93
URBANE ETNOLOŠKE TEME V MUZEJIH
Tanja Roženbergar Šega
IZVLEČEK
Urbana etnologija nima točno dolo-
čenega mesta v slovenskih muzejih. Izbrane
teme izhajajo bolj iz samoiniciative posamez-
nikov kakor pa iz širše zasnovanih programov.
Zato je nujen apel za institucioniranje polja
urbane etnologije tudi v muzejskem prostoru.
ABSTRACT
Urban ethnology does not occupy an
exactly defined place of its own in Slovene
museums. Selected themes are rather the
result of initiatives from individuals than of
a carefully elaborated programme policy. An
appeal to institutionalise the field of urban
ethnology in museums too therefore seems
to be quite necessary.
V obdobju, ko iščemo nove in natančnejše koordinate raziskovalnega polja naše
stroke, ko se lomijo kopja in padajo besede, se le malokdo izmed nas vpraša, kaj in
koliko o znanosti etnologiji vedo v nestrokovnih krogih in kakšne asociacije dobi
povprečen Slovenec ob besedi etnologija. Najverjetneje bi se odgovori sukali tja od vede
o vulkanu Etna, prek grabelj do božiča in v najboljšem primeru do pirhov in kurenta.
Koliko jih je, ki vedo, da se etnologija že dobra tri desetletja ukvarja tudi z urbanim
prostorom? Dejstvo je, da v javnosti vsidrane stereotipne podobe in predstave o nečem
(ali nekom) le stežka dobivajo drugačne oblike. Potrebna sta čas in vztrajnost.
Vzroke za obstoječe nezavidljivo stanje moramo prav gotovo iskati tudi pred
domačim pragom. Kako in koliko so urbane etnološke teme zastopane v strokovnih
delih in poljudnih člankih, razstavah, zbirkah, kako ponujene širši publiki in koliko
angažirane?
Začetki preučevanja urbane problematike so bili povezani z Oddelkom za etnologijo
na Filozofski fakulteti in še danes ima oddelek vodilno vlogo pri preučevanju omenjenih
tem. Kakšen delež pa smo imeli in imamo pri raziskovanju in promoviranju te teme
muzealci?
Kar nekaj raziskav in razstav z urbano problematiko se je do danes nabralo, vendar
so izbrane teme izhajale bolj iz samoiniciative posameznih kustosov; so torej (bile)
posledica subjektivnih odločitev in ne neke širše programsko orgaiiizirane oblike dela.
Tanja Roženbergar Šega
Prodaja cvetnonedeljskih butaric na tržnici v
Celju, 28.3.1996; iz etnološke fototeke MNZC
¦ Selling Pakn-Sunday bundles at the market
in Celje, 28 March 1996; from the ethnological
collection of the Museum of Modem History
in Celje.
Slovenski etnografski muzej je 1.1976 z razstavo Življenje idrijskega rudarja muzejski
publiki prvič predstavil industrijsko problematiko mestnega prostora. Avtorji razstave
so poskušali prikazati način življenja dotlej neobravnavane poklicne skupine in njena
razmerja z drugimi socialnimi skupinami. Prav tako je segment ruralnega okolja
predstavila razstava z naslovom Ljubljana po predzadnji modi (1.1983) avtorice kustodinje
Slovenskega etnografskega muzeja Tanje Tomažič. Slednja je na prvem kongresu
jugoslovanskih etnologov in folkloristov v Rogaški Slatini 1.1983 spregovorila o problemih
razstav z urbanimi temami v etnoloških muzejih. Avtorica navaja svoja opažanja, ki pa
so še danes, trinajst let pozneje, aktualna, in sicer: urbanih tem obiskovalci ne pričakujejo
v prostorih etnoloških muzejev oz. na sporedu etnoloških razstav, pojavi se sprememba
strukture otvoritvene publike. Znotraj strokovnih krogov pa omenjena razstava zbudi
vedno aktualno in skorajda sizifovo vprašanje, kaj je etnološki predmet in kje so meje
posameznih muzejev oz. posameznih strok.
V drugih slovenskih muzejih pa najčešče predstavljene urbane etnološke teme
posegajo na področje socialnih in profesionalnih skupin. Slednje so našle svoje mesto v
etnoloških oddelkih Mestnega muzeja Idrije (življenje idrijskega rudarja, rudarska
stanovanjska hiša). Muzeja Jesenice, v Kovaškem muzeju v Kropi, Delavskem muzeju
na Ravnah na Koroškem, Revirskem muzeju (rudarsko stanovanje), Tržiškem muzeju
(usnjarsko-čevljarska obrt), v Muzeju Železniki in v Muzeju Velenje (življenje slovenskih
premogarjev, trgovina v Šaleški dolini).
V navezavi na občasne razstave velja omenih še spremljajoče razstave ob izdajah
nekaterih zvezkov etnološke topografije slovenskega etničnega ozemlja, ki so izšli izpod
peres etnologov, zaposlenih v mtizejih, in so predstavljale tudi mestno okolje.
Manjše drobce iz urbanega načina življenja bi našli še v nekaterih drugih etnoloških
muzejskih predstavitvah, vendar na žalost nobene obsežnejše razstave.
Zakaj je stanje takšno?
Urbane etnološke teme v muzejih
Poslednja modistka v Celju pred svojo izložbo,
19. 6.1996, iz etn. fot. MNZC ¦ The last
milliner of Celje, in front of her shop-window,
19 June 1996; from the ethnological collection of
the Museum of Modem History in Celje.
Po Železnem pravilu muzeji ponujajo po eno delovno mesto posamezni znanosti.
Tako ima etnologija v muzejih pokrajinskega tipa ponavadi po enega predstavnika oz.
nosilca znanosti, katerega vloga je že destletja utečena in predvsem mnogo preobsežna.
Teren, ki ga zamejujejo meje posameznih pokrajinskih muzejev je tako velik, da je že
klasičen repertoar dela in nalog težko izpolniti, kaj šele, da bi kustosi začeli posegati in
uvajati popohioma nove teme izrazito urbanih prostorov, urbane kulhire in njenih
nosilcev, mikro raziskave vsebine posameznih izbranih arhitektur in podobno. Kustos
za urbano etnologijo bi moral biti kronist dogajanja v nekem mestnem okolju na eni
strani in ažurni raziskovalec vsega, kar izhaja iz kategorije urbanost. Glede na osnovne
funkcije muzeja, kot so zbiranje, hranjenje in dokumentiranje, bi si slover^ka urbana
etnologija z muzejsko prakso lahko pridobila zarumive fonde različnih predmetov,
fotografij, video dokimientacije in drugih dokumentov s področja urbane etiiologije.
Kje ima urbana etnologija v muzejskem svetu možnost, da se uveljavi?
Edino Mestni muzej v Ljubljaiu uokvtrja delo kustosa etnologa v urbaru prostor,
saj le redki muzeji načrtno gojijo in na novo uvajajo etnologijo v svoje hrame in so
prepričani vanjo. Vzrok za takšno stanje je mogoče tudi v premajhni angažiranosti
etnologije same. Menim, da etiiologi muzealci preredko izkoriščamo razstavni jezik
muzeja za udarne razstave, ki bi pomagale razbliniti dvome, ugibanja ter včasih tudi
negativna stališča do etiiološke muzeologije nasploh, tako v sfa-okovnih krogih kot hidi
širše. Tudi s pomočjo odmevnih razstav bi si naša znanost lažje utirala pot.
Ena izmed možnosti novih etnoloških muzejskih zaposlitev je vsekakor v sklopu
muzejev, ki se v zadnjem času "levijo" in širijo svoja raziskovabia polja. Muzej novejše
zgodovine Celje je edini muzej, ki se je sočasno s širitvijo muzejskega raziskovalnega
polja hidi kadrovsko dopolnil. Glede na premike v delovanju muzeja, tako časovno,
predvsem pa tematsko, je v sb-okovnem kolektivu samodejno vzklila poti-eba po etnologu.
95
Tanja Roženbergar Šega
96
Ponovno bi rada poudarila lucidnost pa tudi osamljenost te odloatve. Etnolog je prav
gotovo nepogrešljiv pri raziskovanju in postavljanju stalnih razstav, ki prikazujejo t.i.
novejšo zgodovino na ravni vsakdanjosti. Razstave takšne vrste so sodoben trend v
Evropi in tudi v našem muzejskem prostoru se nam jih nekaj obeta. Na tem mestu bi
omenila kustose zgodovinarje, ki delujejo na področju novejše zgodovine in so združeni
v sekciji za povojno zgodovino. Pred nekaj leti so pripravili odmevno razstavo Življenje
na listkih. Akcija zbiranja različnih listin, dokumentov, etiket, vstopnic, nalepk ter drugih
drobnih listkov, s katerimi se srečujemo vsak dan, je stekla po vsej Sloveniji. Razstava je
opozorila na nujnost in pomembnost zbiranja predmetov iz našega vsakdanjika in
povzročila pravi mali bum v muzejski praksi. Toda kaj lüsmo mi etnologi že zdavnaj
govorili prav o tem? Očitno so predstavniki drugih strok pričeli reševati naloge, ki smo
si jih, očitno pretiho, včasih celo edirü zastavljali.
Urbanost kot kvalitativna kategorija, kot okvir, ki opredeljuje določene načine
življenja, je vsekakor širok in globok vir za etnološke raziskave. Ob misli na to, kaj vse
smo že zamudiU, je še toliko bolj aktualen apel za institudoniranje polja urbane etnologije
- tudi v muzejskem prostoru - za koordiniranje in programsko organiziranje dela, za
skupne projekte, promoviranje prek razstav, različnih objav in muzejskih raziskovalnih
delavnic.
VIRI IN LITERATURA:
l.Vodnik po slovenskih muzejih. Zveza muzejev Slovenije, Ljubljana 1992.
2.Bnmien, Borut: Naprej v preteklost in nazaj v prihodnost: Od etnologije mesta k urbani
etnologiji. Zbornik kongresa Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do
sodobnih etnoloških prizadevanj. Knjižnica Glasnika SED 23, Ljubljaiia 1995,161-165.
3.Kremer\šek, Slavko: Stanje, problemi in perspektive etnološkega preučevanja industrijskih
naseHj in mest na Slovenskem, ČZN 1, Maribor 1991, 3-7.
4.Kremenšek, Slavko: Slovenska etnologija in mesta. Etnolog 4, Ljubljana 1994, 9-11.
S.Rogelj, Škafar Bojana: Slovenski etnografski muzej - sprehod skozi čas in le delno skozi
prostor, Ljubljana 1993.
6.Tomažič, Tanja: Problemi razstav z urbanimi temami v etnološkem muzeju. Zbornik 1.
kongresa jugoslovanskih etnologov in folkloristov 2. Rogaška Slatina 1983. Knjižnica
Glasnika SED 10/2. Ljubljana 1983, 490-493.
BESEDA O AVTORICI ';
Tanja Roženbergar Šega, dipl.etn., ;
zaposlena v Muzeju novejše zgodovine Celje, |
Prešernova 17 Celje. V letu 1995 se je v muzeju |
kot samostojen oddelek formiral etnološki ^
oddelek. Poudarek dela je na urbani etnologiji \
preteklosti in sedanjosti v okviru mesta Celja J
in okolice. ^
1
ABOUT THE AUTHOR
Tanja Roženbergar Šega is a graduated
ethnologist, employed with the Museum of
Modem History in Celje, 17 Prešemova, Celje.,
In 1995 the Museiun established an indepen-
dent ethnological department. The emphasis of
the department's work is on the urban
ethnology of the past and present in the city of
Celje and its environs.
Urbane etnološke teme v muzejih
SUMMARY
URBAN ETHNOLOGICAL THEMES IN MUSEUMS
Slovene ethnology has been dealing with the urban space for a good three decades.
Initial ethnological research of urban issues was cormected with the Department of
Ethnology of the Ljubljana Faculty of Arts and the Department continues to have leading
role in the research of these themes. In museums, however, the exhibitions and research
of urban issues of the past were mostly the result of subjective decisions by individual
curators and not of a broader progranmie of planned forms of activities. In 1976 the
Slovene ethnographic Museimi set up an exhibition on "The life of the Idrian Miners"
and introduced the visitors to an industrial issue of urban space for the first time. In 1983
the urban ethnological segment was presented in the exhibition "Ljubljana dressed to
the last fashion but one". Urban ethnological themes presented in other Slovene museums
mostly deal with the field of social and professional groups. There are certaiiüy new
possibilities for engagement of ethnologists as curators for urban space issues that would
offer him or her the opportunity to tackle new museimi themes like the research and
presentation of decidedly urban spaces, urban culture and its representatives, micro-
level research of the essence of various architectxires: in those museums which have been
extending their research field into areas of so-called modem history on the level of
everyday life in recent years.. The co-operation of an ethnologist is certainly indisper«able
in the research and presentation of permanent exhibitions on such themes. Calling to
mind the opportunities lost so far an appeal to institutionalise the field of urban ethnology
in museums too seems to be a issue of urgent importance.
RÉSUMÉ
LES THEMES ETHNOLOGIQUES URBAINS DANS LES MUSÉES
L'ethnologie Slovene depuis plus de trente ans étudie aussi l'espace urbain. C'est
le Département d'Ethnologie de la Faculté de philosophie a Ljubljana qui a débuté l'étude
ethnologique de la problématique urbaine. Il joue aujourd'hui encore le rôle principal
dans l'étude des themes mentionnés. Toutes les expositions et les recherches de la
problématique urbaine présentées dans nos musées jusqu'a présent, ont été le fruit des
efforts personnels de certains conservateurs et non celui d'un travail organisé et
programmé d'une maniere plus vaste. Avec l'exposition "La vie des mineurs d'Idrija" en
1976, le Musée ethnologique de Slovénie a présenté pour la premiere fois, a un public
plus large, la problématique industrielle du milieu citadin. En 1983, un aspect du milieu
rural a été présenté dans l'exposition "Ljubljana selon l'avant-demiere mode". Les themes
ethnologiques urbains présentés dans les autres musées Slovenes touchent le plus souvent
aux domaines des groupes sociaux ou professionnels. Une des possibilités d'emploi
d'ethnologue consisterait au travail d'ethnologue-conservateur dans un cadre urbain, ce
qui permettrait de découvrir de nouveaux themes (comme p.ex.: les recherches et les
expositions des milieux urbains typiques, la culture urbaine et ses fondements, les micro-
recherches du contenu des différentes architectures...). Ce sont des musées qui ces derniers
97
98
temps ont étendu le champ de leurs recherches aux domaines de l'Histoire dite
contemporaine qui ont développé cette possibilité au point d'en faire une réalité
aujourd'hui. L'ethnologue est indispensable aux recherches et a la mise en place des
expositions permanentes sur ces themes. A la pensée de tout le retard que nous avons
accumulé, notre appel pour l'institutiormalisation du domaine de l'ethnologie urbaine
dans les musées est d'autant plus actuel.