občini in ki ne bo klonil pritisku oblasti in učiteljskih organizacij. Kolikor mi je znano, se je do danes zrušil vsak poskus za takšno organizacijo vedno že v začetni, pripravljalni fazi. Če je pritisk na učitelje prevelik, bo pač treba najti drugo obliko organiziranega dela, ki bo vključevala vse faktorje: starše, dijake in učitelje. Neko organizacijsko obliko pa le potrebujemo, če nameravamo količkaj načrtno in pametno zboljšati zdajšnji žalostni položaj dvojezične šole.
Udejstvovanje staršev za demokratično šolo, za boljše šolanje njihovih otrok, je dobra in napredna zadeva. Tako pravi tudi dr. Lojze Ude v svojem spisu „Uredba o dvojezični šoli in pravica staršev": „V določenih razmerah, kjer gre za odločanje bolj ali manj enako svobodnih in neodvisnih ljudi in za urejanje določenih interesov, je to načelo čisto v redu." Seveda, v znanih „Schul-streikih" so se zbrale pod parolo ..pravice staršev" najbolj reakcionarne sile. Ude: „Tem ljudem ne gre za demokracijo, za resnično svobodno odločanje nemških in slovenskih staršev, temveč jim gre za svobodno germanizacijo." Tekšnemu sklicevanju na pravico staršev se morajo demo-
avtorjev. Tako se je zgodilo učiteljici dr. Agnes Larcher na Tirolskem. Za ilustracijo naj navedem še nekaj učiteljev, ki so jih vlekli pred disciplinarne komisije iz političnih vzrokov. Nekateri izmed njih so zgubili naposled tudi svoje delovno mesto. Glavni primeri so: Johann Stadler, Alois Mayerl, Werner Peschek, Heinz Reu-pichler, Ulrike Jussel, Veronika Seyer, Inge Schober, Peter Schmidt.
Trije primeri političnega zasledovanja so za nas Slovence še posebno poučni.
S2 Prvi je Wa)ter Sauer, mag. teologije, aktiven sodelavec v Solidarnostnem komiteju za pravice koroških Slovencev in veroučitelj na neki dunajski poklicni šoli. Dunajski ordinariat ga je julija 1976 zaradi njegove politične angažiranosti krat-komalo pognal iz službe. Danes Sauer ne sme več poučevati verouka.
Drugi je graški gimnazijski direktor, dvorni svetnik Franz Goeb-hart. Sodeloval je v Solidarnostnem komiteju v Gradcu in govoril na tiskovni konferenci tega komiteja. Deželni šolski svet za Štajersko je zaukazal preiskavo. Zaradi protestov v javnosti so postopek ukinili.
K Tretji je mag. Gerhard Beer-mann, protestantski veroučitelj v Gradcu. Pravtako je sodeloval v graškem Solidarnostnem komiteju, vodil je tiskovno konferenco in je bi! odgovoren za lepake in letake komiteja. Šolske oblasti so uvedle proti njemu disciplinarni postopek zaradi njegove bojkotne izjave ob štetju posebne vrste. Beermann je dobil disciplinarno kazen.
Vidimo torej, da šolske oblasti diskriminirajo in ustrahujejo tako učitelje, ki v šoli uporabljajo sodobne in napredne metode poučevanja, kakor tudi tiste, ki se izven šole za-
vzemajo za demokratične pravice drugih, ali ki se kakorkoli politično udejstvujejo v naprednem smislu. Da se aktivnim slovenskim učiteljem ne godi veliko bolje, lahko razberemo iz prispevka Jožka Wrolicha v Koroškem koledarju 1978. Iz lastnih dijaških let pa mi je znano, da so profesorji slovenske gimnazije že nekajkrat iz političnih razlogov morali na deželni šolski svet.
Šolske oblasti z veliko pazljivostjo skrbijo za to, da se ne uveljavijo kakršnekoli demokratične tendence v avstrijskem šolstvu. Toliko bolj potreben je jasen in organiziran nastop učiteljev.
Prav tesno povezan z demokratizacijo šolstva je tudi kompleks učnih načrtov in učbenikov, z drugimi besedami, vprašanje v šoli posredovanih vsebin. Že v uvodu sem omenil, da šola formira dijake v smislu vladajoče ideologije. Avtorji učbenikov se v ta namen pogosto požvižgajo na znanstvena dognanja in spoznanja. V sedmem razredu gimnazije smo trčili na avstrijski učbenik za geografijo, ki je glede Slovencev ponavljal vindišarsko teorijo. To je jasen in zgovoren primer, kako sestavljajo učbenike bolj po političnih potrebah kakor po znanstvenih spoznanjih. Žal za Avstrijo še ni znanstvene raziskave zgodovinskih učbenikov, kakor obstaja za učbenike ZRN, ki jo je uvedel univ. prof. Kuehn! iz Marburga. Dokazal je, da poučujejo zgodovino v smislu stabilizacije vladajočih razmer, ne pa v smislu objektivnosti in resnice. To se odraža predvsem v prikazovanju fašizma, prve in druge svetovne vojne, prikazovanju boja delavskega razreda za socialni napredek, v prikazovanju kolonializma in rasizma, v prikazovanju sodobnih dogajanj ipd. Prepričan sem, da se naši učbeniki v tem oziru ne razlikujejo od zahodnonem-ških, če niso še slabši. Isto velja za učbenike geografije, nemščine in drugih jezikov.
Problem učnih načrtov in učbenikov je za nas dvakrat pomemben. Prvič nam ne more biti vseeno, kako v Avstriji poučujejo zgodovino in geografijo, kako poučujejo otroke o fašizmu, o protifašistični borbi, o državni pogodbi, o narodnih manjšinah, njihovem razvoju in njihovih pravicah, o potrebi prijateljstva med narodi ipd. Drugič pa terja dvojezično šolstvo ustrezne učbene pripomočke. Kolikor poznamo ta problem iz pogovorov s slovenskimi učitelji na ljudskih in glavnih šolah, jim dela pomanjkanje dobrih dvojezičnih učnih pripomočkov precejšnje težave. Tudi tu izgleda, da nam primanjkuje trajnega in načrtnega sodelovanja pristojnih in smo spet ob vprašanju, kako organizirati takšno sodelovanje. Pa ne samo na obveznih šolah, tudi na slovenski gimnaziji nekateri učbeniki nikakor ne ustrezajo več današnjih potrebam. Tu bi bilo prav lahko mogoče pridobiti študente za kvalificirano sodelovanje.
Na začetku sem govoril o potrebi spajanja naših zamisli s prizadevanji avstrijskih naprednih sil. Tega seveda ne moremo in ne smemo tolmačiti kot nekakšno mehanično uvrščanje ali celo podrejanje naših teženj. Nasprotno. Prehod od zgolj protestnega gibanja v obdobje drobnega in načrtovanega dela — tako smo karak-terizirali v klubu trenutno fazo narodnopolitičnega razvoja na Koroškem — od nas celo zahteva samostojne in jasne koncepte o naših vprašanjih. Tako potrebujemo tudi o vprašanju dvojezične šole akcijski program koroških Slovencev. Mnenja smo, da je diskusijo med nami treba organizirati tako, da si v najkrajšem času prisvojimo takšen program. Diskusija naj bo temeljita in demokratična. Vključuje in upošteva naj vse, ki so neposredno prizadeti: šolarje, študente, učitelje, vzgojitelje in starše, pa tudi strokovnjake večinskega in matičnega naroda. Takšen akcijski program mora biti ljudem razumljiv in bo kot tak najboljša podlaga za jasno in enotno nastopanje celotne narodne skupnosti. Jasen program pa bo omogočal tudi vsem tistim silam, ki se trudijo za demokratično šolo, da upoštevajo, uvrščajo in propagirajo naše zahteve v svojih programih.
Roman ScheHander
(šotski detovni krožek v Ktubu stovenskih študentov na Dunaju)
		JUGOSLAViJA
*		PETEK, 2. 6.: 17.15 Poročita !	— 17.20 Ne skrbite, tu smo
mi — 17.35 Ostriek — 18.00 Obzornik — 18.10 Rock koncert — 18.45 čiovekovo teto — 19.30 Dnevnik — 20.05 Kar bo, pa bo — 21.05 Razgiedi — 21.40 Dnevnik — 21.55 Jaz, Kiavdij — 22.45 Poročita — 22.50 Giasbena medigra — 23.10 Nogomet Madžarska : Argentina.
SOBOTA, 5. 6.: 8.00 Poročita — 8.05 Profesor Battazar — 8.15 Z besedo in siiko — 8.25 Sedem stopnic do gtasbe — 8.40 Tehtnica za natančno tehtanje — 9.10 Od šote do doma — 9.45 Kako detavec odtoča —
9.55	Dokumentarna oddaja — Jugoslovanska trimska tetevizija — 15.50 Poročita —
15.55	Dogodivščine matega Mihca — 17.25 Obzornik — 17.40 Mar det Ptata: nogomet švedska : Braziiija — 19.40 Cikcak — 19.50 Dnevnik — 20.20 Henrik Vttt. in njegovih 6 žena — 22.25 Dnevnik — 22.40 625.
NEDEUA, 4. 6.: 8.30 Poročita — 8.35 Za nedeijsko dobro jutro — 9.05 625 — 9.25 Rubežniki — 10.35 Robin Hood — 11.30 Ljudje in zemija — 12.30 Poročita — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 S potno paro — 21.05 Prijepotje — 21.35 Dnevnik —
21.50	Giasbena medigra — 21.55 športni pregied — 22.40 Poročita.
PONEDELJEK, 5. 6.: 16.10 Kmetijska oddaja TV Beograd — 17.10 Poročita — 17.15 Vrtec na obisku: Razgibajmo se — 17.30 Serijski fiim — 17.55 Obzornik — 18.05 Da bomo iaie odtočaii — 18.20 Družbena samozaščita — 18.45 Miadi za mtade — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 M. Kmect: Lepa Vida ati primer svetega Ožbotta —
21.20	Kutturne diagonate — 22.00 Dnevnik. TOREK, 6. 6.: 15.55 Poročita — 16.00 At-
tetska tekmovanja za Zorkov memoriai —
17.30	Gtasbena oddaja — 18.00 Obzornik
—	18.10 Pisani svet — 18.45 čas, ki živi —
19.20	Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Aktuat-na oddaja — 20.35 Noči in dnevi — 21.30 Gtasbena oddaja — 22.05 Dnevnik — 22.20 Gtasbena medigra — 23.10 Buenos Aires: nogomet Argentina : Francija.
SREDA, 7. 6.: 16.45 Poročita — 16.50 Z besedo in siiko — 17.05 Bojevniki sonca —
17.30	Obzornik — 17.40 Mar det Ptata: nogomet Brazitija : Španija — 19.40 Cikcak —
19.50	Dnevnik — 20.20 Fiim tedna: Vstopi Tretji svet, veiiki Omar Hrabri — 22.20 Majhne skrivnosti veiikih kuharskih mojstrov — 22.30 Dnevnik — 22.45 Nogomet Avstrija : švedska — 0.15 Poročita.
ČETRTEK, 8. 6.: 17.20 Poročita — 17.25 Av-tomobiti in tjudje — 18.20 Obzornik — 18.30 Profesor Battazar — 18.45 Otroška serija
—	19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Obteka, to sem jaz — 20.35 Aktuaina oddaja — 21.15 Gtasbena oddaja — 21.45 Dnevnik.
		A V S T R ! J A 2
1		PETEK, 2. 6.: 17.30 The mer-chant of venice —	18.00
Orientacija — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Portret — 19.30 Enej —
20.15	Novo v znanosti — 21.10 Pravi Dunajčan se ne zgubi — 21.55 Čas v stiki s kutturo — 22.30 Mednarodna predstava v petek: Aii you need is tove.
SOBOTA, 5. 6.: 16.00 Svetovno prvenstvo v Argentiniji — 17.30 Vse iivijenje je kemija — 18.20 Pregted sporeda — 19.30 Pu-stoiovščina divjina — 20.00 Gaierija —
20.15	Ljubezen v miadosti — 22.00 Saiomon in kraijica Saba.
NEDELJA, 4. 6.: 12.00 Mednarodni turnir v tenisu za seniorje — 15.00 Avtomobiiske dirke v Španiji — 17.00 Svetovno prvenstvo v motokrosu — 18.00 !t's a great feeting —
19.30	The Munsters — 20.00 Knjižni bazar
—	20.15 v iastni zadevi — 22.10 Brez nagobčnika.
PONEDEUEK, S. 6.: 17.30 Zračni pritisk — pritisk zraka — 18.00 The bettcrest story
—	18.25 Pregted sporeda — 18.30 Thai-pusam — 19.30 igramo na ftavti — 20.00 Mož hoče navzgor — 21.05 Pripombe o če-beti — 21.55 čas v siiki — 22.25 Badiands.
TOREK, 6. 6.: 17.30 Ziijska dotina — 18.00 Organizacija v gospodarstvu in upravi —
18.30	Novo v znanosti — 19.30 Vesetje ob gtasbi — 20.00 tmam dva očeta in dve materi — 21.25 čas v stiki in kuitura — 22.00 Kiub 2.
SREDA, 7. 6.: 16.00 Svetovno prvenstvo v Argentiniji — 17.30 Metode raziskave zgodovine — 18.00 Francoščina — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 O 9 (Predartska) — 19.00 Veiike bitke —	20.00 „Teieobjektiv" —
20.50	79 Park avenue — 21.40 čas v siiki s kuituro — 22.15 Traiter.
ČETRTEK, 8. 6.: 16.00 Svetovno prvenstvo v Argentiniji — 17.30 Gremo na razstavo — 18.00 Ruščina — 18.25 Pregted sporeda —
18.30	Braini znaki — 19.30 Spotiight — 20.00 Aviso — 21.20 Čas v siiki s kuituro —
21.55	Kiub 2.
SLOVENSKE ODDAJE R A D ) A CELOVEC
PETEK. !. 4.: H.4S Celovški radijski dnevnik — iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
SOBOTA. 3. 4.: 7 45 Od pesmi do pesmi od srca do srca.
NEDEUA, 4. 4.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDEUEK. 5. 4.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — Operna glasba.
TOREK. 4. 4.: 9.00 Ljudska zabavna glasba — 13.45 Celovški radijski dnevnik — šport — Rdeče, rumeno, zeleno.
SREDA. 7.	4.:	13.45 Celovški radijski
dnevnik — Pesmi Otona Zupančiča — Minute z . . .
ČETRTEK. S. 4.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — Kdo je za koga — Aktualna znanost.
Nadaljevali bomo boj...
(MgJd/jf&dnjf $ 7.
Več kot dvajset let, torej več kot dovolj do!go smo potrpežljivo čakaii na sporazumno rešitev naših živijenj-skih vprašanj — :edaj ne moremo več čakati. Kadar gre za ob:toj ijudstva — in za to gre — :e nihče ne more zadovoijiti z novimi obijubami v ne-dogied, katerim po vseh dosedanjih izkušnjah siedi nov, še hujši udarec manjšini in njenim zajamčenim pravicam. To veija ziasti tudi za trenutno ureditev manjšinskega vprašanja potom tako imenovanega zakona o narodnih skupinah.
Zvezni kancter nas je včeraj pozval, da se naj poslužimo demokratične ustanove sosvetov narodnih skupin, ki se nam nudi. Ali kancler res ne vidi in sliši, da nam isti nasvet daje tudi Karntner Heimatdienst? Ati res ne more razumeti, da se s tem, da se pojem .ugotavljanja manjšine" spremeni v .ugotavljanje materinega jezika" in pojem .manjšina" v .narodno skupino", nedemokratičen akt še ne spremeni v demokratično rešitev. Saj je vendar sam vedno zatrjeval, da smatra .ugotavljanje manjšine" za nedemokratičen način reševanja življenjskih vprašanj manjšine, če le-ta tako obliko reševanja odklanja.
Zato odklanjamo tudi sodeiovanje v sosvetih, ki so del zakona, ki je bil sprejet na osnovi nedemokratičnega ugotavljanja, kljub uspešnemu bojkotu s strani prizadete manjšine! Zreli smo dovoij, da sami brez skrbništva vemo, kaj je za nas koristno in kaj ni, kaj so naše neodsvojijive zahteve in kaj na osnovi pravic, ki nam grejo, lahko zahtevamo. Dokler pa so vidne posle-
dice nove ureditve le v tem, da so nadalnji razgovori pogojeni s skrbništvom, nadaljnja šolska vzgoja pogojena s segregacijo in nadaljna borba z demokratičnimi sredstvi za zajamčene pravice pogojena z zaporom — tako dolgo pač nihče ne more od nas pričakovati zaupanja v tako rešitev.
Mi ne potrebujemo edinstvene, vzorne papirnate ureditve, marveč žeiimo samo uporabno, sprejemljivo dejansko rešitev naših živijenjskih vprašanj. Taka pa je možna ie v dogovoru in razgovoru med prizadeto manjšino in pristojno vlado na enakopravni osnovi in brez skrbništva. Za take razgovore smo vedno bili in smo slej ko prej iskreno pripravljeni!
Odločno pa se bomo uprli vsem poskusom pritiska in rasne diskriminacije, kakršno brez sramu in brez kazenskopravnega ukrepanja s strani državnega tožilstva v zadnjem času v vsej javnosti zahteva Karntner Heimatdienst! Kdaj končno bodo odgovorni činiteiji spoznali, da tu ne gre več samo za vprašanje naše narodne skupnosti, marveč za vprašanje demokracije sploh.
Spričo nerazumljivega — rahlo rečeno — cincanja pristojnih vladnih in zakonodajnih činiteljev in spričo iz dneva v dan bolj napadalne agresivnosti nemških nacionalističnih in neonacističnih sil pod vodstvom Karntner Heimatdiensta na že tako nezadovoljivo ureditev manjšinskega šolstva, na skromno slovensko bogoslužje, na naša narodnostna prizadevanja, skratka spričo dejanske ogroženosti našega ljudstva, ko gre za njegova bitna vprašanja, pa po drugi strani naš čto-
ŠPORTNI VESTNIK
SODNIK RUPiTSCH (NEKDANJI ABSOLVENT SLOVENSKE GIMNAZIJE) SAK-U ..PRIPOMOGEL" K PORAZU
Pretekto nedetjo je SAK na igrišču v Annabichiu nastopi) proti tamkajšnjem ASV-u. Nekateri igratci SAK-a so z mešanimi občutki sprejeti vest, da bo vodi! tekmo Rupitsch, ki SAK-u nikakor ni na-kionjen. Ze pred ietom dni jim je v eni tekmi dosodi) krivično enajstmetrovko, na drugi strani pa spregteda! prekrške v 16-metrskem prostoru. )n po desetih minutah so to„nak!onjenost" sodnika siovenski igratci okusiti na tastni koži. Rezuttat se je gtasit 3:0 ASV, od teh treh gotov pa gresta dva na konto sodnika, ki je s tem skušat ztomiti SAK-ovo igratsko kvatiteto. Kako se je torej vse skupaj dogajato. Ze kar v prvih napadih se je napadatcem ASV nudito nekaj dobrih pritoinosti in po visoki podaji v kazenski prostor (katero je gotman Matte nekotiko zaspat) je padet z stretom z gtavo prvi go!. Nekaj minut pozneje je bi!a žoga v avtu, stranski sodnik je dvigni! zastavico, kar pa Rupitsch ni upošteva! in iz iste akcije je SAK preje! drugi got. Vsi protesti so biti zaman. Kar pa si je sodnik dovo!i! nekaj trenutkov pozneje je pa višek. Nasprotnik je izvaja! kot, v kazenskem prostoru je bito kakor vedno pri takih situacijah mato prerivanja, naenkrat je moi v črnem odpiskat in pokazat na enajstmetrsko točko. To ravnanje sodnika je povzročito začudenje četo pri nemškogovorečih gte-datcih. Ktjub temu pa SAK ni vrget puške
v koruzo, nasprotno — vedno boti so se vatiti napadi na nasprotnikov got m končno je uspeto Krniču, da je z gtavo dosege! prvi go! za SAK. !n ko je Vetik iz prostega streta še pred potčasom žabi! drugi go!, igra nikakor še ni bita odtočena. V drugem potčasu je najprej igra! samo SAK, tako da nasprotnik v nekaterih fazah
niti ni priše! čez sredino. Tudi ko so po
hitrem protinapadu prejeti četrti go!, sto-venski nogometaši niso preneha!) z borbeno igro. !n ravno v tej fazi, ko je SAK najbotj pritiska!, je sodnik Rupitsch dokončno odtoči! tekmo. Zaradi prekrška izven kazenskega prostora! je dosodi! ponovno enajstmetrovko, šesti go! pa je bita !e še neka formatnost.
Postava SAK: Matte; Kupper, Lampich!er, Woschitz, Pande!; Krnič, Perč, Hribar, Ve-!ik; Hobe!, Zabtatnik.
Drugo moštvo SAK je nastopito v Anna-bichtu samo s sedmimi igrate! in zgubito igro s 13:1. Nezastišano je, da se nekateri igratci, ktjub temu da so ob!jubi!i, da bodo prišti na tekmo, niso pojaviti na igrišču.
Edino moštvo SAK-a, ki je v nedetjo osvojito dve točki, je bito mtadinsko moštvo. Proti zadnjemu na testvici, DSG iz Borovetj so zmagati 5:1. Gote so dati Wie-ser M., Gregorič M., Zdouc, Gri!c in Kupper.
OB PRtUK! OBtSKA V TOLMtNU SE JE DIJAŠKI DOM POMERIL V NOGOMETU )N NAMtZNEM TENtSU Z TOLM1NČAN)
Pretek!) četrtek je Dijaški dom SšD bi! na obisku pri gojencih doma v Totminu in se je v okviru tega prijatetjskega srečanja pomerit v matem nogometu in v namiznem tenisu z Totminčani. Ekipe gojencev sta okrepita brata Kupper. Najprej sta si stati nasproti starejši skupini obeh domov. Totminčani so biti Korošcem te-tesno močnejši, ktjub temu pa so biti brez šanz. Predvsem v prvem potčasu je Dijaški dom igrat izvrstno in vodit s 5:2. V drugem potčasu pa so domačini nekotiko otepšati rezuttat, ki se je gtasit 6:4 za Di-
SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU SE JE ZAČELO
Včeraj se je z otvoritveno tekmo ZRN — Potjska pričeto 11. svetovno prvenstvo v nogometu.^Prineditetj je tokrat Argentina,
venstva udeteii tudi avstrijska nogometna reprezentanca, ki je ie teden pred začetkom odpotovata preko ekvatorja, čim botj se btiia prva igra proti Špancem, tem botj se pojavtja pri avstrijskih nogometaših nervoziteto. Optimizem nekaterih je !e še atibi, težave se pojavtjajo tudi g!ode postave. Hattenberger je poškodovan, naj-bri bo prvo tekmo spremijo! kot gteda-!ec. O poteku svetovnega prvenstva bomo še poročati.
jaški dom. Gote so dati Vetik 4, Schetian-der in Wieser M. Tudi mtajša skupina je v matem nogometu zmagata. Končni re-zuttat se je gtasit 2:0, go!e sta dosegta Haderiap ter Wieser. tn tudi v namiznem tenisu je bita ekipa Totminčanov brez šanz. V sestavu Kupper, Kupper, Vetik Je Dijaški dom zmagat 5:0.
NOGOMET
SAK : KLOP1NJSKO JEZERO v nedetjo 4. junija 1978 na igrišču v Kamnu ob 14.30 uri moštvo pod 21 ob 16.15 uri ). moštvo
j Na igrišču v Trdnji vasi igra ?. v soboto 3. junija ob 15. uri miadina SAK : Kotmara vas.
^ Prijateiji nogometa ^prisrčno vabijenii
Rdeči mJadinski teden
(Prireditelj: KPA, Komunistična, študentska zveza in miadina)
3. 6. 1978: Celovec, travnik na Križni gori, 14.00:
OTROKOV POPOLDAN — iutkovne igre, zabava, raženj... 16. 6. 1978: Ceiovec, Ljudski dom, Siidbahngurtei 24, 20.00:
FIESTA CUBANA. Južno-ameriški ritmi, borbene pesmi, folklora, kubanske pijače, Sangria in ARAUCOS — čilenska skupina.
vek resnično ne more razumeti, da nekateri užaljenci in nezadovoljneži, ki se skrivajo za nepokvarjeno mladino, nimajo drugih narodnih problemov, kakor jih iznašajo v svojih .Problemih". Ali je spričo evidentnega naskoka združenih nemških nacionalistov res potrebno prati v vsej javnosti lastno umazano perilo, ki pa ne bo čisto, ker hočejo dotični prati le tuje perilo, svoje pa smatrajo za čisto. Resnica pa je ta, da se tam, kjer se dela, delajo tudi napake — na žalost. Napake pa se ne odpravijo z nekonstruktivno kritiko, resničnih ali dozdevnih človeških slabosti, marveč le s konstruktivnim delom.
Prav tako se enotnost ne gradi z napadi na vse, ki mislijo drugače — bolj praviino ali manj pravilno, s katerega vidika se pač gleda — marveč se enotnost gradi s strpnostjo, s spoštovanjem tudi mišljenja drugega, z aktivnim, borbenim prizadevanjem za skupne narodne cilje, to je za obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem!
Predvsem pa se enotnost ne gradi z izklučevanjem tistih, ki so ali iz notranjega prepričanja ali tudi le iz strahu za kruh in delovno mesto organizirani v političnih strukturah večinskega naroda, marveč se enotnost gradi z vključevanjem in združevanjem vseh ne glede na morebitno različno politično in svetovnonazorno gledanje, ali — kakor je še širše že Prešeren zasnoval narodni program tudi preko nacionalnih pregrad — z združevanjem .vseh, ki v srcu dobro mislijo".
To je nauk zgodovine, to je zlasti tudi nauk narodnoosvobodilne borbe in to je nam naročilo vseh tistih, ki so darovali svoja življenja v borbi proti fašizmu za svobodo. To je naročilo tudi tukaj padlih partizanov, katerih spomin častimo s postavitvijo tega ka-menitega spomenika, katerim pa hočemo postaviti spomenik tudi v svojih srcih s tem, da bomo izpolnjevali njihovo naročilo in se borili za njihove cilje, ki so cilji našega ljudstva, vse dotlej, da bomo v polni posesti pravic, ki nam grejo, resnično živeli v svobodi, v najtesnejši povezanosti z matičnim narodom in v prijateljstvu z narodom sosedom kot enakopravni med enakopravnimi!
Kmečka gospodarska zadruga v Pliberku išče
VAJENCA
Nastop fakoj!
Telefon (0 42 35) 20 39
Zveza slovenske mladine obvešča svoje člane, da bo
OBČNi ZBOR ZSM
v soboto 3. junija 1978 s pričetkom ob 14.30 uri v prostorih Aule slovenice v Celovcu, Paulitschgasse 5—7.
Od^or Z5A7
Slovensko prosvetno društvo Borovlje vabi na igro
GROZDNA JAGODA V SONCU
v nedeljo 18. junija 1978 ob 14.30 uri pri Cingelcu na Trati. Gostujejo igralci iz Št. Janža v Rožu.
Prisrčno 'Miljeni/
Slovensko prosvetno društvo .Srce" v Dobrli vasi vabi na
VEČER SLOVENSKE PESM)
v soboto 10. junija ob 20. uri v gostilni Hojnik v Mokrijah.
Nastopajo: Mešani zbor „Sr-ce' iz Dobrle vasi, vodi Albin Krajnc; moški zbor ..Vinko Poljanec" iz Škoci-jana, vodi Hanzi Kežar in ansambel „The Spiders" iz Železne Kaple, vodi Peter Kucher
Prisrčno 'Miljen!/
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo ln uprava: V021 Klagenturt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 32 5 50 — Tiska: Založniška In tiskarska družbazo. j. t)roya, Celovec — Borovlje.
Mtzsciž pr jEnTc
Ziljska svatba v pesmi, besedi, p!esu in glasbi
#	v soboto 10. junija ob 20. uri v kulturnem domu na Brnci.
Prireditelj SPD .Dobrač" na Brnci
#	v nedeljo H. junija ob 14. uri v farni dvorani v Selah.
Prireditelj KPD .Planina" v Selah
^ v nedeljo 11. junija ob 20. uri v (arni dvorani v Šmihelu.
Prireditelj KPD Šmihel pri Pliberku
Izvaja mešani pevski zbor SPD .Rož" iz Št. Jakoba v Rožu pod vodstvom Lajka Milisavljeviča. Sodeluje Akademska folklorna skupina .France Marolt" iz Ljubljane.
Prisrčno vabljeni!
		1 A V S T R ! J A 1
§		PETEK, 2. 6.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 Ruščina
— 10.00 Toulouse-Lautrec —
10.30	Klub seniorjev — 11.00 Kar nebo dovoli — 17.05 Za predšolske otroke — 17.30 Otrokom za lahko noč — 17.35 Svetovno prvenstvo v nogometu Francija : Italija —
19.50	čas v sliki, kultura in šport — 20.15
Kajsemjaz? — 21.10 Grede — 22.00 Skrivnosti morja — 22.50 Poročila — 22.55 TV prenos iz Argentinije — 23.10 Madžarska':
SOBOTA, 3. 3.: 15.05 Mariandl — 16.30 Kdo rokodelči z nami? — 17.00 Heidi — 17.25 Otrokom za lahko noč — 17.30 Svetovno prventsvo v nogometu Avstrija: Španija — 19.50 čas v sliki, kultura in šport —
O B ) Š Č ) T E
Bergovo ga!erijo
V PLtBERKU
odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure
20.15	Gtasba je adut — 22.00 TV prenos iz Buenos Airesa.
NEDEL3A, 4. 4.: 15.50 Da bi te znata kuhati — 17.00 Stike naše zemtje — 17.25 Catimero — 17.30 Viki in močni možje —
17.55	Otrokom za iahko noč — 18.00 Ktub seniorjev — 18.30 Poj z nami — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Komedija o smrti in živtjenju
—	22.10 šport — 22.20 Nočni izbor — 22.50 Teoiogija v pogovoru — 23.20 Poročita.
PONEDELJEK, 5. 6.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 To je Napoti — 10.00 The merchant of venice — 10.30 Da bi ie znata kuhati — 17.30 Za predšotske otroke —
17.55	Otrokom za tahko noč — 18.00 Upornik Jacquou — 18.25 Pregted sporeda — 18.30Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Ne-detjski šport — 21.05 Ceste San Francisca
—	21.55 Poročita in šport.
TOREK, 6. 6.: 9.00 Za predšotske otroke
—	9.30 The betterest story — 10.00 Zračni pritisk — pritisk zraka — 10.30 tt's a great feeting — 17.05 Za predšotske otroke —
17.30	Otrokom za tahko noč — 17.35 Svetovno prvenstvo v nogometu ttatija: Madžarska— 19.30 čas v stiki, kuttura in šport
—	20.00 Z tutkami — 20.35 Svetovno prvenstvo v nogometu Mehika : ZRN — 22.30 Richard Wagner „Prstan Nibeiunga" v tuči nemškega kazenskega prava — 22.25 Prenos iz Argentinije— 23.10 Svetovno prvenstvo v nogometu Argentinija: Francija.
SREDA, 10. 6.: 9.00 Oddaja z miško —
9.30	Organizacija v gospodarstvu in upravi
—	10.00 Zitjska dotina — 10.30 tmam dva očeta in dve materi — 16.30 Povodni mož
—	16.55 Oddaja z miško — 17.25 Otrokom
v nogometu Avstrija : švedska — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 tščemo prominentnega pisatetja — 20.20 Johann —
21.55	Prenos iz Argentinije.
ČETRTEK, 11. 6.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 Francoščina — 10.00 Metode preiskave zgodovine — 10.30 Johann — 17.30 Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 „častna priznanja" — 20.20 Giedaiiška predstava — 22.25 Poročita in šport.
LETOVANJE NAŠtH OTROK NA JADRANU
Zveza slovenskih žena organizira v času od 10. do 24. juiija 1978 letovanje naših otrok v Savudriji.
Sterši, ki želijo poslati otroke na ietovanje naj jih prijavijo najkasneje do 30. junija. (Ceiovec, Spitaigasse 12/11), tel. 0 42 22 - 8$ 2 3$) Podrobneje bomo poročali prihodnjič.
Siovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Piiberku organizira v čosu od 13. do 27. juiija 1978
LETOVANJE OTROK
(v starosti od 6 do 14 let) v Novi Baški na otoku Krku. Prispevek za letovanje znaša 750 šilingov.
Prijave na nasiov: Joško Hudi, 9150 Vidra vas 36
MLADJE NA MORJE
Tudi [etos
organizira Klub mladje
LETOVANJE OTROK NA MORJE
kjer bodo imeli možnost, da si pri igri izpopolnijo svoje znanje slovenščine. Ker je doslej organizacija bila bolj slaba, smo letos že prej začeli z delom. Prve dokončne termine objavljamo danes in Vas prosimo, da se čimprej prijavite po telefonu pri predsedniku našega kiuba Francu Kattnigu (0 42 22 - 72 565 28).
1.	termin: 6.—15. julij 1978
2.	termin: 10.—24. julij 1978
3.	termin: 8.—17. avgust 1978.
Cena (s prevozom): približno 100 šilingov dnevno.
Kmetijsko gospodinjska strokovna šola v St. Rupertu vabi na
RAZSTAVO !N PRiREDITEV
Razstava šivanja in ročnih dei
v soboto 17. junija od 14.30 ure naprej in v nedeljo 18. junija ves dan
Razstava izdeikov in paskušnja kuharske umetnosti — v soboto
17.	junija in tudi v nedeljo
18.	junija
Kuituma prireditev — v soboto 17. junija °b 15. uri in v nedeljo 18. junija ob 13.30 in 16.00 uri
Prisrčno vabljeni!
Slovensko prosvetno društvo „Kočna" vabi na
KULTURNO PRIREDITEV (materinska proslava]
v nedeljo 4. junija ob 15. uri pri ..Adamu" v Svečah.
Na sporedu je igra enodejanka ..Mirkova abeceda", petje in recitacije.
Prisrčno
Solidarnost ZSM s
čilenskimi patrioti
Za 2500 čilenskih patriotov se ne ve, kam jih je čilenska hunta Pinocheta zavlekla, iz tega razloga so Čiienci po svetu začeli z gladovno stavko in zahtevajo, da hunta takoj pove, kaj je z usodo teh pa-
triotov. Tudi na Dunaju stavkajo Čilenci hkrati pa so pripravili demonstracijo. iz tega razloga je Zveza siovenske mladine naslovita sledeči solidarnostni telegram na vilensko solidarnostno fronto:
Zveza siovenske mladine vam pošilja, dragi čilenskl tovariši, borbene solidarnostne pozdrave. Upamo, da bo vaša gladovna stavk<* dosegla svoj cilj in da bo hunta Pinocheta dala obvezne Informacije o usodi 2500 čilenskih patriotov.