Telefon št. 74.
Posamna številka 10 li.
i3 o Miti prejemu: u
calo leto naprej 26 K — h pel leta eetrt » meteo
13 » — » » 6 » 50 » > 2 > 20 »
V npravnlitvu prejema*: za
celo leto naprej 20 K — h pel leta » 10» — » Četrt » » 6 „ — » meteo > 1»70 »
Za poSiljanjenadom 20 b oa mesec.
r ^	
	
	
	
A	SaSa
Političen list za slovenski narod.
Naroinlne In InseratA sprejema upravnlitvo t
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice It. 9.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je t Seme
aiSkih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemfi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 280.
V Ljubljani, v četrtek, 3. decembra 1903.
Letnik XXXI
Avstrije spas.
Dunaj, 2. dec.
Jako bogata je že knjižnica, ki jo polnijo knjige in knjižico, daljše in krajše razprave z raznovrstnimi načrti in nasveti, ki bi utegnili osrečiti Avstrijo ter ji zagotoviti spas, gotavo rešitev iz desetletne krize ter osigurati trajen obstanek v sredi evropske p'sane družine. Ko bi mogli sami dobri nasveti rešiti in osrečiti državo, bila bi Avstrija gotovo že prva velesila. Toda s samimi dobrimi nasveti in sveti je tlakan pekel, kakor pravi pregovor. Kaj pomaga bolniku, ako ga obiskuje na dan deset zdravnikov, ako pa mečo zdravila skozi okno na ulico in dvorišče, ali pa si, kakor se to dogaja zadnja leta v Avstriji, dopoldne polaga na bolno glavo led, popoludne pa vroče obkladke. Čudno, da bolnika že niso končali s samimi zdravili in strupi.
Te dni je znani češki plomenitaš, grof H a r r a c h , izdal jako poučno knjižico, v kateri podaje javnosti bvojo politično zapu ščino. Nasveti za Avstrije spas so v toj knjižici tem pomenljivejši, ker jih priporoča btar, moder in zmeren politi«, ki ima mnogo veljave v širši javnosti in tudi vplivno besedo v najvišjih krogih.
Javna tajnost jo že, da hoče vladar imeti red in mir v svoji državi, da želi spravo mej narodi, s katerimi deli žalost in veselje žo nad 54 let. Ugledni pi satelj sicer ne ustvarja novih načrtov in rešilnih idej, ker isto so z drugimi besedami že pred 10. leti učili Kolar, Paiaoby in drugi. Toda tedai so bili ti izrtdni možje osamljeni glasovi v puščavi, ki so imeli slabe odmeve le mej slovanskim', zatiranimi narodi, dočim se privilegovani narod ni zmenil za resnica in pravico, katero so oznanovaii in zahtevali buditelji slovanskih narodov. Torej kaj priporoča grof Hsrrach ?
Centralisti in dualisti so skušali naprav ti mir in spravo v državi. Tcda vei poskusi so bili in so brez vspeha. Centralisti so skušali državo osrečiti z nemškim jezikom, dualizem pa je razdelil politično moč mej Nemce v Avstriji in Madjare na Ogrskem. Tudi dualizem, ki je le podvojen contralizem, hoče zadušiti in pokopati edino pravo avstrijsko državno misel, ki je ravnopravnost vseh narodov, kakor jo načeloma izraža § 19 drž. tem. zakona.
In kaj jo storila vlada, kaj je ukrenila uprava, da ublaži narodne boje in pripravi pot premirju in spravi ? Prav nič, ker njeno načelo je: Quieta non movere — vse naj ostane pri starem . . .
Državna uprava bi morala v prvi vrsti dognati, natančno omejiti sedanje p o -s e s t n o stanje vsakega naroda. To bi se bilo zgodilo ob zadnjem ljudskem š t e t j i , ki pa bi se bilo moralo vršiti na podlagi materinega, a ne občevalnega jezika. Državna uprava bi morala pomirje^ vati duhove ter blažiti nasprotja mej Čehi in Nemc;, mej Poljaki in Rusii i in Nemci, oziroma Italijani. Tega državna uprava pa ne dela, marveč njeno stališče je še vedno: Divide ot impera.
Mnogi vladni organi v posameznih de želah, kakor r. pr. na Kranjskem, so vposebnih čislih na Dunaju, proglašeni kot konservativci, da, celo kot klerikalci, dasi umetno vzdržujejo in neto prepir mej narodnima strankama, ker to je stari avstrij-
ski birokraški šimelj, ki ga jašejo ekscelence in diurnisti pri politični upravi. Ves mogočni aparat je ustrojen in ukrojen po tem sistemu, ki je prekletstvo za državo. To moramo javno pribiti, četudi nas črnijo na najvišjih mestih z „rudečkarji".
Oprostite ! To, kar se tiče Kranjskega, ni v Harrachovi knjigi, navedel sem le kot tipičen vzgled njegove splošne trditve.
Ako uvidijo nenemški narodi, da jim vlada z nemškim jezikom ne preti zgerma nizacijo, polože se tudi narodni boj in slovanski narodi s p r e j m o prostovoljno nemški kot posredovalni, a nikdar kct prisiljeni državni je^ zik. Nemci in nemška vlada bi morali pri vsaki priliki pokazati, da so pravični, in pričeti bi morali v središču države, na Dunaju. Ker pa dolgoletna izkušnja kaže, da sedanja ustava ne ugaja narodom, da ni primerna razmeram in srečna za dsžavo. morala bi se prerneniti drž. ustava.
To so besede, misli in želje moža, ki trezno Bodi. ki jo zvesto udan svojemu na rodu in državi, katera blagor mu je na srcu. Žal, da sa skoraj gotovo tudi ta glas porazgubi v puščavi brez odmeva.
Krošnjarstvo.
Na shodu v Ribnici je dr. o u -s t o r š i č govoril o krošnjarstvu Mi smo mogli le površno zabeležiti neksj podatkov iz dolgega govora, katere moramo pa izpopolnit!, oziroma popraviti.
Dr. Susteršič ni rekel, da je I. 1895 bil krošnjarski zakon v razpravi in da takrat Višnikar ni zinil nobena besede, da bi branil pravice brošnjarstva. Ravno tako dr. Sa steršič ni rekel, da je vlada zahtevala, da se sprejnie novi davek na krošnjarstvo kot pogoj za zvišanje uradniških plač.
V resnici navajal je dr. Susteršič sle deče:
Novi zakon o direktnih osebnih davkih iz I. 1896. določa v § 78 novo krošnjarsko pridobnino, ki pomenja bistveno povišanje davčnih bremen kros n j a r j e v. Na metti prejšnjo stalno po deželah določene pridobriae v znesku od 1 gld. 57 in pol kr. do 5 gld. 25 kr. — stopila je pr dobnina od 1 gld. 50 kr. pa do 15 g o 1 d. za krošnjarja, v istem znesku za pomočnika in v zne sku 8 g 1 d. d o 3 2 g 1 d, za vpreženo ali tovorno živa". In li davčni zneski so smejo še za polovico povišati, čo se krošnjarjenje — in to je pri skoraj vsih naših krošnjsrjih tako — razteza na več dežel.
Mero davka v zgorajšnjem okviru določi davčna oblast, katere milosti je tako krošnjar izročen.
Do leta 1896 je bil najvišji znesek krošnjarsko pndobnine 5 gld. 25 kr,, in bilo je natančno določeno, v katerih slučajih velja ta znesek, v katerih pa manjši 1 gld. 57 in pol kr. ali 3 gld. 15 kr. Sedaj, po zakonu iz leta 1896 je pa od mnenja davčne oblasti odvisno, da gre z davčnim stavkom do 15 gold. in še ceio do 22 gld. 50 kr.! Poleg tega je ša po enakem merilu plačati davek za eventualnega pomočnika in za žival, ako se je krošnjar za transport blaga peslužuje. To je samo direktni državni davek brez priklad.
Vsakemu je torej jasno, kako bistveno se je položaj naših krošnjarjev po davčnem zakonu iz leta 1896 poslabšal.
Ko se je ta zakon sklepal, takrat je Višnikar bil državni poslane c, a ni se nifipotegnil za krošnjarje, te-muč glasoval je za novi davčni zakon.
Pletlo se je pa ob istem času tudi vprašanje povišanja uradniških plač in vlada je stavila kot pogoj povišanja, da so sprejme zgoraj navedeni zakon o direkt nih personalnih davkih, ki je med drugim krošnjarjem naležil nova bremena. In Visni
kar glasoval jo, kakor za novi davčni zakon, tako tudi za povišanje uradniških plač.
Po našem včerajšnjem poročilu se nadalje nahaja v dr. Šustoršičevem govoru stavek : »V dotičnem dopisu deželnega odbora je bilo javljeno, da nameravajo pobrati doklade v tistem kraju, kjer se pri-dobnina predpiše."
V resnici se je pa ta stavek glasil: »V dotičnem dopisu finančne direkcije do deželnega odbora je bilo izrecno namignjeno, da nameravajo — — itd.«
Končno se še omenja, da dr. Susteršič ni go;oril o členu 61 „izvršilnega zakona«, temuč o členu 61 zvršitvenega prepisa I. k zakonu o direktnih personalnih davkih iz 1. 1896.
Državni zbor.
Dunaj, 2. dec.
Ako ima človek mnogo nujnih opravil, navadno ne ve, kje bi pričel, ter preceja mušice. Isto je v poslanski zbornici. Najmanj sto več ali manj važnih vprašanj čaka rešitve; najnujnejši so pač državni proračun, nagodba z Ogri in trgovinske pogodbe z vnanjimi državami. Nemška levica pa le na videz ugovarja, ako vlada a § 14. začasno uveljavi označene zakonske načrte. Osobito nagodba z Ogrsko je tako na slabem glasu, da vladu težko dobi v poslanski zbornici večino. Torej naj zapoje § 14., pomočnik za vsako silo. Ta partgral državnega temeljnega zakona določa namreč, da sme vlada nujne stvari uveljaviti s cesarsko naredbo, ako ni zbran državni zbor, katerega ustavno odobrenje je potrebno. In kako sa izvršuje ta paragraf? Popolnoma v nasprotju s prvotnim in pravim smislom. VJada odgodi državni zbor in tako odpre pot § 14.
Da bi češki poslanci spravili v zadrego vlado in nemško levico, so že spomladi vložili po dr. Dvofaku nujni predlog, naj so § 14 črta iz ustavnega zakona. Ker se enako glasi tudi predlog ustavnega odseka, je bil nujni predlog po poslovniku nedopusten. Dr. D?cfak pa ie premeuil predlog, naj se namreč veljava §14, omeji, oziroma jasno nnštejejo stvari, ki jih more vlada rešiti s § 14.
Do 3 ure so danes zapisnikarji čitali nove interpelacije in peticije. Nato dd predsednik besedo dr. Dvefaku, da utemelji svoj nujni predlog. Dr. G ros s odločno ugovarja predsedniku, ki pa se ne uda. Tako je dr. Dve rak utemeljeval nujnost svojega pred' loga; sedaj govori dr. Baxa. Kurjačem že pohaja kurivo, voz le še za silo hrope, v kratkem sa ustavi, ako ne dobo novega kuriva ali pa novih kurjačev. Pravijo, da je na vidiku nova koalicija . . .
Dr. Bsxa je za Dve rakom dolgo časa govoril, in sicer deloma češki, deloma nemški. Izjavil je, da predno se ne ustanovi češko vseučilišče na MoravBkem, ne bo reda v državnem zboru. Izjavil se je proti centralnemu parlamentu, češ, da ta parlament samo pritiska ob steno nenemške narode. Dr. B:xa je govoril od tri četrt na 1. uro popoldne do četrt na 8. uro zvečer. Zbornica je poslušala včerai dva dolga obstruk cijska govora. Predsednik je zaključil sejo ob tri četrt na 8. uro. Jutri v četrtek je zopet seja.
Položaj na Ogrskem.
Opozicija v državnem zboru še vedno deluje s polno silo. V včerajšnji seji je bilo vloženih več ugovorov zoper zapisnik prej šnje seje. Ministrski predsednik je v svojern govoru zopet govoril zoper obstrukcijo. (Jani neodvisne stranke, ki so prejšnji dan glasovali s Košutom, so imeli sejo in sklepali, ali no bi izstopili iz stranke. Izrekli so se, da hočejo še enkrat poskusiti, da preprečijo obstrukcijo. Neodvisna stranka se najbrže razdvoji.
Zvišanje civilne liste.
Dunajska »Arbeiter Zeitung« piše, da je že v proračunu za leto 1903 bilo zvišanje civilne listo določeno za dva milijona kron. Tudi v državnem proračunu za leto 1904 je
vpisana ta zvišana civilna lista z 113 mili joni kronami. Ker pa se more to zvišanje šele postavno dovoliti, zato piše „Arbeiter Zeitung": „Čemu postavlja gospod Bohm-Baverfc to zvišanje v proračun, kakor da bi bilo postavno že dovoljeno ? Ali misli gospod Korber ta dva milijona izplačati proti postavnemu določilu s pomočjo § 14?
>Ta Iztoku se bliska.
Koreanci kažejo vedno bolj svojo sovraštvo napram Japoncem, ker japonska vlada vedno na novo naseljuje svoje ljudi na jugu Koreje. Rusija nameraua 8 infante-rijskih polkov, artilerijsko brigado in polk kavalerije namestiti na polotoku K\vantun-u. Kitajci v Mandžuriji kažejo svojo sovraštvo napram Rusom. Med Čunguii in ruskimi četami je prišlo do spopadov. V noči 11. nov. so jih kozaki natepli na mongolski meji in mnogo pobili. Kitajski general Ma je dobil ukaz zbrati 20 bataljonov, da čuvajo Mongolsko in Mandžurijo napram Rusom. Izjavil je, da v slučaju vojne potegnejo Japonci s Kitajci.
Protislovanska vlada v Bolgariji.
Ne da se oporekati, da je današnje stanje v Bolgariji nenormalno. Pri zadnjih volit*8h v Skupštino je bilo na dnevnem redu nezakonitosti, nasilja in izgredov vsake vrste. Vsakemu, ki ni slep, je padlo v oči, kako je knez Ferdinand, ta nemški prišlec, govoril v svojem zadnjem prestolnem govoru o splošnem položaju Bolgarije. Napram Rusiji je rekel, da se bodo cdaošaji napram tej »csloboditeljici« obdržali in razvijali v tej smeri, da so bo pokazalo, da Rusija ne dela v korist Bolgarski. — Edina tolažba za Slovane je, da zavedni bolgarski narod noče služiti amb cijam svojega vladarja, ker ta narod ne more in neče pozabiti na matuško Rusijo, ki je zanj prelila na potoke krvi in porabita neštevilne milijone, in ki za to plemenito delo ni nikdar zahtevala, da bi gospodavala nad Boigarsko, nego snmo želi, da Bolgarska uživa svojo neodvisnost in slobodo v smislu prave slovanske politike.
Kraljica Natalija na grobu svojega sina.
Iz Belgrada poročajo, da je kraljica Natalija prišla na grob svojega sina Aleksandra. Bilo je na večer, ko so prišle k cerkvi tri ženske, oblečene v črno. D?e njih sta bili Bolograjki, tretja je bila zavita tako, da je ni bilo možno spoznati. Ko so clcšle v cerkev, je legla na grob pokojnega kralja in objela križ. Tako je stala plakajoča nad pol ure. Potem so se vrnile. O ženskah, ki sta bili z njo, je znano, da so tudi danes še v zvezah z njo. Vrhutega je ena nje bivša dvorna gospica in sestra advokata kraljica Natalije, B Oreškovica.
Nemški parlament
se je danes otvoril. Državni proračun izkazuje 2.4C0735.004 mark dohodkov in isto-toliko izdatkov; t. j. za 43 706092 mark več kakor prejšnje leto. Tekoče izdaje znašajo 2 057,047.075 mark. Za vojsko se izda vsako leto 579 267 585 mark. Za obresti državnih dolgov se mora plačati vsako leto 104 milijonov 780 000 mark.
Italij anski pari amen t
se je predvčeraj otvoril. Novi ministrski predsednik G i o 1 i 11 i jo razvijal svoj program. Zbornica mu ni dosti prilrjevala, ker so vsi čutili, da Giolitti ne more niti v več letih izpeljati svojega programa. Povdarjal je potrebo socijalnih, gospodarskih in financijelnih reform. Vlada je začela z Avstrijo, Nemčijo in Sv co pogajanja v svrho sklenitve trgovinskih zvoz. Italija bo pri tem gledala na to, ela pomnoži izvoz svojih pridelkov, na ta način bodo narssli dohodki za 6 milijonov. Govoril jo o resničnem gospodarskem preporodu Italijo, in povdarjal, oa stoji v prijaznih ednošajih napram vsem državam. »Tudi napram Avstriji?" je zaklical nekdo na skrajni levici.
Iz brzojavk.
Dunaj. Tu so vnovič razfiirjene vesti, da bo g. Oertsoher imenovan justičnim ministrom.
Dunaj. V zadevi predsedstva dele-gaoij skuša desnioa zagotoviti zmago svojemu predsedniku princu Ferd. L o b k o -v i c u. Srednja stranka kandidira baron« Gautsoha.
Dunaj. Ker so Mladočehi sklenili, obstruirati vse, i z v z e m š i predloge na korist po uimah poškodovanim, so Nemci sklenili glasovati proti nujnosti vseh čeških predlogov. Tekoči teden je samo danes, v četrtek, še seja, v kateri mogoče pridejo na vi sto podpore po uimah prizadetim, nato baje do prihodnje srede ne bo seje. Prihodnji teden bodeta le dve seji v sredo in v petek, nakar bo zasedanje držav, zbora odgodeno, ker se prično delegacije. V držav, zboru se čuje, da Cehi nameravajo tudi v delegacijah obstruirati.
Praga. Poveljujoči general v Pragi, 63 let stari fzm. Ludovik F a b i n i, stopi v pokoj. Njegov naslednik bo nadvojvoda Oton.
Zagreb. Tukajšnji mohamedanski vseučiliščniki so izdali oklic na mohame-dansko prebivalstvo Bosne in Hercegovine.
V	oklicu pozivajo svoje rojake za ustanovitev bojne akcije v dosego verske avtonomije Mohamedancey v okupiranih deželah.
Bukarešt. Vlada je predložila zbor niči predlog, naj ta dovoli 600 000 frankov za zidanje šol in cerkev v rumunsk h občinah v Makedoniji. Poslanci so navdušeno pozdravljali -ministra.
Petrograd. V Kievu in Varšavi so bile zadnje dni dijaške demonstracije. V Kievu je moralo posredovati vojaštvo.
Belgrad. Stranka častnikov, ki so umorili kralja Aleksandra, je sklenila pozvati kralja Petra, da jim do 1. jan. da ona mesta, katera jim je s častno besedo obljubil. Dalje zahtevajo, da kralj takoj kaznuje vse, ki se nepovoljno izražajo o umoru, da stori vse, da bo srbsko častništvo v inozemstvu spoštovano in da stori v to, če treba, osebne kcrake. Končno zahtevajo častniki od kralja zvišanje častniških plač.
Sofija. Kljub temu, da je nastopila zima, se v Makedoniji vsak dan vrše boji med vstaši in turškimi četami. Vstaši bodo nadlegovali turške čete tudi pozimi, da vstanek tako pozimi popolnoma ne zaspi.
Berolin. Tukajšnji listi poročajo iz Petrograda. da v notranjosti Rusije tako vre, da niso tekom zime izključena presenečenja.
S pogorišča v Srednji \asi.
(Izvirno poročilo).
Ogenj je pogašen. Gasili so v nedeljo celi dan. Le požrtvovalnosti gasilcev se imamo zahvaliti, da ni zgoreia vsa vas. Ker je v soboto čez dan padlo veliko snega, ki se je vsled velike vročine topil, so morali vsi vodo bresti. Nekateri so bili popolno premočeni, vendar so vztrajali do večera. Pri gašenju ni nobeden posebno gledal na svojo varnost.
V	sredi vasi, kjer je bil ogenj najhujši, so pogumni junaki splezali na strehe in mo stovže hiš, ki so bile le 1—2 metra odda ljene od ognja ter omejili tako požar. Neka hiša na hribu je že gorela, ko so pa začeli ljudje z vso silo sneg metati v plamen, so jo rešili. Vsa čast tudi bistriškim gasilcem, ki so do nedelje zvečer ostali na mestu. V sledeči noči so še čuli pri pogorišču, in šele v ponedeljek je bil ogenj popolno ugašen.
Zdaj šele vidimo, kaka huda nesreča nas je zadela. Lesene hiše so zginile, le peči, dimniki in razvaline še pričajo, kje so stale. Vsa gospodarska poslopja in hlevi so do tal zgoreli. Ponosne hišeobcesti imajo le še goli osmojeni zid. b k o d e j e veliko nad 10 0. 000 kron, ker so imeli ljudje prav vse doma. Z zavarovanjem pri »Feniksu«, »Slaviji« in .Avstro-ogrski" je pokritih ie 1 4.000 K. Beda je resnično velika Nekemu gospodarju, ki ima devet otrok in je ie pred prav težko shajal, sta zgoreli dve kravi, prašiči in vse drugo. Staremu očetu gospodinje, ki se je preživel s škafarijo, je zgorel ves les, VBa priprava, vse pohištvo, da bo moral osemdesetletni mož skoro beračiti.
Drugemu gospodarju, ki ima le hišo in mlin, pa obilo dolga in pet otrok, je tudi vse šlo. Ubogemu kajžarju, kateremu sta letos poginili obe kravi, kateri je imel, je kajža do tal pogorela; žena je dobila vbo-gajme ene cokle, da se je mogla obuti. Skoro vsi so na jednakem, in moral bi vse opisati, ko bi hotel potrebo popolnoma razjasniti. Pri tem ni čudo, če hodijo otroci, ki niso nikdar prosili, okoli prosit pomoči in imajo solze v očeh, ko prosijo. V župnišče je prišel štiriletni fantek, naj mu dajo hlače, da ga ne bo zeblo, druga dva sta prišla, naj se jima napravi suknja, ker nimata kaj obleči, jene hodijo okoli prositi drva in žito, da ne oginejo h kote in ne zmrznejo. Sneg gre
namreč že od nedelje skoro neprenehamo, da ga imamo že nad pol metra, kar zelo otežuje pomožna dela in sirotam napravlja strah, kaj bo ob hudi zimi.
Pri vsej žalosti dela vendar vsakemu veselje velika usmiljenost naših ljudi. Nad 60 voz lesa so pripeljali pogorelcem, nad 100 jih prišlo zastonj delat v najslabšem vremenu in delajo vse dni, da so nad zidom postavili strehe in tako zabranili nadaljni razpad; nekateri so kupili otrokom obleke, drugi čevlje, tretji 15 mernikov žita i. t. d. Sami dajo, kar imajo. Pri tem je gotovo resnično, kar vsi spoznajo: Vsega ne bomo mogli sami.
V pomoč ubogim siromakom se je bo stavil pomožni odbor, v katerem sta oba duhovnika, g. nadučitelj, župan in dva občinska svetovalca. Ta odbor še enkrat prosi vse rodoljube za izdatno pomoč v korist pogorelcem, prosi, da bi se za Miklavža povsod zanje pobiralo, da d u -
novnifci pojasnijo ljudstvu veliko revščino in vabijo k darovanju, prosi vse časopise, da ponatisnejo te vrstice in povabijo svoje č i t a telje k delu usmiljenja. Kar se ! bo dalo za pogorelce, naj se pošlje na pomožni odbor.
Dnevne novice.
v Ljubljani, 3. decembra.
Cenjenim p. n. naročnikom! Današnji številki smo za vse izvenljubljanske p. n. naročnike priložili posebni oklic s položnico c. kr. poštno-hranilničnega urada. Prosimo, naj bi izvolil vsakdo uvaževati njegovo vsebino.
Dr. Ferjančič še vedno molči. ao-pet je govoril eden — samo eden — iz liberalne stranke, in sicer na shodu v Kranju, kjer je imel dr. Ferjančič toliko poslušalcev, da se še »Narod« ne upa zlagati, koliko jih je bilo. Ža zadnjič smo pozvali dr. Ferjančiča, naj javno pove, kaj je s sloven-sko-nemško zvezo in kako je on prišel z nemško pomočjo vsled te zveze do mandata. Dr. Ferjančič je pa v Kranju zopet molčal — molčal kakor stena. V poročilu ne moremo najti niti ene besede, ki bi se ozirala na to eminentno vprašanje, ka tero se že toliko časa javno razpravlja. Vsa javnoBt vprašuje: Kaj je z zvezo, doklej bo še trpela ? A liberalni matadorji se delajo, kot ne bi slišali. Tako jih ima baron Schwe-gel zvezane, da se niti njegovega imena ne upajo izreči. Niti besedice ziniti ne morejo, iz katere bi njihov voditelj mogel sklepati, da se maja njihova pokorščina proti fevdalnemu gospodu. Dr. Ferjančič sa je nerodno izgovarjal zaradi njegovega postopanja v zadavi koroških Slovencev. Po njegovi razlagi sa je skupno postopanje razbilo radi tega, ker on — dr. Ferjančič! — »ni maral n a č e 1 u Š u s t e r š i č e v e g a imena poleg svojega«. To je ponosen ta mož, ki je voljen od istih na-cijonalnih Nemcev, ki zahtevajo narodno smrt koroških Slovencev! To se poda poslancu, ki je svojo slavno zmago dosegel nad slovenskim protikandidatom s pomočjo »heilovcev«, da ne mara poslanca, ki zastopa ogromno večino slovenskega ljudstva! Ne vemo, ali kranjski liberalci čutijo, kako malo zavedne, malo narodne so se pokazali, ko so tako politiko hvalili! Doklej še?
Drugod in pri nas. V Gorici se je razpisovalo doslej službe pri sodniji samo laški. Sedaj je prišel z Dunaja v Gorico ukaz, da se morajo razpisovati vse sodnijske službe tudi slovensko. Pri nas na Kranjskem pri razpisih vlada samo blažena nemščina. Tudi tu naj bi podrezali poslanci!
Imenovanje. Župnikom v Divači je imenovan č. g. Jakob Sedmak.
»Štajerc" in »Narod". Boj za materinski jezik, za Katerega se bojujejo koroški Slovenci s sodnimi uradi je spravil »slovensko liberalno« glasilo »Štajerca« popolnoma iz sebe. Odkar je nezaslišano postopanje sodnijske oblasti napram koroškim Slovencam pri teh izzvalo najodločnejši odpor, od tedaj ne izide nikaka številka »slovenskega« „ Štajerca", kjer ne bi blatil na najnesramnejši način koroških rodoljubov — »klerikalnih hujskačev«, »matadorjev«, »črnosuknarjev«, kakor jih imenuje to zmašilo — in pred vsem njihovega neumornega prvoboritelja, dr. Brejca. Seveda ne moremo pričakovati kaj boljšega od lista, ki psuje na najgrši
način svoje lastne poslance. S takim listom, ki ne kaže nič druzega, kakor dejstvo, kako globoko da morejo pasti nekateri skrajno šovinistični zastopniki kulturnega nemškega naroda, se pač ne bomo prerekali, ali imajo pravico rabiti koroški Slovenci v javnem življenju svoj materinski jezik. Ali pri tej priliki naj nam bo dovoljeno nekaj druzega omeniti. Sadaj jo že minulo dobro leto, kar smo mi polemizirali z glasilom slov. nar. napredne stranke glede ravno tega »Štajerca«. Povod k temu je dalo dejstvo, da je »Slov. Narod« prinašal že delj časa neki inserat, s katerim je iskal, če se ne motimo, sotrudnika za nemškutarsko glasilo »Stajerc«. Mi smo takoj opozorili »Narodovo« uredništvo, kaj da počenja njegovo upravništvo. Za nami se je oglasila tudi tržaška „Eiinost". To smo razjezili urednike pri „Narodu". Ne samo, da so tako postopanje svojega upravnifitva izgovarjali s »gšeftom«, so celo branili napredno glasilo" »Štajerca« pred »klerikalci«! In »Slov. Narod« je prinašal še nadalje dotični inserat. Mi nočemo tukaj očitati, da je uredništvo nalašč in vedoma branilo nem-škutarskega »Štajerca«, črnorudečerumenega volka v slovenski suknji. Ker je to nemškutarsko glasilo sedaj na najjasnejši način pokazalo svoje sovraštvo do rodoljubov slovenskega tužnega Korotana, pričakujemo, da bo našlo to dejstvo tudi odmeva v »Narodovih« predalih in da bo „Narodovo" uredništvo ožigosalo tako postopanje nemškutarskega »Štajerca«, posebno sedaj, ko smo ga na to opozorili. »Narod" se je pač zaletel v nas, ki odločno nasproti vsakemu branimo slovensko stališče, „atajaroa" pa pusti kar pri miru. Radovedni smo, ali se bo glasilo naših »naprednih" upalo kaj reči zoper „btajerca", kajti nekateri dopisi v »Slov. Narodu« in v »Štajercu« so si tako na las podobni, da zvso gotovostjo lahko sklepamo na identiteto pisateljev! Odkrita nemškutarija v »atajarcu« in zakrita nemškutarija v „Narodu" — to je sad iz semena, ki ga sejejo naši „napredm".
Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani je prevzela zadnje dni zastopstvo nižjeavstrijske deželne življenjske in rentne zavarovalnice in je pričela tudi že poslovanje. Zavarovati se je torej mogoče zdaj pri domačem zavodu za življenje, za priži-vitek in za nezgode. Posebnega pomena je pa še ljudsko zavarovanje. O vsem tem še poročamo, zdaj pa že opozarjamo naše somišljenike, da se more vsak zavarovati v navedenih strokah pri naši »Vzajemni zavarovalnic i".
Na mejo! Tako je naslov „Tagespošt-nega" uvodnega članka, v katarem priznava pisatelj, da so takozvani jezikovni kurzi za nemške uradnike ustanovljeni v ta namen, da izpodrivajo slovensko uradništvo in da se mej nami šopiri nemško uradništvo v korist germanizatoričnih tendenc. »Tagespošta« pravi, da je jeza Slovencev na te kurze um-ljiva, ker sodnik lahko vpliva, v katerem jeziku se vrši razprava in v katerem jeziku se piše zapisnik, Z ozirom na vspehe tega germanizatoričnega delovanja poziva list nemško mladino, naj se uči slovenski in naj se potem poganja za prosta uradniška, notarska, zdravniška i n u č i -teljska mesta na Spodnjem&ta-jarskem in sploh po Slovenskem. Nemci računajo pri teh svojih načrtih na polno pomoč vlade. Slovenci bomo mogli deloma odvrniti to nevarnost le, ako bomo imeli vedno dovolj akademično izobražene mladine, zato pa je bodočnost Slovencev na mejah mnogo odvisna od pridnosti slovenske mladine.
Poslanec Hortis odložil mandat. Državni poslanec peto skupine v Trstu, dr. Hortis, je odložil svoj državnozborski mandat. »L' Indipendente« v Trstu izjavlja, da je bila liberalna stranka v Trstu z delovanjem Hortiaovim nezadovoljna in da bo pri bodočih volitvah napravila kompromis s socijalisti. Naslednik Hortisov bo baje vodja socijalistov, Pittoni. To bo baje plačilo iredente socijalnim demokratom, da jo ti v drugih zadevah podpirajo. Radovedni smo, če bodo socijalni demokrati tako nizko padli,
da bodo sprejeli pomoč takih ljudi. Pri zadnjih volitvah so tržaški olovenci s svojim kandidatom Rybafom spravili Hortisa v ožjo volitev. Vsekakor stojimo pred zanimivim volilnim bojem.
—	Utopljenec Iz Polšnika poročajo: Dne 30. nov. proti večeru je šal Janez Do-linšek, podomače Andrejček, posestnik iz Gor. Tep (Kliviše) št. 3 po poti, ki vodi iz Polšnika proti Renkom, v Zagorje. Ko pride že blizo Rankov, se najbrž spotakne in po strmini pade v šumniški potoček. Drugi dan popoludne neseti Marija Feštanj in Rozalija Sustar otroka h krstu v Polšnik in zagledata moškega v potočku ležati. Mimogrede naznanita njegovi ženi, ki takoj sluti, da je njen mož. Ko pride na kraj nesreče, spozna v ponesrečencu svojega moža v največjo žalost.
—	Iz Moravč, 1. decembra. Danes popoludne umrl je tukaj najstareji župlian Janez Cerar, podomače Mirtinek. Dosegel je nenavadno lepo BtaroBt 92 let 6 mesecev. Bil je izgleden katoličan, pa vedno vesel. O oče val je svoje dni tudi s pesnikom F. Prešernom, kateri ga je tudi v Moravčah obiskal. Rad je pel, pa včasih tudi sam skoval kako veseio pesmico. Naj počiva v miru I
—	Povodnji na Dolenjskem. Krka je pri Novem mestu narasla za 1 meter nad normalom. Moj St. Jernejem in Kostanjevico je Krka izstopila in poplavila okolico. Potok Temenica je tudi od Velike Loke do Ponikve izstopil, tako da je pokrajina podobna jezeru. Tudi Radulja je izstopila.
—	Svarilo pred izseljevanjem. V kratkem se bo vabilo poljedelske delavce v Jukatan v Meksiko. Notranje ministrstvo svari, izseljevati se tja, ker je podnebje ondi silno nezdravo in letos ondi posebno hudo divja rumena mrzlica.
—	701etnico svojega rojstva bo dne 4. januarja l. 1904 praznoval g. dr. Josip V o š n j a k.
—	Shod krojaških mojstrov na Dunaju je sprejel resolucija za minimalni plačilni tarif, za ustanovitev osrednjega skladišča surovin in za preureditev obrtnih nadaljevalnih šol v strokovne. Dalje se ja sklenilo ustanoviti informacijsko pisarno za krojače po celi Avstriji in vpeljavo obli-gatoričnih delavnic.
—	Smrtna kosa. V Komnu je umrl 30. novembra Mihael Logar, c. kr. sodni sluga v pokoji, lastnik srebrnega zaslužnega križa in spominjske kolajne za 52let«o zvesto službovanje. Dočakal je starost 86 let.
—	Proti občinskim volitvam v Mariboru so socijalni demokratje vložili ugovor.
—	Vihar v Kočevju. Dre 28. p. m.
je bil v Kočevju tak vihar, da je odnašal opeko in deske. Ljudje sa niso upali iz hiš. Veter j a povzročil znatna škodo.
—	Medvedje na Kočevskem. V velikih starih gozdih kočevskega kneza Auer-sperga, ob hrvaško - kranjski meji in Veliki Gori so kmetje sledili te dni že dvema medvedoma. Zlaj ko je ondi zapal že nad čevelj visok sneg, bodo lovci imeli izvestno dovelj posla z njimi.
—	^Hrvatske novice. Zopet nečuveno žaljenje Hrvatov. Na novi zgradbi za pošto in brzojav je postavila vlada nenostavni ogrski trrb v mažarskih barvah. Po Zagrebu je radi tega silno razburjenje. — Vihar na Reki. Skoda, ki jo je povzročil sobotni vihar na Raki in v okolici, o kateri smo poročali, znaša okrog dva milijona kron. Všteti so tudi Btroški, ki bodo potrebni za popravo morskih obal in cest. — Milka Trnina. Znana hrvatska operna pevka Milka Trnina vkrcala se je v Bremenu na parnik »Kron-prinz Wilhelm« in prida dru^i teden v New Jork. — Velike povodnji. V Bosni in Harc:govini je nastala povodenj. Reke so silno narastle in odnesle nekaj mostov. Na železniški progi Rama- Jablanica ja voda razdrla železniški nasip v dolžini 130 m. V Višehradu je voda vdrla v hiše in provzrečila nevarnost, da se podero. Takšne povodenji, kolikor je znano, še ni bilo v deželi. — »II r v a t s k i S o k o 1« sa ustanovi v Pazinu. — Osnova za avtonomni proračun je že predložana kroni v sankcijo. Ko bo potrjen, se skliče sabor baie okoli 15. t. m.
—- Hišna posestniea — slušateljica na univerzi. V Gradcu je hišna posestniea gdč. Ana Schifferer napravila matu-ritetno skušnjo in sedaj študira filozofijo na graškem vseučilišču.
—	Zgled poštenosti- Gosp. Franc M e r v a r , tajniK posojilnice za Kandijo in okolico, izgubil je po poti na pošto bankovec 1000 kron (reci tisoč kron), katerega pa je naSla Ana Bukovec iz Novega mesta št. 33 ter ga pošteno oddala. Zires, posnemanja vredna poštenost, ki zasluži vae pohvale.
—	Nedeljska šola za kmetske mladenče. V Novem mestu je sedaj vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoludne kme-
ti jaki poduk za odrasle mladenče, katerega s e lahko udeleie tudi gospodarji.
— Srečkanje turških srečk.
60 0.000 frankov dobi štev. 1044 124. — 60.000 frankov dobi štev. 1631.090; — no 20.000 frankov štev. 80 809 in St. 519 498.
—	Semenj v Novem mestu Na semenj v Novem mestu je bilo prignanih 1. t. m. 200 prašičev, 500 goveje živine in 60 konj.
—	Ropar v čuvajnici. Dne 1. t. m.
izvršil se je v čuvajnici st. 900 pri Logatcu rop. Popoldne prišel i« v čuvajnico neki mož, star od 25 do 30 let, in je napadel čuvajevo ženo Marijo Furlan, ki je bila sama doma, in jej s silo vzel s prstov zlate prstane in 50 kron denarja, in jo vrhutega iudi ranil na obrazu. Ropar je bil srednje postave, suhega obraza, rujavib las in črnih brk ter je nosil zelen klobuk z zelenim trakom, rujavo suknjo, rujave hlače in podkovane čevlje. G ivoril jo slovenski. Ropar je najbrže pobegnil proti Trstu.
—	Sodnijska vest. Prvi predsednik najvišjega sodnega dvora na Dunaju je imenoval pri tem sodišču službujočega kance-lista Jožefa Kopriv nikarja iz Smartna^pri Litiji pisarniškim cficijalom.
—	Čoln, dolg 18 30 metrov in širok 1'84 metrov, je Sava prinesla pred Krško. Lastnik čolna ga dcbi pri g. M. Krtgerju v Krškem.
—	Kdo bo višji poštni upravitelj v Gorici ? Se *edno ni imenovan višji poštni upravitelj v Gorici. Čuje se sedaj, da ae misli postaviti na to mesta kontrolorja Neumanna, ki službuje v Gorici. Neumann zna malo laški, slovenski pa nič, ter je poznat zagrizen German, ki zaničujo bloifence, ki se je celo v uradu že izrazil prezirljivo in žaljivo za Slovence. Ali mora res povsod imeti prvenstvo German
—	Slovenska predstava v Ormožu, V nedt )jo, dne 6 decembra, vrši se na splošno zahtovanje v drugič v prostorih slovenske šole v Ormožu gledališka pred stava: »Brat Martin«. Ljudska igra s petjem v štirih dejanjih. — Spisal Karol (J sta, uglasbil M.kso pl. Weinzierl, poslovenil M. Osamelec P/i predstavi sodeluje pomnožen mešan zbor ormožke čitain ce. Znižane cene: Sedeži od 1. do 3. vrst * 1 K, od 4 vrste naprej 60 v.; st.jišča 30 v., za delavce 20 v. Čisti dobiček se porabi v šolske na mene in se preplačila hvaležno sprejmejo. B agajnica ae odpre ob 5. uri. Začetek točno ob pol 6. uri. Konec cb pol 9. uri. Vstopnice se dobe v predprodaji v pisarni okrajne posojilnice v Ormožu.
—	Veselica v Kamniku. Dekliška Marijina družba v Kamniku vabi k veselici, katero priredi v nedeljo, dne 6. dec. 1903, v dvorani »Kamniškega doma«. Vspored : Anton Nedved: »Na goro". Mešan zbor. P. Hugolin Sattner: »Pozimi iz šoie«. Mešan zbor. Dr. G. Ipavec : „Slovcnec sem«. Moški zbor. »Najden« hči". Igra v treh dejanjih. Priredil J. Štrukelj »Živa porkb«. Začetek ob polu 5. uri poooldne. Sedeži 1. vrste & 1 K, 2 —3. vrsto a 80 v., ostali sedeži a 60 v. Stojišče a 40 v.
Ljubljanske novice.
Lepe »izobraževalne« besede. Mirsikaj si dovoljujejo gospodje učitelji, da bi »oli kali in izobrazili« našo mladino, ki jim je izročena v vzgojo. — Prigodilo se je te dni na nekem tukajšnjem zavodu, da je gospod učitelj — ime zavoda in dotičnega gospoda za danes še zamolčimo — zmerja! svoje učence s »fakinažo, capini, smrkavci, ki se jih še mleko okoli ust držiu — in učenci so vsi že več kot petnajst let stori. Ali je to olika ? Spadajo li take „vzgojevalne besede« tudi v pedagogiko? In gospodje s „tako oliko« naj zasedajo prva m^sta na zavodih?
V	Zabkarjevi tovarni na Dunajski cesti ponesrečil se je včeraj kijučarski pomočnik Mihael Štrukelj. Padlo mu je težko železno kolo na desno nogo in mu jo hudo stisnilo.
Izseljevanje. V Ameriko se je odpeljalo včeraj 15 izseljencev, iz Amerike pa je prišlo v Ljubljano 20 oseb.
Iz Nemškega se je pripeljalo včeraj v Ljubljano 150 delavcev, ki 'so na potu domov.
V	Hrušico na Gorenjskern se je odpeljalo včeraj 200 delavcev. Sli so delat k zgradbi železnice.
Razpis katehetske službe. Za mestne ljudBke šole se je aisteimziralo IV. mesto stalnega veroučitelja s prejemki II. plačilnega razreda. Novo mesto se zasedo s početkom druzega tečaja tekočega šolskega leta. Pravilno opremljene prošnje je vlagati pri c. kr. mestnem šolskem svetu v Ljubljani najkas neje do 25. decembra t. 1.
Poročil se je nedavno v Vinkovcih inženir južne železnice v Ljubljani, g. J o v a n G j u r i č, z gdč. Marijo Jankovič.
Zima, Snega je Dadlo po Gorenjskem in Notranjskem nad 30 cm. Vode so povsod naraslo. Zverad in divjačina sta se približali nižavam. Z ma nastopa z rosnim korakom. Tudi v mestu jo že precej čutimo — na ulicah v »plundri", na trgu pa v — draginji.
Poštno poslopje namerava baje erar prodati, ker je ze zdaj za ursde premajhno, in si zgraditi na prostoru, kjer stoji zdaj voj. skladišče in oskrbovališče (nasproti hotela pri „slonu") novo večje poslopje.
Strojarski pomočniki prirede dne 6. t m. ob pul 10 uri dopoludne v Vetterjevi gostilni v Floriisnskih ulicah shod.
Najdena denarnica. V -Z ezdi« je našel včeraj gliru.azijahc Avgust Mate, stan. na sv. Petra cesti št. 32, denarnico z vsebino 2 K 30 v.
Okrajni glavar za ljubljansko okolico, g. Friedrich iz Novega mesi.a, prevzame pn-hodni« dni vodstvo uradov.
Novi kanal so dogradili od Poljanske ceste do Strttliskih ulic mimo D jI Gottove vile.
Meteorologični mesečni pregled Minoli mesec listopad je bil povsem mil, tida precej moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v C->lstjevih stopnjah : ob sedmih ziutraj 3 2 stopinj, ob dveh popoldne 7 9 stopinj, ob devetih zvečer 5-1 stopinj, tako da znaša scednja zračn* t-m peri, tur« tega meseca 5 4 stopinj, za 1-8 stopinj nad normalom. — Opazovanja na tlakonaeru dado 735 8 mm. kon sre inji zračni tlak t ga me seca, za 0"2 mm. pod normalom. — Mokrih dnij bilo je 14; padavina, de*, in neitoliko snega, znaša 164 0 mm. — Med vetrovi je severovzhodni daleč presegal druge, izostal pa je popolnoma vzhodni in oglasil ae le štirikrat jugovzhodni, Čimur pripisujemo mili značaj tega meseca.
Vsled slabega spričevala pobegnil. Via dimir MiadiC, 10 let si»r, šolsm u enuc, stanujoč pri svoji stari materi n=» Zaloški cesti št. 1, jo včeraj vsled tega, ker je dobil v šoli slabo spričevalo, pobegnit in ae podal najbrže proii Dunaju, kjer je njegov oče fi načni preglednik
V deželno bolnišnico pripeljali so včeraj 12 let st*re«ra posestni« >vega s na Valentma Čepona iz Ii)rju!a. Včeraj popoldne ga je zgrabil režimi stroj in a,u odtrgal desno roko uri komolcu.
Tatvina. Dne 1. t. m. jo neznan tat ukradel Marovtovemu hiapcu M haplu Šusteršiču na Rideckeg?, cevi št. 24 i z hleva rujav havrl-w
Književnost in umetnost
* Prešernov prijatelj umrl. Umrl
je v M ravčah občea(.oštova.ni posestnik in bivši župan J. C e r a r , vulgo Martinka v visoki starosti 93 let. Spomina vreden je pokojni, ker je bil osebe^ prijatelj našega Prešerna. S dal se je nekaj malega v Ljubljani, in ž» takrat sta se spoznala s pesnikom, ki ie bil se dijak. Pozneje ga je prišel enkrat v dru>bi »z enim drugim škricem« (besede Curarjeve) obiskat v Moravče (morda je bil Kastelic ali Koritko ?) Ker je bil pokojni v mladih letih izvrsten pevec in si je šo zdai rad polglasno zažvižgal kako okroglo, jima je moral praviti pesmi, ki jih je znal, Prešeren in njegov tovariš pa sta jih pisala za njim. Potem so šli vsi skupaj v gostilno k »Farbarju« — te gostilne ni več — in tu je pesnik pošteno dal za pijačo. Prišlo je še nekaj drugih fantov in gospodarjev, in vsakdo je za kozarec dobre kaplj ce rad povedal kakšno „fl»vzar-sko« (G rar), ki sta jih hotela imeti prijazna go8poda iz Ljubljano. Tu mi prihaja na misel, kar preč. gosp. župnik Vrhovnik piše v ravnokar izišlern koledarju »C ril - Metodove družbe« : »Prešeren je bil dobro znan z Vo-dopivčevimi na Viru m je rad zahajal tjakaj v družbi s svojimi ljubljanskimi prijatelji" (str. 49). Kako umevno je torej, da je pes nik, ko je bil že na Viru, napravil enkrat izlet v dobri dve uri oddaljene M ra*če ter obiskal prijatelja iz dijaških let! — Cerar je zadnja leia zelo ogluš I, kar je naravno; saj je bil najstarejši mož v prostrani moravški župniji. Zato je bilo bolj težavno pomeniti se z njim. Dol^o vrsto let je bil cerkveni ključar in večkrat voljen za župana. Bil je pc štenjak stare korenine, vse časti vreden mož. N. v m. p !	Kruščan.
izpred sodišča.
Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.
Mladi ubijalec. Na zitožni klopi je sedel včeraj 18 let stari Pavel D r a k s I e r zidar iz Mavčič, zaradi hud dHstva uboja Pod desnim zelo strmim kakih 35 metrov visokim bregom Save med Mavčičami in Prašami našli so ljudje dn3 6 septem. 1903 ziutraj truplo ubitega kočarskega sina Janeia Kumer iz Praš. Zvečer 5 septembra se jo vršil epopad med fanti iz Mavčič in iz Praš. S ednji so bili prepodeni in so morali teči. Orožniki so prijeli 8 fantov iz Mavčič, ki so bili kot storilci na sumu in jih izročili sodišču. Jernej Stenovc in Anton Kovač sta izpovedala, da sta le kratek čas za Prašani tekla, potom pa ostala na poti pri nekem znamenju. Prvi od napadalcev vrnil se je Pavel Draksler, ki jima je pravil, da je en Prašan čez prepad v Savo pade), na kar so
šli vsi trije gledati, a niso ničesar našli. Prašani so bili podeni do domače vasi, kedaj da se je njih tovariš Janez Kumer od njih zgubil in kdo da je tekel za njim, niso mogli razjasniti. V preiskavi je obtoieneo tajil in rekel, da se sploh ni spustil za Prašani in da ni bil oborožen. Ko se mu je pa nasprotno dokazalo, se je le v toliko udal, da je s količkom oborožen tekel za tistim, ki je skočil iz ceste stran v gmajno, da je on sam za njim tekel, in ker je nasprotnik bil 50 korakov pred njim, ga ni dohitel, nato je v grmovju nekaj završalo in ko je on priletel do roba prepada, ni nobenega videl. Pri g'avni razpravi se je pa vendar v toliko udal, da ga je enkrat vdaril. Gotovo je le toliko, da se je pri rasteh senju trupla našlo, da je bila lobanja do polovice počena, a na stopila bi bih* smrt še le čez nekaj dni; pač pa so bili trebušni organi močno poškodovani. Nastala je notranja krvavitev, vsled katero je Janez Kumer takoj umreti moral. It tega so da sklepati, da je Kumer, oir.aml|en po udarcu, prezrl prepad ler v brezno padel, ali ga je pa Pavel Draksler sini omamljenega porinil v brezno, misleč da je mrtev, češ, da bo Sava truplo odnesla in bi se on tako oprostil vsscega sumničenja. Sodni dvor, uvažujoč napačno izpovedbo, je obsodil oba obtoženca na 4 leta težke ječo poojstrene s postom in trdim ležiščem na mesec, na dan 6. septembra vsakega kazenskega leta pa še s temnico in trdim ležiščem in postom.
Izpred deželnega sodišča. Siloviti hlapec. Miha M a r i n š e k , brezposelni hlapec iz Bače, se je dne 10. nov. na hodniku pred Piocolovo lekarno na Dunajski cesti zelo nedostojno vedel, zmerjal in nadlegoval je mimoidoče ljudi in tudi za stražnikovo svaritev ni maral Ta je bil prisiljen ga aretovati. V Frančiškanskih ulicah pa Marinšek ni hotel iti več dalje, zgrabil je stražnika in ga skušal vreči, opraskal ga je I udi po obrazu. Neki mimoidoči postrešček rešil je redarja iz tega kritičnega položaja ter mu ga pomagal upleniti. SodišSe je Marinka obsodilo na 13 mesecev težke ječe. — Tatinski delavec. Jjžef Perko, hlapec na Dolenjski cesti, je dne 15. sept. t. 1. poslal delavca Štefana Blaža iz Ljubljane pod streho, da bi nametal sena za živino. Ker ga ni bilo delj časa doli, šel je za njim gledat Zisačil ga je pri njegovem kovčeku, katerega je šiloma odprl. Obleko in perilo je imel razmetano in že ie bil na tem, da si prilasti 60 K in na 220 K gla-sečo se hranilnično knjižico. Zagovarja se, da je bil kovček odprt, kar pa Perko odločno zanikuje. Sodišče ga je obsodilo na eno leto težke ječe, potem se bo pa postavil pod policjsbo nadzorstvo.
Kazne stvari. Najnovejše od raznih strani.
Samomor v šoli. V Prpgi se je sedmošolec češke realke, Franc V r a n y , ustrelil v šoli tekom pouka. — V Pulju nimajo že več dni nobene vode. — »Prerok« v konkurzu. Premoženje rajnega amerikanskega »preroka vere« Dobila je bilo v Čikagi zarubljeno. Vrednost premoženja znaša 2 milijona dolarjev. Dobil je prišel v denarne zadrege, ker je na stctine svojih »vernih«, uvrščene v uniformirane čete, vodil po raznih ameriških mestih. — Zastruplienje. Nekdanji driavni poslanec pater Wurm se je zbodel s peresom v desno roko, kar je povzročilo zaatruplje nje krpi. Desno roko so mu morali zdravniki odrezati, da so preprečili še hujše posledice. — Strašna lakota je v Stari Srbi|i. Turki so Srbom %se pobrali. Zato se Srbi v velikem številu pridružujejo mace-donskim vstasem. — Pot resne sunke so včeraj sopet čutili na Bolgarskem.
Avstrijske vojaške priprave za dogodke na Jialkaiui.
»R ichvvabr«, o kateri je soditi, da je precej dobro poučena o tem. kar se godi in ukreplja v visokih vojaških krogih, poroča:
Povodom določb clede običajne zamenjave posadk v leto 1904 je določeno tudi, da 36 batalijonov, nameščenih sedaj v monarhiji, ima biti do dne 7. aprila pripravljenih za eventuvelen odhod na Balkan. 17 teh batalijonov zadobe takozvano »povišano mirovno številno stanje« in imajo zameniti istotoliko batalijonov od čet, ki bo sedaj v okupiranih deželah.
Na spomlad, cb čnsu torej, ko "morda zopet počne ustaja v Macedoniji. bo imela Avstrija v zasedenih deželah 17 bata! več, torej skupno 53 batalijonov. D.-uzih 19 ba tslijonov pa bo pripravljenih v notranjosti monarhije, v prvi vrsti za spremembe v posadkah v monarhiji, a eventuelno tudi za odhod v okupirane d< žele.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 3. dcc. Imunitetni odsek poslanske zbornice je sklenil dovo-
liti sodni oblasti, da sme postopati proti poslancem Wohlmeyerju in Volklu.
Dunaj, 2. decembra. V današnji seji državnega zbora se je oglasil poslanec Fresl z ozirom na Sleinovo interpela cijo, ki zahteva, naj se diplomatičnim potom dožene, da je Fresl res iz bel grajskega konaka vzel seboj neki svinč nik in fotografijo kralja Aleksandra. Fresl je pozval zborničnega predsed nika, naj poslanca Steina izroči na opazovalni oddelek za umobolne. Predsednik je Freslu vzel besedo. K Dvofa-kovernu predlogu so govorili še Clioe. Bareitber, nakar je zbornica izvolila glavna govornika za in proti. Proti bo govoril P e r n e r s t o r f e r. Seja traja še.
Dunaj, 2. dec. Danes se je v „re-soursi" vršil shod slovanskega dijaštva za slovanska vseučilišša ob ogromni vdeležbi dijaštva. Navzočih je bilo 25 poslancev. Imenom slovenskih poslancev je govoril dr. Ploj, imenom mladočeških Hruby, imenom čeških narod, soc. Cerny, imenom Rusinov Barwinski. Poslanci so obljubili krepko podporo. Shod traja še.
Dunaj, 3. dec. Posl. Pfeifer je danes vložil predlog, naj se preloži cesta od Kostanjevice preko Ojstrega do deželne meje in da se z veže s cesto na Hrvatskem.
Dunaj, 3. dec. V današnji seji drž. zbora je trajalo dobesedno čitanje došlih ulog do en četrt na 2. uro popoludne, nakar je zbornica nadaljevala razpravo o nujnem predlogu poslanca Dvofaka glede odprave § 14.
Budimpešta, 3. decem. Zadnja poročila trdijo, da je mnogo upanja, da se doseže sprava.
Belgrad, B. decembra. List zarotnikov, „Velika Srbija", trdi, da so sestre Lunjevica najele ljudi, ki naj maščujejo Drago. List pravi, da njegovo uredništvo pozna dotične ljudi.
Sofija, 3. dec. Bolgarska vlada je zahtevala od sobranja pol milijona frankov za podporo makedonskih beguncev.
London, 3. decembra. Jutri se vrši ministrski svet radi rusko - japonskega vprašanja.
Budimpešta, 3. decembra. Jutri zvečer se vrši tu strankarska konferenca nedvisne stranke. Konferenca bo jako burna. „Magy(ir Orszag" poziva Košutovo stranko, naj edina nastopi proti Tiszi. Mirna rešitev krize je mogoča le s koncesijami v jezikovnem oziru. Liberalni poslanci širijo vest, da je vladar dejal: „Ako se poskusi, doseči mir v zbornici, ne posrečijo, tedaj bo treba radikalno napraviti zopet red". Ni izključeno, da zmernejši člani Košutove stranke ustanove s Košutom na čelu novo stranko.
Budimpešta, 3. decembra. V poslanski zbornici nadaljuje opozicija tehnično obstrukcijo.
Meteorologično poročilo.
V>5ina nad moriem 306.2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm
t { Cu giii- * j toTftnji	Stanje barometra. T mm.	Temperatura , po Colilju	Vetr.Ti.	Nebo	
2| a. --eti.	V33 -i	1-5	brezvetr	dež	
o| 7 zjutr | 2. popol.	73 7 6 738-8	1-4 2-3	sl. sever »	oblačno H 1	15-5
Srednja včerajšnja temperatura l-3\ norma!« 0 2'.
Duiii&igka borza
dnč 2. decembra.
Skupni državni dolg v notah.....l00-50
Skupni državni dolg ▼ srebru..........100 35
Avstrijska zlata renta 4% .....120 60
Avstrijska kronska renta 4 %.....100'56
Avstrijska inv. renta 3l/» % .....92 80
Ogrska zlata renta 4%.......11850
Ogrska kronska renta 1% ..... ,	9845
Ogrska inv. renta 3Vi*........89 85
Avstro-ogrske bančne delnic«.....16'15
Kreditne delnice.............C85'50
London vista....................239 60
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v	117-15
20 mark............23-42
20 frankov..... .....19-04
Italijanski bankovci........96 25
C. kr cekini . ..........1132
priporoča ramoviitne
mr rizitnice
po nizki ceni.
Za Miklavža!
Za MiklavžalJ
2a noVo, moderno opremljeno slaščičarnico sem sl preskrbe! velijo
zalogo raznovrstnih daril 30 i plavža
ka\or iudi rajnih predmetov ja okrašenje božičnih drevesc lastnega in tovarniškega izdelka. Nadalje se priporočam slavnemu p. n. občinstvu sa naročila rajnih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnega peciva. V zalogi imam različne desertne in čokoladne bonbone in po-Strezam tudi s finimi desertnimi vini in likerji, zlasti: „A{ontc Christo", „%enediktinec", „tyaraschino" itd.
turins^i pelinovec. r=
^laščičarnica in pe^arija
Jakoba Zala^nika
na Starem trgu Št- 2t.
so neobhodno potrebni za domačo ia obrtno porabo.
v tvorniških
Pariz 1900
,Grand prlx'
Najvišjo odlikov.
1841 8-5
Izvirni Singerjevi	šivalni stroji * konstrukciji > izdelavi
Izvirni Singerjevi	šivalni stroji
Izvirni Singerjevi	šivalni	stroji llS0]i razShjeni
Izvirni Singerjevi	šivalni	stroji ,8°e"riosliivi v delozmo2nosti in
Izvirni Singerjevi šivalni	stroji	pri moderDem
B ezplsčni učni tečaji za vsa domača šivalna iHa in moderno umetno vezenje Zaloga svile za vezenje v najrazličnejših barvah. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Singer Co. akc. družba za šivalne stroje.
LJubljana, Sv. Petra cesta štev 4.
7v[estni trg ft. 6
Sv. Petra cesta št. 26.
l„Crranct Prix".
N aj v i šj a odli Ii h r Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovalo.
Vsak dan sveže medene, orehove in rozinove potice, šarkelj, pince in drugo pecivo, v pekarni pa fini domači rženi kruh.
Pristno A	in usta-
le, če /l8b0\	novno
na /r.RA.P.M\	leto
podplata /C.nnF-PGVPiA	1860
Za Miklavžalj	j Za
Miklavža!
Dobrodelni bazar pri „Slonu".
Lepo priliko pogledati in nakupiti si razna ročna dela kot
lepa Miklavževa darila
ima vsak, ki se potrudi ta teden
= k „Slonu" =
v dvorano v I. nadstropji.--
Odprto vsak (lan dopoldne od 0—12, popoldne od 2—5 ure.
Čisti dobiček je namenjen
96 100 4v»
deškemu sirotišcu v Marijanišcu.
Prijatelje sirotnih dečkov vabi k obilni vdeležbi
Podporni gospejni odbor za Marijanišče.
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko f-00 podobami
ur, zlatega >n srebrnega blaga in godbenih reči
HANN3 KONRAD
Nik.-rem. ura gi.2.»« tOTarna za ure in Izvozna trgovina
ur7š teta pfsnJjam.' MoSt flt. 520, CeŠkO
s katerimi more vsakdo barvati razno Ijtll	blago: sukno, platno, volneno blago,
svilo, zastore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdka BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 624 12 11—4

1592 10-1

Vsak dan jih izdela tovarna
40.000 parov!
Edini kontrahenti: Messtorft*, Belin C1«., Wien, I. Ka debelo in drobno pri Anton Krisperju v Ljubljani
kakor pri sledečih trgovinah:
V Ljubljani so na prodaj pri CeSkutl Marija, J. S. Benedikt, Petričič Vaso, Persohe Alojzij, Treo Karollna, Aut. Leutieb, Julije Stor, Ernest Sark, I. C. Hamaun, Vlkt Garhauser.
Brlnšek Ivan T-novo, Engelsberger Rud. Krško, Homann Friderik, Homann Oto, Fttr-sager Leopold v Radoljici, Gratner Jurij Kamnik, Gatsch A. Kostanjevica, Lapajne Valentin Idrija, Pollak Marija Kranj, Petelin Andrej Ribnica, Trevn Valentin Idrija, Trevn Anton Jesenice, Verblč Anton Sevnka Lebinger & Borgmann Litija E. Hoffmann Kočevje, Jonke
Frano, Bartelme Josip Kočevje
jLaneja Jrdine ^branih spisov
je pravkar izšla prva knjiga:
gojeni
«	* b njo*
ijozorjs i« Iliri.
Prezanimiva epizoda iz južno-slovanske zgodovine.
Jfnjiga, važna za vsakega jet-

Dunajsko Novomesto
Prva neukirchska tvornica klobas Maksa Schlief
priporoča vsak dan sveže narejene
Dunajsko-Novomeške frankfurtarice, dvojica 9 kr. klobasice-hrenovke. Zervelat-klobase in avgshurške 5 kr.
Samo za hotelirje in gostilničarje izredne cene.
12 parov dunajsko-novomeških frankfurtaric 1 gld.
pošilja na željo brezplačno na dom.
vednega Slovenca Cena Jf 3'
Edina prodaja za
i. c.
ano
1589 6-1
mil
iz2
po pošti tf 3- 20.
Zalcžil L.JcS^iuentner v Ljubljani.
v____'651 38_____
»I..... »n ..... * ..«>............«»...»...... ».o...«
Ernest Hammerschmidt- a nasledniki
IT)aclile Ulat$eb«i* § C©.
trgovina železnin in kovin
Ljubljana,
Valvazorjev trg štev. 6.
Največja zaloga .železnega poli ištva, postelilenih umivalnik garnitur i. t. d.
U
trgovina z delikatesami, Mestni trg.
g* n .■irjraaggSTJ'.

1536 12—2 llillllif
Nakup ln prodaja "»gj vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka — Promese za v,ako žtebMije. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
,, M K HI C U n
I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strnbelgasse 2.
4MT Pojasnila "T®® v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh špekulaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega ohrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnic.	134 268
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
llisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.]