Año (Leto) XVI (II) No. (Štev.) 36.
99
« E SLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES.
3. septembra (setiembre) 1959
06 socialnem dnevu
V	nedeljo 13. septembra t. 1. bo v Slovenski hiši na Ramon Falconu socialni dan, ki ga prireja Družabna pravda. Bo to že sedmi socialni dan, kar je lepo spričevalo za delavnost in prizadevanje organizacije, ki si v izseljenstvu prizadeva vzbujati zanimanje za socialna vprašanja med rojaki.
Vsako leto postavijo prireditelji socialnih dni na dnevni red pereče sodobno vprašanje. Tako so storili tudi letos. Predavatelji bodo v treh referatih obdelali “žensko vprašanje”. Saj je to vprašanje prav v izseljenstvu še posebno aktualno. Aktualno je vprašanje krščanskega pojmovanja žene in njega poslanstva, vprašanje žene v sodobnem družbenem življenju in delovanju, zlasti pa še vprašanje poslanstva slovenske žene in matere v izseljenstvu.
Prepričani smo, da se bodo rojaki socialnega dne udeležili ter tako na eni stran izkazali čast slovenski ženi, ker bo o njej govor na socialnem dnevu, na drugi strani pa dali priznanje Družabni pravdi za vse njeno delo med nami.
Ko smo s spominom bežno preleteli prejšnjih šest socialnih dni, so pred nami vstajale slike raznih slovenskih mož ki so se socialnih dni ne samo udeleževali, ampak na njih tudi predavali, govorili mladini o pomladi slovenskega krščansko socialnega gibanja med Slovenci, o borbi za prve socialne pridobitve za slovenske kmete in delavce. Med temi nam je posebno stopila pred oči podoba Franceta Kremžarja, katerega petletnica smrti je bila letos.
France Kremžar je bil doma znan po vsej Sloveniji. Njegovo ime se je imenovalo vedno, kadar je bil govor o tistih slovenskih možeh, ki so se ob prelomu v politični stranki slovenskih katoličanov odločno postavili na stran mladih, ki so jih voditi prelat Kalan, dr. Jan. Ev. Krek, dr. Korošec in drugi. S temi možmi je tedaj mladi Kremžar oral ledino na slovenskem kulturnem političnem, organizacijskem in socialnem področju. Bil je izvrsten govornik, postal je urednik Slovenca v Ljubljani, zatem Gorice in Primorskega lista na Goriškem, po prvi svetovni vojni znova vstopil v uredništvo Slovenca, v katerem je ostal vse do leta 1943, ko je prevzel uredništvo Domoljuba. Leta 1923 je bil izvoljen za poslanca Slov. ljudske stranke za litijski okraj ter obdržal ta nandat vse do leta 1929 do razpusta parlamenta. V stranki je užival lep ugled ter je bil v njenem vodstvu v rednih razmerah ter tudi član štirinajsterice pod Živko-vičevo vlado.
Tako je imel pokojni Kremžar za sabo izredno bogato in pestro delovanje —saj se je njegovo delo raztegalo od časov, ko so Slovenci šele začeli dobivati prve prave prosvetne in kulturne organizacije, prve zadruge, hranilnice, ko je bil slovenski tisk prav za prav šele v začetnem razvoju pa vse do časa, ko je slovenski narod že razpolagal z najvišjimi kulturnimi ustanovami, ki jih mora imeti kot svoboden in kulturen narod — z univerzo, znanstveno akademijo in drugimi kulturnimi ter gospodarskimi in socialnimi ustanovami.
Med komunistično revolucijo je odločno povzdignil svoj glas proti moriji lastnih bratov tudi on. Za lepšo bodočnost slovenskega naroda je žrtvoval dva sinova in neposredno pred odhodom v emigracijo je še odigral važno politično vlogo: Kot predsednik slovenskega parlamenta je proglasil ustanovitev slovenske države dne 3. maja 1945.
V	izseljenstvu med nami smo ga vedno radi poslušali, kadar je govoril na velikih slovenskih prireditvah. To je bilo zlasti ob spominski proslavi 10 letnice smrti dr. Korošca ter na izseljenskem katoliškem shodu leta 1952. Istega leta je imel na socialnem dnevu izredno lep in pregleden referat “Začetki socialnega gibanja na Slovenskem”. Priljubljen predavatelj je bil tudi na raznih sestankih in zborovanjih slovenskih mladinskih organizacij, na katerih je slovenski mladini odkrival lepoto in pestrost slovenske politične, kulturne, verske, socialne in gospodarske zgodovine. To je vedno rad storil, saj je zajemal iz svoje bogate zakladnice znanja, doživetja ter izkušenj.
Tak je bil med nami vse do 26. ju-
Elsenhower pri svojih zaveznikih
Eisenhower se nahaja v Evropi. Zadnjikrat je bil tam pred dvema letoma, prvič je bil sedaj v Angliji zopet po sedmih letih, je pa prvi severnoameriški predsednik po Wilsonu, ki je odšel v Evropo, zato, da bi utrdil mir na tem kontinentu kakor tudi po svem svetu. Wil-sonova misija se je razblinila v mir leta 1918, ki je nosil v sebi kal druge svetovne vojne. Eisenhowerjeva misija — povezati zahodne zaveznike v trdno skupnost in pridobiti si močno zaledje za razgovore z brezobzirno računarskim Hruščevom — pa se bo izcimila v — ?
Po izredno prijateljskem sestanku z Adenauerjem v Bonnu, kjer je ok.
150.000	šolskih otrok dobilo za Eisenho-werjev prihod prost dan. Ti so ga po zdravljali z nemškimi in ameriškimi zastavicami v rokah, ko se je vozil z letališča v limuzini z Adenauerjem, tolmačem — Eisenhower ne zna nemško, Adenauer pa ne angleško — in tajnim policistom po bonskih ulicah. Eisenhower se je še isti večer odpeljal z letalom v London, da tam začne šestdnevne razgovore z Macmillanom. V Bonnu je Eisenhower prepričal Adenauerja, da na konferenci s Hruščevom, ki se bo začela 15. septembra v Washingtonu, ne bo popuščal sovjetskemu diktatorju niti kar tiče Berlina niti v zahodnih načrtih ureditve povojne Evrope.
V Angliji je imel Eisenhower dolge razgovore z Macmillanom, na katerih sta razpravljala o vseh resnih problemih današnjega svetovnega položaja. Vključila sta v razgovore problem kitajskih komunističnih napadov v Laos in v Indijo, ki so se pravkar začeli. Tudi sta razpravljala o Franciji in njenih akcijah v Alžiru ter o nemško-francoskih odnosih. Eisenhower je obiskal angleško
Ïçaljevo družino v gradu Balmoral. V ondonu je imel pred odhodom sestanek sx,španskim veleposlanikom glede na-daljne ameriške vojaške in gospodarske pomoči Španiji, kot eni najvažnejših postojank v obrambnem sklopu Zahoda.
Iz Londona je Eisenhower odletel v Francijo, kjer ga je na letališču Le Bourget pričakal De Gaulle in ga zapeljal po Champs-Elysées med bučnim pozdravljanjem Parižanov.
Najvažnejša postaja v Eisenhowerje-vem potovanju, zaradi narave proble mov, ki jih bo moral rešiti, je brez dvoma Francija. De Gaulle se je na svojem posestvu v Colombey les-Deux-Eglises najresneje pripravljal na dolge razgovore z Eisenhowerjem. Odkar je pred 15 meseci prišel na oblast v Franciji, ni bila ta država še tako osamljena, kakor je prav sedaj. Naletela je na nasprotovanja svojih sosedov in zaveznikov skoro na vseh področjih. Ameriška reakcijska letala so morala odleteti z NATO oporišč v Franciji na nova, taktično manjvredna oporišča v Zahodni Nemčiji, ker je De Gaulle vztrajno zahteval popolno enakopravnost Francije z ostalimi zavezniki v pogledu atomskega orožja in pri odločanju o svetovnih problemih. Anglija, ogorčena nad francoskimi zahtevami in nad narašča-
jočim prijateljstvom ped Nemčijo in Francijo, ki izpodriva angleški vpliv na evropskem kontinentu, uradno sicer ni pokazala nezadovoljstva, odražalo pa se je v silovitih napadih angleškega ti ska na De Gaulle-a in Adenauerja.
Celo De Gaulleovi novi prijatelji Nemci so postali vznemirjeni zaradi francoske ekspanzivnosti. Vplivna skupina krščanskih demokratov, v Bonnu je brzojavno prosila Adenauerja, ki je bil takrat na počitnicah v severni Italiji, naj intervenira v Parizu. Vplivni časopis Die Welt je zapisali; “Upajmo, da nas De Gaulleova politika nikdar ne bo prisilila izbirati med Francijo in USA, kajti v tem slučaju še bomo morali posloviti od Francije. p6slovili se bomo s krvavečim srcem, toda poslovili se bomo.”
Tudi Afrika se pritožuje nad Francijo. Tunizija je pretekli teden odpovedala carinsko unijo s Francijo. Predsednik nove Sudanske republike je zagrozil, da bo razbil francosko afriško skupnost, če bo Francija izvedla atomski poskus v Sahari.
Strokovnjaki so napovedovali Eisen-howerju težak položaj v Parizu in burne seje z De Gaulleom. Toda med Eisen-howerjevim bivanjem v Londonu so zaveli toplejši vetrovi iz okolice De Gau-llea. De Gaulle je dal vedeti Eisenho-werju, da ne bo postavil Washingtonu težkih pogojev, niti ne bo napadel ameriške politike. Pripravljene ima zahteve za večje soodločanje Francije v svetovnih problemih in izjavo, da francosko-nemško prijateljstvo stremi k še trdnejši povezavi zahodnega bloka, ne pa k odstranitvi Anglije 'iz Evrope.
Jedro De Gaulleovih razgovorov z Eisenhowerjem pa je Alžir. V glavni skupščini ZN se pripravlja ponovna debata o tem problemu. Nedavni francoski udari proti upornikom v Alžiru so bili dovolj močni, da so upornike razpršili, niso pa jih uničili. De Gaulleu ni ugajala zahteva francoskega ministrskega predsednika Michaela Debrea, naj čim prej konča vojno v Alžiru, za kar naj De Gaulle izda novo povelje za po-jačanja francoskih oddelkov v Afriki. De Gaulle se je pritožil: “Tam imajo že
100.000	vojakov več, kakor jih je potreboval Napoleon, da jč zavojščil vso Evropo”. Na tridnevnem obisku v Alžiru, ki ga je pred kratkim opravil, so mu predložili tri alternative: nadaljevanje vojne, podaritev nedOvisnosti Alžiru ali pa najti nov način, kako končati vojno, ne da bi dobil Alžir neodvinost. Najbolj se De Gaulle boji glasovanja v glavni skupščini ZN. De Gaulle je pripravil nov načrt za Alžir, ki ga bo kot prvemu povedal Eisenhowerju, da si bo tako Francija zagotovila severnoameriško podporo v ZN za svojo politiko v Alžiru. Pri lanskem glasovanju o Alžiru, ki ga je Francija dobila z enim glasom večine, se je USA vzdržala glasovanja. Doslej so se francoska prizadevanja za ameriško podporo razbila ob dejstvu, da Washington ni imel hobene politične linije v tem problemu.
■:-S
indi ja pred odločitvijo
Kitajski komunisti so izvedli nove izpade čez tibetansko mejo v Indijo. Zasedli so tudi majhno himalajsko državico Butan, od koder je na tisoče prebivalcev zbežalo čez visoke prelaze v Indijo. Med indijskimi obmejnimi stražaji in kitajskimi komunisti je prišlo do novih spopadov ter je bilo na indijski strani več smrtnih žrtev. Iz Tibeta, ki so ga kitajski komunisti spremenili v veliko vojaško oporišče za pohode proti ju dijski meji velike množine vojaškega materiala in čet.
ijjja 1954, ko je umrl. Naslednjega dne smo ga pokopali na buenosaireškem pokopališču Chacarita.
Prav je, da se ga letos ob socialnem dnevu ob petletnici njegove smrti spomnimo. Saj je tedaj legel v grob, kakor je zapisala Svobodna Slovenija, “eden najboljših, kar jih ima slovenska emigracija, mož ki je znal dati svojemu življenju vsebino, izpolnjujoč vestno svoje dolžnosti napram sebi, napram svojemu bližnjemu in napram Bogu”.
Medtem so komunistični uporniki v Laosu, ki jih podpirata rdeča Kitajska in komunistični severpi Vietnam, zasedli nova področja v severnih laoških provincah, prav tako pa so izvedli osamljen napad na cesto, |ci veže laoško glavno mesto Vientiane ? severnimi provincami, komaj 20 km ¿severno od prestol-nice.	.
Premier Nehru je v indijskem parlamentu podal kratko poročilo o dogodkih ob severni indijski meji, izjavil, da se bo Indija branila pred neizzvanimi napadi kitajskih komunistov in da je že izdal ukaz o premiku redne indijske vojske proti severu. Odbil pa je predlog socialistične opozicije, naj bi indijska letala bombardirala cesto, ki so jo komunisti zgradili s svojega področja čez indijsko mejo na kaapirsko visoko planoto že leta 1957 in rdejansko že takrat kršili indijsko mejo. Po tej cesti sedaj kitajski komunisti dovažajo vojaški material.	j
Nenapovedan napdd na Indijo je povzročil odstop vojnega ministra Krishne Menona zaradi nasprotovanja generalov,
I Z TEDNA
Venezuela je severnoameriško vlado zaprosila za izročitev biv. predsednika generala Pereza Jimeneza. Zaradi te zahteve so Pereza Jimeneza v Severni Ameriki zaprli, po zaslišanju so ga po položitvi kavcije 25.000 dolarjev izpustili na svobodo. Nekateri ameriški listi so v zvezi s to zadevo zapisali, da bi bilo želeti, da bi si Perez Jimenez poiskal kako drugo državo za svoje bivališče.
Kuba se je v zadnjem času zapletla v spor tudi s Haiti-jem, kar je imelo za posledico odpoklic kubanskega diplomatskega predstavnika v Haiti ju. Med tem je pa Fidel Castro dobil zagovornika v osebi brazilskega poslanika v Habani, ki zatrjuje, da Castro ni bil komunist, da to ni in da v njegovi vladi ni komunistov, njegova agrarna reforma pa da daje že dobre rezultate.
Biv. predsednik medameriškega o-brambnega odbora gen. Shepherd je izjavil, da vlade 21 ameriških držav trenutno med drugim preučujejo tudi predlog tega odbora za ustanovitev posebne medameriške vojne akademije. Za ustanovitev takega medameriškega vojaškega zavoda sta ponudili že mesti Argentina in Kolumbija. Gen. Shepherda je v medameriškem obrambnem odboru zamenjal general Lemuel Mathewson.
Prvaka angleških laboristov Gaitskell in Bewan se mudita na enotedenskem obisku v Moskvi prav v času, ko je bil v Angliji na obisku ameriški predsednik Eisenhower. Glavni razlog obiska je v
V	TEDEN
nameri laboristične stranke zmanjšati vpliv in pomen zadnjega obiska pred-1 sednika angleške vlade Macmillana v Moskvi v zvezi z bližnjimi angleškimi parlamentarnimi volitvami.
Nekateri francoski listi so objavili poročilo, da nekateri funkcionarji italijanske KA nameravajo ustanoviti svojo “katoliško stranko”, za katero naj bi stal Vatikan. Te novice so v Vatikanu takoj zanikali in naglasili, da se Vatikan ne vmešava v notranje zadeve kake države.
Število učencev in dijakov na ameriških katoliških ljudskih, srednjih in visokih šolah je to jesen močno naraslo. Po izjavi funkcionarjev ameriških kat. šol se v teh zavodih v Severni Ameriki sedaj vzgaja nad 5 milijonov otrok in dijakov. Samo na kat. univerzah je 387.488 slušateljev.
Listi v Kairu poročajo, da bo vlada Združene arabske republike še naprej prepovedovala prehod izraelskim ladjam skozi Sueški prekop. To sporočilo so e-giptovski listi objavili z ozirom na izjavo nekaterih ameriških senatorjev, da ameriška vlada ne sme izplačati kredita vladi Združene arabske republike za modernizacijo naprav v Sueškem prekopu tako dolgo, dokler po tem prekopu ne bodo mogle neovirano voziti ladje vseh držav.
V	Jugoslaviji je bila prejšnji teden velika železniška nesreča. Blizu Banje Luke je iztiril brzovlak Zagreb-Sarajevo. Pri nesreči je bilo 14 mrtvih, 40 pa ranjenih.
Druga svetovna vojna
V	torek, 1. septembra, ob tričetrt na šest zjutraj, je poteklo 20 let, odkar je nacistični nemški kancler Hitler izdal proglas nemškim oboroženim silam za napad na Poljsko. S tistim trenutkom se je začela ena največjih dram moderne zgodovine, ki se je končala 2. septembra 1945, se pravi šest let in en dan pozneje, ko je Japonska na severnoameriški križarki Missouri podpisala brezpogojno predajo generalu MacArthurju.
V	naslednjih številkah bomo za to priliko objavili v zgoščenih stavkih zgodovino druge svetovne vojne z najvažnejšimi vojaškimi in političnimi dogodki, ki so tudi našo domovino Slovenijo zajeli v svoj vrtinec in ji prizadejali toliko gorja s strahovitimi posledicami, ki jih čutimo še danes mi v tujini in oni doma.
Invazija Poljske in začetek druge svetovne vojne
1939: Konec junija se začno izkrca vati v Danzigu nemški “prostovoljci”, da bi pojačali nacistično stranko, ki jo ■ je vodil Albert Forster v tzv. Svobodni državi. Francija in Anglija odpošljeta svoje misije v Moskvo, da bi pridobili Moskvo za mirovno fronto.
23.	avgust: Sovjetski zunanji minister Molotov in nemški zunanji minister Ribbentrop podpišeta nemško sovjetski pakt, ki je pomenil za presenečeni zahodni svet spremembo odnosov med ZSSR in Nemčijo. Hitler si je zavaroval hrbet in se more tako v celotni posvetiti svojim načrtom proti srednji in zahodni Evropi.
1.	september: Forster objavi priključitev Svobodne države Danzig k Nemčiji, medtem ko Hitler v Reichstagu objavi, da je dal povelje svojim oboroženim silam za napad na Poljsko. Začela se je invazija Poljske. Anglija in Francija
ki zahterajo odločnejše ukrepe proti napadalcem.
Tibetanski Dalai Lama je zaprosil Nehruja, naj mu indijska vlada da status tibetanske vlade v begunstvu, ni pa še dobil pozitivnega odgovora. USA je to Dalai Lamovo zahtevo podprla. Prav tako je podprla Dalai Lamov predlog, naj bi se v ZN začela razprava o problemu Tibeta, Indije in Laoša in da naj bi ZN poslali svojo komisijo na ogroženo področje.
Nehru se še bori za vzdrževanje nevtralnosti Indije v gigantski borbi dveh svetovnih blokov, pričel pa je že vidno popuščati, ko uvideva, da se je danes treba odločiti za eno ali drugo stran, sicer bo postal žrtev neusmiljenih mlinskih kamnov te velike bitke.
protestirata z ultimati o takojšnjem u-miku nemških čet iz Poljske, toda zaman.
3.	september: Anglija in Francija z nekaj urno razliko napovesta vojno Nemčiji. Toda oddaljeni od vojnega pozori-šča in slabo pripravljeni na vojno ne moreta priskočiti Poljski na pomoč. Nacistični napad na Poljsko se je začel brez vojne napovedi. Poljsko napade Nemčija po morju, po suhem in iz zraka. Na stotine bombnikov bombardira 36 poljskih mest. Poljsko mejo prekorači 74 nemških divizij (1.300.000 mož). Poljakom uspe oklicati splošno mobilizacijo, toda oboroženi so z zastarelim o-rožjem. Nemške strojnice in tanki neusmiljeno kosijo slovito poljsko konjenico.
8.	september: Nemške divizije prodrô v predmestja Varšave. Mesto se preda nemškim silam po 20 dneh junaških pouličnih bojev.
17.	september: ZSSR napade Poljsko z izgovorom, da mora “zaščititi svoje meje” in v dveh dneh okupira, brez odpora, vzhodne poljske predele. Naslednjega dne si prijateljsko podajo roke nemški in sovjetski vojaki v Brest-Li-tovskem.
19.	september: Hitler ponudi mir Franciji in Angliji, pod pogojem, da priznata Nemčiji njene osvojitve. Anglija in Francija ponudbo odbijeta.
28.	september: Nacistična Nemčija in komunistična ZSSR podpišeta pakt o delitvi Poljske.
★
Medtem je Francija mobilizirala 50 divizij. Angleži so izkrcali na evropskem kontinentu ekspedicijski oddelek (4 divizije). Anglija in Francija ustanovita Vrhovni vojni svet pod vodstvom Chamberlaina in Daladiera. Francoski vrhovni poveljnik Gamelin razpostavi svojo vojsko vzdolž znamenite Maginotove linije. Nemško vrhovno poveljstvo je med tem dokončalo svojo Sigfriedovo linijo, kopijo Maginotove, ki jo prav tako smatrajo za neprodorno. Med obema linijama je bila ničija zemlja, pozorišče, kjer so se odigravali brezpomembni spopadi med patruljami vso zimo 1939-1940.
14.	oktober: Neka nemška podmornica podre v norveški fjord Scapa Flow in torpedira engleško križarko Royal Oak. Križarka se potopi z 800 možmi.
30.	november: Sovjeti napadajo Finsko po suhem, po morju in iz zraka. Bombardirajo glavno mesto Helsinki. Finska se junaško upira.
17. december: Posadka potopi nemško križarko Graf Spee blizu Montevidea v Rio de la Plata, ko jo obkolijo in težko poškodujejo angleške vojne ladje.
(Sledi)
\ ODNOSI MED CERKVIJO \ IN DRŽAVO V JUGOSLAVIJI
Od lanskega leta se bistveno niso spremenili. Ostali so isti. Se pravi: Bolj dostojni, civilizirani so kot so bili prejšnja leta, ko so komunisti nastopali proti kat. Cerkvi in njenim duhovnikom z vso brutalnostjo. Niso pa niti pravilni, še manj pravični ali pa iskreni. Sedanja državna oblast se varuje nedostojnega postopanja v cerkvenih zadevah in grobih protizakonitosti, cerker pa na drugi strano opušča vse, kar bi pri komunistih moglo povzročati izzivanje. Vsaka stran se drži svojih načel.
V okviru zakona o pravnem položaju verskih skupnosti dušni pastirji nemoteno opravljajo cerkvena opravila. Mladino poučujejo v cerkvah. Sedaj komunisti dovoljujejo tudi najvažnejše procesije in romanja. Tudi je po cerkvah dovoljeno pobiranje prispevkov za po trebe cerkva. Deloma je dovoljeno prinašanje denarja in drugih daril tudi v župnišča. Komunistična oblast je pa silno pozorna na pridige. “Nespretni” pridigarji imejo zato pogosto opravka s policijo in sodišči, kajti komunisti imajo ovaduhe tudi po cerkvah. Zato je konkretna aplikacija verskega nauka na po roko, spoštovanje nedelj 'in praznikov, na versko vzgojo otrok in mladine pogosto predmet policijskih in sodnih postopkov proti duhovnikom. Najnovejši do kaz za to imamo v Šempetru pri Gorici, kjer so župnika Alberta Metlikovca obtožili, da ni o veliki noči blagoslovil hiše, v kateri živita le civilno poročena zakonca. S tem naj bi bil povzročil pre pir med njima in starši, ki živijo v isti hiši. Komunisti so ga spravili pred sodišče, ki je proti omenjenemu župniku uporabilo tisti člen kazenskega zakonika, ki govori “o širjenju verske mržnje in nestrpnosti” ter ga obsodilo na 5 mesecev zapora. In to kljub temu, da je župnik Metlikovec pravzaprav le spoštoval voljo zakoncev, ki sta odklonila duhovnika, ko sta sklepala zakon.
Komunisti so dalje neizprosni glede verskega udejsvovanja učiteljev, vzgo jiteljev in vseh, ki imajo v raznih državnih zavodih opravka z mladino. Za ko gar tu ugotove, da zahaja v cerkev, ga hitro odstranijo.
Komunisti vedno in povsod nastopajo-proti naukom kat. cerkve s širjenjem in propagiranjem kontracepcije, tj. uporabe sredstev proti spočetju. Jugoslovanski škofje so nastopili proti njej v zadnjem pastirskem pismu, čeprav so ga duhovniki brali po cerkvah, proti njim komunisti niso nastopili.
Spremba komunistične taktike v postopanju proti kat. Cerkvi se odraža tudi v njihovem zadržanju do letošnjih proslav stoletnice prenosa lavantinske škofije iz Labudslce doline v Maribor. Vse te proslave komunisti dovoljujejo, kajti dobro se zavedajo, da bi se v nasprotnem primeru še bolj zasovražili pri ljudeh.
Ob 5. obletnici smrti
Dobrega prijatelja se vedno radi spominjamo, pa naj bo to oseben prijatelj ali prijatelj slovenskega naroda.
In med dobre osebne prijatelje vodilnih slovenskih mož in slovenskega naroda spada Msgr. Dr. Avguštin Jur e tič, ki je umrl 5. avgusta 1954 leta v Fri-bourgu v Švici.
Pok. dr. Juretič je bil rojen leta 1890 v Sp. Jelenju pri Sušaku. Po končani gimnaziji je vstopil v senjsko bogoslovje. Po novi maši 1914 je šel nadaljevat bogoslovne študije v Avguštinej na Dunaj. Tu je prišel v stik z dr. Krekom in dr. Korošcem in od tedaj naprej pa vse do svoje smrti nikdar ni prekinil tesnih prijateljskih stikov s Slovenci. Saj je bil istega duha, ki je tedaj preveval slovensko politično-kulturno, socialno, gospodarsko in versko življenje. Po doktoratu leta 1917 je nastopil kaplansko mesto na Reki, leta 1918 je bil tajnik reškega Narodnega odbora. Ko so Italijani Reko zasedli, je dr. Juretič odšel za dve leti študirat socialna vprašanja v Louvain v Belgijo. Po vrnitvi je bil nekaj časa župnik v Ladjevcu, nato so ga kat. škofje poslali kot svojega zastopnika v Beograd, kjer je bil tudi kon-zultor beograjske nadškofije. Leta 1934 je bil imenovan tudi za glavnega tajnika Glavne zadružne zveze. Ves čas se je udejstvoval kot priznan časnikar, že prej kot urednik “Seljačkih novin”, pozneje pa kot pisec poročil in člankov v “Hr-vatski straži”. Pred izbruhom II. svetov-
Letošnje leto je doma namreč cerkveno proglašeno za Slomškovo leto. V proslavo 100 letnice, odkar je Slomšek prenesel škofijski sedež iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor, je mariborska škofija izdala 50.000 koledarčkov s Slomškovo sliko, 80.000 malih podobic prav tako s Slomškovo sliko, šmarnice iz življenja Slomška, kjer je škof Anton Martin Slomšek prikazan kot velik častilec Marije, škofija je zbrala tudi o-gromno zgodovinsko gradivo o vseh župnijah. Skupno z ljubljansko škofijo pa misli še to leto 'izdati veliko cerkveno ljudsko pesmarico z notami in 50.000 izvodov malih cerkvenih pesmaric brez not, komunistična oblast je pa za popravilo mariborske gotske stolnice dala 22 milijonov dinarjev. Dalje so po vseh župnijah mariborske škofije tridnevne duhovne obnove, v nekaterih tudi celotedenskih misijonov. Tako so imeli v vseh mariborskih župnijah tak misijon od 13. do 22. marca t. 1. Uspel je zelo-dobro in vse cerkve so b'le vedno polne. Komunisti teh pobožnosti niso prav nič motili.
Ljudstvo ima zaupanje v svoje duhovnike, ki so vdani svojim škofom. Ta vdanost je tako očitna, da kaka izjema ne more kvariti te splošne slike. Delovanje Cirilmetodašev, ki sodelujo z režimom, se namreč skoro ne pozna.
prijatelja Slovencev i
ne vojne se je preselil v Zagreb in postal konzul tor pri predsedstvu škofijskih konferenc. Med II. svet. vojno je po nasvetu zagrebškega nadškofa kardinala dr. Stepinca odšel v emigracijo v Švico, kjer je ustanovil in organiziral svojo informativno službo in izdajal hrvatski biljten. Ves čas je zahodni demokratski svet informiral o komunističnih zločinih v domovini.
Politično je dr. Juretič doma pripadal najprej Hrvatski pučki stranki, ki je bila sestrska organizacija Slovenske ljudske stranke, pb prenehanju te stran-
Kakor že več let, tako so se tudi letos slovenski izobraženci, ki so pred meseci ustanovili Zvezo slovenskih absolventov visokih, srednjih in višjih strokovnih šol, sestali na počitniškem tečaju. Sestanek so 'imeli v Bilčovsu; u-deležilo se je tega sestanka 70 izobražencev. Obdelali igo vrsto vprašanj iz javnega življenja lin pripravili načrt za nadaljne narodno; delo na Koroškem. Izčrpna predavanja so imeli tajnik Zveze prof. Val. Inzko, podpredsednik g. Avguštin Čebul in nadučitelj Rudi Vouk. Sledila sta diskusija o raznih vprašanjih in družabni večer. Tečaj so zaključili naslednji dan z mašo zadušnico za vse vojne žrtve slovenskih izobražencev.
★
V	Vrbi sta v glavni šoli razstavljala modele ladij vseh časov slikar Jerina in njegov sin. Pri slovesni otvoritvi so bili deželni glavar, predstavniki vojaških oblasti in časnikarji. V 60 modelih je prikazan razvoj gradnje ladij od egipčanske jadrnice iz leta 2.000 pred Kr. do danes. Razstava je bila zelo poučna za mladino pa tudi zanimiva za odrasle, saj je prikazala velikanski napredek pomorske tehnike. Vsi modeli so izdelani natančno po merilu 1:100. Tako meri model največje ameriške letalonosilke Forrestal 3 metre «v dolžino in 79 cm v širino.
V	Svečah je Slovensko prosvetno društvo “Ročna” praznovalo 50 letnico dela. Julija je društvo proslavilo oblet-
I ke je pa deloval v dr. Mačkovi Hrvatski kmečki stranki,
Vse svoje življenje je tesno in prijateljsko sodeloval s slovenskimi ministri in poslanci v Beogradu, vedno podpiral slovenske težnje in vedno rad zahajal v Slovenijo. Tudi tedaj, ko so na hrvatski strani od vseh strani grmeli, da Slovenci” izdajajo” hrvatske interese s teni, ko vodijo svojo lastno slovensko politiko.
Slovenci se ga kot svojega dobrega in zvestega prijatelja še vedno toplo spominjamo in smo mu hvaležni za vse, kar je v svojem življenju napravil za slovenski narod.
nico z veliko kulturno priieditvijo, ki so se je udeležili ravnatelj dr. France Tisehler in prof. dr. Pavle Zablatnik ter edini še živeči ustanovni član in nekdanji tajnik društva Jakob Beguš. Sodelovali pa so tudi člani sosednjih prosvetnih društev in farnih igralskih družin. Prireditve se je udeležilo nad 400 ljubiteljev slovenske pesmi in besede.
“Gottscher Zeitung”, glasilo kočevskih Nemcev, ki je do leta 1941 izhajalo v Kočevju, so zopet začeli izdajati v Celovcu.
SEDMI SLOVENSKI SOCIALNI DAN
V nedeljo, 13. septembra bo v Slovenski hiši na Ramon Falcon žedmi slovenski socialni dan z naslednjim sporedom:
Ob 8.15 uri bo direktor g. Anton Ore-har daroval sv. mašo.
Ob 9. uri: Začetek zborovanja, na katerem bodo govorili:
1.	Univ. prof. dr. Ignacij Lenček: Krščansko pojmovanje poslanstva žene;
2.	Ga. Ana Kraljeva: Žena v sodobnem družbenem življenju;
3.	Ga. Marijana Marnova: Poslanstvo slovenske žene in matere v izseljenstvu.
Vabimo vse Slovence in Slovenke, da se udeleže socialnega dne.
Stalni odbor socialnih dni
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
NAJ PRJBŠUŠD MIKAM. ME IZIDE SSitra VAŠEGA IMENA!
VSE SLOVENSKE PODJETNIKE
znova opozarjamo na vsakoletni Zbomik-Koledar, ki bo poleg zanimivega brcnja tudi letos prinesel oglase slovenskih podjetnikov v Argentini in drugod po svetu. S tem bomo dali Slovencem živečim v domovini ali pa po svetu najpopolnejši
PREGLED SLOVENSKE PODJETNOSTI!
PRIPRAVITE SVOJ OGLAS IN POŠLJITE NAM GA PRAVOČASNO !
KOROŠKA
POČITNIŠKI SESTANEK SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
BODOČNOST
Demokratični Slovenci v svetu si povsod močno prizadevajo, da bi doraščajočo slovensko mladino vzgojili v narodnem in verskem duhu.
V	ta namen imajo povsod, kjer so večje skupine, slovenske tečaje ali šole.
V	njih slovenske učiteljice in učitelji uče slovensko mladino slovenščine, jo seznanjajo s slovensko zgodovino ter lepotami slovenske zemlje, kateheti jim pa verske resnice oznanjajo v narodnem jeziku. Pri tem zadevajo na velike težave, ki so enake v Severni Ameriki, kakor v Argentini, ali pa v Avstraliji. Na probleme, ki so združeni v svetu s slovensko šolo in z doraščajočo slovensko mladino je znova opozoril slovenski pisatelj Karel Mavser. Piknik dveh slovenskih šol v Clevelandu mu je dal priložnost, da je v uvodniku “Bodočnost” v Am. domovini z dne 23. jul. t. i napisal naslednje tehtne misli in ugotovitve, ki veljajo za slovensko emigracijo ne samo v USA in Argentini, ampak tudi povsod drugod po svetu. Zato jih tudi v celoti ponatiskujemo:
Bodočnost je beseda, ki je mnogokrat v naših ustih. Je to beseda, ki skriva v sebi, kar si želimo; vse, kar v preteklosti še nismo mogli storiti, je beseda, ki skriva v sebi tudi naš konec. Tam nekje v bodočnosti bomo prišli do konca svoje poti in za nas bo konec časa.
Preteklost je za nami. V njej ne moremo ničesar več premakniti, nič več prestaviti. Vsaka stvar, vsi boji, vse zmage in vsi porazi imajo svoj predal. Moreš pogledati, katerega leta je bil poražen Napoleon, katerega leta je umrl, kako je umrl, kdo je bil pri njem na zadnjo uro in kaj so bile njegove zadnje besede. To je zgodovina, ki je ne moreš spremeniti.
Bodočnost pa je nekaj drugega. To je odprt svet, ki skriva v sebi vsemogoče možnosti, je kraj, kjer moremo še zidati. In ta bodočnost je pred nami, skupno z božjo roko jo držimo pred seboj. V to bodočnost, ki je sicer ne vidimo kakor preteklosti, gredo z nami vred naši najmlajši, naši otroci.
V nedeljo, 26. julija, bo imela Slovenska šola pri Sv. Vidu skupno z otroci Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti svoj piknik na Kaliopovi farmi. Ob tem
pikniku, ki ga prirede vsako leto, bi morali mi vsi misliti na bodočnost, na bodočnost naših otrok, ki odraščajo pred našimi očmi in ki jim bo prej ali slej legla na ramena teža, ki jo zdaj nosimo stari.
To leto sem zlasti premišljal o našem tisku, o slovenskih dnevnikih in tednikih, o mesečnikih in knjigah. Umirajo in legajo po dolgih letih k večnemu počitku, ker zmanjkuje bralcev, ker ni več ljudi, da bi brali v besedi, ki je bila prvim naseljencem edina in najlepša tolažba. Prihaja doba, ko se bodo vse naše založbe, male in večje, znašle pred velikim vprašanjem, ki že zdaj trka na vrata: Kaj napraviti?
Naši otroci bi morali hiti v stanu to vprašanje rešiti, morali bi biti porok, da bodo časopisi in knjige v našem materinskem jeziku še izhajale, še je čas, da bodo slovenske šole, kjer so, z vodstvom, z učitelji in starši vred, usmerile naše otroke proti cilju, ki smo ga starejši vedno gledali v najlepši luči. Naj z našimi otroci vred bero domačo besedo vsi stari ljudje, ki jim je ta beseda najbolj pri srcu in bi bili na starost prikrajšani zanjo.
Slovenska šola ni luksus, slovenska šola ni samo napor nekaterih, ki jim je domača beseda pri srcu, slovenska šola je potreba, je nujna potreba, če hočemo ohraniti, kar je našega, če hočemo, da se bodo naši časopisi še držali, če hočemo, da se bomo tudi čez deset let mogli na današnjem slovenskem St. Clairju še slovensko pomeniti.
Vse to je v bodočnosti, toda bodočnost je prav za prav podaljšana sedanjost. Ne pričeti jutri ali pojutrišnjem. Treba je začeti ta^oj. Zakaj spe knjižnice s slovenskimi knjigami in ni otrok, ki bi brali? Kje je krivda? Samo govorjenje slovenske besede ne bo rešilo. Treba je brati, treba je pisati, treba se je učiti.
Ko boste v nedeljo videli gruče otrok in precenili, koliko hi se dalo napraviti, če bi vsa ta mladež svojo besedo spoštovala in cenila, potem boste nemara uvideli, da bi naša bodočnost bila lahko še dolga in lepa. če ne bo, bo zgodovinar poiskal krivdo, jo napisal in jo dal v predal, kakor je zdaj Napoleonov padec in njegov konec. Tedaj ne bo mogoče ničesar več napraviti.
Mislim, da smo za bodočnost svojih otrok postali malomarni, da vsi gledamo le na to, kako bi jim omogočili lažje življenje. Garal sem kot črna žival, praviš, naj bo otroku boljše. Morda mu boš res boljše postlal kakor si sebi, toda če gledamo svoje otroke, vse brez izjeme, potem si moramo vsi priznati, da smo v tej želji pozabili na narodni čut, na dobrino, ki je nam dala dihati v težkem času.
Nujno potrebno je, da učimo svoje o-troke strpnosti, da jih naučimo spoštovati vsakega človeka, toda strašno neumno je, da gremo v tem tako daleč, da
si mu že skoraj več ne upamo povedati, da je Slovenec. Svojo lastno kri skušamo skriti v veliko okolje, ga potisniti pod krilo mogočne angleške besede samo zavoljo tega, da bi se nemara kdo ne posmehnil, če bi naši otroci med seboj govorili slovensko. Kdor se namreč posmehuje, našega spoštovanja niti vreden ni in je prvi potreben, da odide v šolo strpnosti.
Marsikdaj bi morali iti vase. Pojdite tja za North American banko in na tabli, ki označuje tisto cesto boste brali: Grdina. Tujci so izkazali Slovencu čast in se mu nikoli niso posmehovali, čeprav je pokojni Grdina do zadnje ure ostal Slovenec. Tudi našim otrokom se ne bodo. Bodo pa se vsem tistim, ki se šle-vasto boje, da ni dobro govoriti slovensko in bi bili radi vse, samo Slovenci ne.
Tu je šola in tu je bodočnost. Nihče nas ne bo učil, kako naj napravimo, če sami tega ne bomo storili. In na moč bridko je, če slišiš, kakor se je meni samemu zgodilo. Naši ljudje v slovenski narodni noši počaste prireditev, da izzveni po starem, da imaš občutek, da si doma. Ko pa prisluhneš, ne moreš verjeti svojim očem: ta mladež, ki zna dobro slovensko, še tisto uro angleško govori.
Mislim, da smo potrebni izpraševanja vesti, trdega izpraševanja. In dolgega. Pa močnega kesanja in trdnega sklepa, če vsega tega ne bo, potem v bodočnosti nimamo kaj iskati. Ostala bodo za nami samo imena, še ta morda spačena, da boš komaj uganil, da se je kdo slovenje pisal.
Imamo slovensko šolo, imamo bodočnost pred seboj. Podpirajmo prvo, da bo bodočnost lepa, da ne bomo že mi na starost hlepeli po pisani domači besedi.
ARGENTINA
Predsednik dr. Frondizi in zunanji minister dr. Tabaoda sta prejšnji četrtek pred državnimi tajniki za vojsko, letalstvo in mornarice ter visokimi vojaškimi poveljniki pojasnjevala zunanjo politiko argentinske vlade.
V	vrhovnem poveljstvu argentinske vojske je prišlo do novih sprememb. Glavni poveljnik vojske div. gen. Carlos Severo Toranzo Montero je nameraval odstaviti poveljnika konjenice gen. Hec-torja Lambardi-ja in šefa generalštaba suhozemske vojske gen. Edvarda Cone-so. S tem načrtom pa nista bila soglasna ne drž. tajnik za vojsko gen. Anaya in tudi ne predsednik republike. Zato mu je drž. podtajnik za vojsko polkovnik Carlos Lopez Meyer sporočil, da ni umestno, da bi še nadalje ostal na položaju glavnega poveljnika vojske.
Predsednik republike dr. Frondizi bo
24.	t. m. obiskal provinco Tucuman.
Zadnja obširna in dolgotrajna debata c sedanjem argentinskem gospodarskem položaju se ni odlikovala samo po izredno visokem številu govornikov, ampak tudi po surovosti izrazov nekaterih opozicionalnih poslancev in žaljivih izpadov proti ministru za gospodarstvo ing. Alsogarayu. Posebno strupen je bil v tem pogledu poslanec Arraya. Min. za gospodarstvo ing. Alsogaray je takoj imenoval svoja zastopnika, ki pa z zastopniki omenjenega poslanca nista mogla razsoditi te stvari ter je nato tretja osebnost odločila, da med obema dvoboj ni na mestu.
V	opozicionalni ljudski radikalni stranki so imeli nedavno notranje volitve strankinih funkcionarjev. Za predsednika stranke je bil izvoljen dr. Ricardo Balbin. Notranje volitve so imeli tudi pri krščanskih demokratih, kjer je bil izvoljen za predsednika stranke dr. Guillermo Fernandez Gil, nosilec tkz. liste “ljudska integracija”. S te liste je bil izvoljen tudi prvi podpredsednik dr. José María Holgado, drugi podpredsednik je pa dr. Horacio Peña z “zelene liste”.
Zločinski elementi še vedno po raznih mestih postavljajo bombe in druga rozstrelilha sredstva. Eksplozije bomb so doslej zahtevale že več žrtev in to vedno nedolžne. Za preprečitev terorizma je vlada predložila parlamentu v odobritev osnutek, s katerim je občutno poostrila kazenske predpise za take zločine. Zadnji teroristični zločin, ki je bil izvršen v četrtek prejšnji teden v prvih popoldanskih urah sredi Buenos Airesa, je pa omogočil, da je policija dobila v roke neko uradnico s kovinarskega sindikata. Izpovedala je, da je pobegli zlo činec Benito Moya, namestnik blagajnika v istem sindikatu. Policija je takoj za njim izdala tiralico, a ga doslej še ni dobila, zaprla je pa že več njegovih pomočnikov. Za Benita Moyo so na policiji ugotovili, da ima pri njej že precej popisano kartoteko z raznimi nečednimi deli in zločini, politično pa pripada peronistični stranki ter je bil pod Peronom celo poslanec te stranke v pro-vincijskem parlamentu v Salti. Sodnik je ukazal aretirati tudi tajnika kovinarjev, dočim je blagajnik pobegnil.
Argentinsko civilno letalstvo je prej-šni teden zadela huda nesreča. 40 km vstran od paraguayske prestolnice je moralo zasilno pristati najnovejše potniško letalo na reakcijski pogon Comet
4.	Samo spretnosti pilota se je zahvaliti, da pri nesreči niso izgubili življenja vsi potniki. Tako sta pa ob zasilnem pristanku izgubila življenje samo pilot, ter ena žena, ki jo je zadela kap, 17 potnikov je pa ranjenih. Poškodovano letalo je bilo še čisto novo, saj je doslej preletelo samo še 700 ur. Zavarovano je bilo za 280 milijonov dolarjev.
Novi buenosaireški nadškof kardinal Caggiano je dejal, da bo pridržal za svoje sodelavce vse sodelavce pok. nadškofa Msgra. Lafitte-a, v Buenos Aires bo pa prišel v začetku oktobra.
Zunanji minister dr. Taboada bo 12. septembra odpotoval na jesensko zasedanje glavne skupštine Organizacije združenih narodov.
V	Cordobi je nastal velik požar v vse-učiliški tiskarni. Požar je uničil skoro vse stroje ter veliko knjig in papirja. Škodo cenijo do 15 milijonov pesov.
V	Buenos Aires je prišel državni podtajnik v severnoameriškem pravosodnem ministrstvu Malcolm Wilkey. V Buenos Airesu je sodeloval na pravnem seminarju OZN. * V
URUGUAY
V	Paysandú v Uruguayu se je smrtno ponesrečila z avtomobilom Margarita Auersperg, žena kneza Karla Adolfa Auersperga, zadnjega graščaka v Kočevju, ki se je po vojni naselil v sosednji republiki. Stara je bila šele 45 let.
ilovice tzSfovenije^
Zvezni izvršni svet je sprejel spremembe in dopolnila v jug. kazenskem zakonu. Spremembe med drugim ukinjajo kazen omejitve državljanskih pravic po prestani kazni in dosmrtno kazen. To so zamenjali s kaznijo zapora 20 let. Prav tako so zmanjšani dosedanji maksimumi kazni. Ta bo kazen strogega zapora, ki doslej ni mogla biti izpod 6 mesecev in ne daljša od 20 let, nadomeščajo s kaznijo s presledkom 1 — 15 let. Maksimum kazni zapora, ki je znašal doslej 5 let, so v predlogu zmanjšali na 3 leta. Smrtno kazen so obdržali še naprej, vendar je pa ni mogoče izvrševati nad osebami, ki še niso dopolnile 21 leta, razen, za krivce “najhujših kaznivih dejanj proti ljudstvu in državi ter oboroženim silam”.
130 obletnico delovanja Blasnikove tiskarne v Ljubljani so nameščenci tiskarskega podjetja proslavili z javno akademijo.
Prvakinja ljubljanske opere Vilma Bukovčeva je gostovala z velikim uspehom v Bolgariji. V vlogah oper Madame Butterfly, Manon in Faust je nastopala v Sofiji, Plovdinu in Rusih. Biv. tenorist ljubljanske opere Rudolf Franc je pa podpisal pogodbo še za nadalnji dve leti z opero v Duesseldorfu v Nemčiji, kjer poje tenorske vloge zlasti v italijanskih operah Trubadur, Tosca, Carmen, Rigo-letto ter Boheme. Gostuje pa tudi v o-perah v Berlinu, Hamburgu, Koelnu, Dortmundu in Stuttgartu.
Tovarna kos in srpov v Tržiču je začela graditi nov objekt. Do tega so bili prisiljeni zaradi dotrajanosti starega obratnega prostora in zaradi večjih zahtev tržišča.
Ljubljanska filharmonija je nedavno priredila koncert skladb članov Kluba komponistov pri Akademiji za glasbo z naslednjim sporedom: Božič, Koncert za saksofon in orkester, Petrič, Divertimento za pihala; štibilj, Koncertna glasba za rog in orkester, Petrič: Koncert za klarinet in orkester, Markovič, Sinfonija. Solisti so bili: Srečko Dražil, Jože Falout in Miha Gunzek.
V Ljubljani ljudje še na ulici nimajo miru pred komunistično propagando. Tako so na poslopju Slovenske filharmonije na Kongresnem trgu pod komunisti na Trgu revolucije razpeli veliko platno, na katerem ob lepem vremenu
Kadar kaj kupiš, se prej prepričaj, kje je boljše in ceneje, če si se namenil kupiti hladilnik, pralni ali šivalni stroj, P. Novak Ti jih še vedno nudi po zelo nizkih cenah.
Izkoristi posebno ugodno priliko za nakup talnego snažilca (enceradora) in sesalca z,a prah (aspiradora), ki je za vsako gospodinjstvo prepotrebno hišno orodje (primerno za darilo).
Prihranil si boš čas in denar, če boš kupil pri
P. NOVAKU Cerrito 2245 poleg Av. Villegas Lomas del Mirador
vsak večer prikazujejo filme iz delovanja komunistične stranke pred, med in po vojni ter filme s Titovega potovanja po Azijskih državah.
Med Beogradom in Zagrebom bodo letos začeli polagati podzemeljski tako imenovani koaksialni kabel, ki bo omogočil tisoč telefonskih pogovorov naenkrat, prenos televizijskih slik in radiogramov.
Grad Turjak nameravajo komunisti obnoviti ter ga napraviti za privlačno izletniško točko. Da bi pa pri turistih vbudili zanj še več zanimanja, nameravajo v gradu urediti “belogardistični muzej”.
Zvezni izvršni svet v Jugoslaviji je odobril investicijski program za gradnjo avtomobilske ceste Beograd-Djevdjelija ter avtomobilske ceste vzdolž jadranske obale. Ta cesta bo dolga 1313 km ter bo šla od Reke skozi Split, Dubrovnik, Petrovac na moru, Titograd, Kolašin, Ivanjgrad, Kosovska Mitroviča do Skop-lja, kjer bo imela stik z avtomobilsko cesto Beograd-Djevdjelija. Del jadranske ceste je že zgrajen.
Komunisti doma so za zbiralce zgodovinskega gradiva o nastajanju komunistične stranke in o njihovem razkrajanju nekomunističnih organizacij pred prihodom na oblast komunistov razpisali tudi visoke nagrade. Tako je dobil Stane Vilfan iz Ljubljane 75.000 din za razpravo “Nekaj podatkov o delavskem gibanju v Julijski krajini in v Italiji sploh”, Pavel žavcer je dobil nagrado 50.000 din za razpravo “O delu napredne levičarske mladine v akademskem društvu “Triglav” v Zagrebu”, Franjo Fi-javž je napisal razpravo “Kako je nastajala v letih 1932-1934 organizacija komunistične mladine v Mariboru”, Štefan Kuhar iz Ljubljane pa razpravo “Vpliv in vloga partije v Zvezi kmečkih fantov in deklet v Prekmurju”. Oba sta za svoji deli prejela po 30.000 din. Nagrade je izplačal iz svojih bogatih sredstev Zgodovinski arhiv CK ZKS.
V Polhovem gradcu so zgradili nov turistični dom. Poleg doma mislijo urediti Šfe kopališče in nekaj počitniških hišic.
Ljubljana je navezala stike z angleškim mestom Nottingham. V to mesto je nedavno odpotovala na obisk tričlanska delegacija slovenske prestolnice, ki so jo Sestavljali ing. Ivo Klemenčič, podpredsednik okrajnega ljudskega odbora Ljubljane, dr. Joža Benigar, predsednik sveta za zdravstvo in Avguštin Lah, predsednik sveta za šolstvo ok. ljudskega odbora Ljubljana.
Ljubljanska občina je uvedla stalno turistično vodniško službo. Zadevna odredba določa, da so dolžne vse turistične organizacije na območju Ljubljanskega okraja organizirati turistično vodniško službo. To službo bo pa lahko opravljala samo oseba, ki bo dokazala, da pozna vse kulturne, zgodovinske, arheološke, etnografske, pokrajinske, politične in druge zanimivosti kraja, ki ga želi razkazovati tujcem. Pri tem bodo komunisti seveda skrbno pazili, da bodo taka
PRED PREDSTAVO CANKARJEVEGA POHUJŠANJA
Cankarjevo ime na naših odrih bore malo srečujemo. Kadar se hočemo ponašati in se proslavljati za prav velike rodoljube, se vneto trkamo po prsih velikega narodnjakarstva in grmimo: “Slovenska beseda je beseda praznika...”. Mnogo dalje pa že ne pridemo. Vsega drugega se izogibljemo, kakor bi bilo kužno, kakor bi ne bilo Cankarjevo. Nek strah je med nami, da smo v vseh enaj stih letih v celoti igrali le eno njegovo igro: Kralja na Betajnovi. Ali smo ga torej vredni, če se ga ogibljemo in dajemo prednost vsemu drugemu pred njim? Veseli bi ga bili drugi narodi, ko bi ga imeli in visok prestol bi mu odka-zali, mi hodimo mimo njega in še opazimo ga skoraj ne...
Tem topleje zdaj pozdravljamo Ciuda-delski oder, ki si je za svoj desetletni praznik udejstvovanja izbral domače delo, Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanski, v izredno lepem jeziku, ponekod klenem verzu. Igra- satira, visoko zahtevna za slehernega igralca, z napetim potekom dejanj. Pozdravljamo, ker je z živo močjo prebredel vse ovire in težkoče, zaradi katerih so se nekateri že veselili plesa na pogorišču, češ Cankar je padel v vodo. Pozdravljamo, ker je to delaven praznik igralske družine, ki jo je namesto strogih pravil oklepala ljubezen do ustvarjanja in so tako pod bandero dela in idealizma prišli do te predstave, ki jim pomeni mejnik prvega
desetletja. Prepričani smo, da njihove delo ne bo popustilo, ampak da bo šlo z ietim poletom v drugo desetletje.
Kmalu po prvi predstavi Pohujšanja, ki je bila v decembru 1907 v tedanjem slovenskem gledališču v Ljubljani-, je nek kritik zapisal tudi te besede: “Pohujšanje je zlasti obračun, včasi burkasto razposajen, včasi grozotno tragičen obračun s svetohlinsko moralo slovenske družbe”. Torej je tudi v njem Cankar dvignil bič, kakor že tolikokrat, nad hinavščino in namerno slepoto... ter se vedno znova predstavlja kot borec za zboljšanje tedanje družbe.
Tudi naša družba danes ni tako dobra in tenkovestna, da bi ji tedanja satira ne smela izpraševati vesti. Prej kot dvignila, se je pogreznila in počrnila v tem motnem materijalističnem svetu. Torej bo tudi nam imela kaj povedati in nas na marsikaj opozoriti. Če smo si v svesti, da mnogi med nami prezirajo kulturno delo in mislijo, da je umetnost manjvredno ali nepotrebno hlapčevsko opravljanje posla, potem bo ta obračun naravnost porazen, če bo vsaj nekaj tega prikazala in osvetlila predstava ter obudila omrtvela srca k novemu življenju v krogu naše skupnosti, potem bo dosegla svoj vzvišeni namen. In Cankarjevo Pohujšanje bo po skoraj 60 letih življenja pomenilo znova obračun naše današnje slovenske družbe...
—jkc
izkazila dobili samo zanesljivi ljudje, ki bodo tujcem seveda govorili vse v prilog sedanjemu komunističnemu režimu, v nič pa devali prejšnje vlade v Jugoslaviji.
“Ljubljana v ilegali” je prva od štirih knjig, ki je izšla nedavno v Ljubljani v počastitev 40 letnice ustanovitve kom. stranke. Uredil jo je uredniški odbor: Marica Čepe, Vlado Kozak, Vladimir Krivic, Miroslav Luštek in Janez Vipotnik. Glavni in odgovorni urednik je pa Vladimir Krivic. Prva knjiga ima tri poglavja: Kako je patrija gradila temelje množičnega revolucionarnega gibanja, Tehnika — močna opora ilegalnega gibanja in Iz prvih pesecev okupacije. Ljubljansko “Delo” je izid knjige kljub poplavi propagandistične komunistične literature oznanil z naslovom “Knjiga, ki smo nanjo čakali...”
Na progi Ljubljana-Beograd je začel voziti ekspresni brzovlak. Iz Beograda odhaja ob 8.20 zjutraj, v Ljubljano na pride ob 13.10 uri. Iz Ljubljane odhaja proti Zagrebu ob 16.35 uri, v Beograd pa privozi ob 22. uri in 38 minut.
Izvršni svet LRS je sprejel odlok o določitvi krajev, za katere bo tajništvo Izvršnega sveta za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve v skladu z republiškim zakonom o urbanističnih projektih izražal svoje soglasje k potrditvi urbanističnih programov. Ti kraji so: Ajdovščina, Anhovo z naselji Deskle in Kanal, Bled, Bohinjska Bistrica, in naselja ob Bohinjskem jezeru, Bovec, Brežice, Celje, čateške toplice, črna, Črnomelj, Dolenjske toplice, Domža-
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Argentina in njeno gospodarstvo
je bil inaslov predavanja na prosvetnem večeru Društva Slovencev v soboto 29. avgusta. Predaval je predsednik Društva Slovencev g. Lojze Horvat. Prosvetni večer je vodil podpredsednik DS g. dr. Julij Savelli. Pozdravil je navzoče, ki so se v lepem številu udeležili predavanja in povedal, da je g. Lojze Horvat prvi izmed Slovencev diplomiral na ekonomski fakulteti Katoliškega kulturnega instituta, ki je bil začetnik sedanje Katoliške univerze. Nato je predavatelj v obširnem predavanju orisal temelje modernega gospodarstva, zlasti nauk Adama Smitha, utemeljitelja liberalnega gospodarstva in zagovornike angleške gospodarske politike. Tudi Argentina je skupaj z ostalimi državami Južne Amerike spadala v območje angleške gospodarske politike. Današnje težko gospodarsko stanje skuša argentinska vlada rešiti s pomočjo posebnega gospodarskega načrta, čigar tispeh pa zavisi od mnogih in različnih činiteljev. Po predavanju je bila živahna debata.
Buenosaireški državni kolegij, ki je
vključen v ustanove vseučilišča v Buenos Airesu, je za lefos pripravil šest koncertov evropske vokalne glasbe. 8. maja je bil koncert francoskih pesmi,
5.	junija nemških, 3. julija italijanskih,
7.	avgusta angleških; 4. septembra bo pa večer slovanskih in 2. oktobra španskih pesmi.
Na koncertu dne 4. septembra bo v dvorani v ul. Bolivar 263, v Bs. Airesu cb 18.10 uri pela v prvem delu koncerta sopranistka Amalij Bazan pesmi naslednjih skladateljev! Hrvata Gotovca, Čeha Dvoraka, Poljakov Chopina, Pade-revskega in Moniuszisa ter Rusov Glinke, Dargomirskega, Rahmaninova in Musorgskega, v drugem delu koncertnega. večera bo pa nastopil mešani zbor Slovenskega pevskega zbora Gallus ter bo izvajal skladbe Boštjančiča, Tomca, Marolta, Preglja, Vrabca, Adamiča, Pu-ša, Prevoleca in Flajjšmana.
Sestanek borcev
Čeprav se včasih zdi, da dogodki iz naše protikomunistične borbe, katerih živa priče smo bili, nezadržno tonejo v pozabo in istočasno zamira spomin za
le, Dravograd, Gozd Martuljek, Grosuplje, Herpelje-Kozina, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Jesenice, Jezersko, Kamna gorica, Kamnik, Kobarid, Kočevje, Kostanjevica ob Krki, Kranj, Kranjska gora, Kropa, Laško, Lendava, Litija, Ljubljana, Ljutomer, Maribor, Medvode, Mežica, Murska Sobota, Nova Gorica^ Novo mesto, Postojna, Prevalje, Ptuj, Radenci, Radovljica, Ravne, Ribnica, Rimske Toplice, Rogaška Slatina, Ruše, Sežana, Slovenj gradeč, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Škofja Loka, šmarješke Toplice, Šoštanj, Štore, Tolmin, Trebnje, Trbovlje, Tržič, Velenje, Videm-Krško, Vrhnika, vsi kraji v obmorskem pasu od Ankarana do Sečovelj, Zagorje, Žalec in Zreče.
Umrli so. V Ljubljani: Dr. Ivan Grašič, ing. Stane Premec, prof. na Srednji tehn. šoli v p., Vinko Rozman, upok., Marija Pelc, Ana Boltauzer, vdova po magistratnem ravnatelju v p. v Mariboru, Ludvik Lovšin, upokojenec, Peter Žorž, delavec, Antonija Bučeč, roj. Zupančič in Ana Levičnik, roj. Fichtenau, vdova po apelac. svetniku na gradu Struga, Marija Globočnik, roj. Drmelj v Boštanju ob Savi, Ana Petrič, pos. iz Tuševega dola, Ivan Urevc, šef. krajevnega urada in matičar v Gorjah pri Bledu, Jože Verstovšek, šef. komerc. zadruge v Brežicah, Leopold Šmuc v Škocija-nu pri Turjaku, Anton Kralj, st. mizar v Litiji, Anton Zupančič v Naklem, dr. Ado Ločniškar, zdravnik v Žalcu, Ivan Belah, upok. v Škofji vasi, Jurij Medved, upok. v Celju i.n Terezija Gregorc, roj. Urbanc v Duplicah pri Kamnici.
ARGENTINI
svetle like padlih soborcev, je vendarle res, da je med nami še vedno živa zavest, da pripadamo neločljivim vrstam slovenskih protikomunističnih borcev.
Dokaz za to: nedeljski (30-8-59) informativni sestanek “Borcev” v Našem domu v San Justu, ko je nad 55 borcev iz tega okoliša od začetne domobranske pesmi do udarne koračnice zapete ob koncu, napeto sledilo celotnemu poteku.
V izčrpnem govoru strokovnega načelnika smo imeli priliko spoznati ustroj vojaškega šolstva na sploh in še posebej v predvojni Jugoslaviji, članski načelnik je poročal o številčni rasti “Borcev” s pozivom, naj bi vsi navzoči še z večjim navdušenjem sodelovali za okrepitev naših vrst; posebno mladina je poklicana, da trdno odločena nadaljevati začeti boj stopa na mesta svojih padlih junakov. Tudi poročilo blagajnika je naletelo na uspešen odmev, saj smo takoj po končanem sestanku v petih minutah nabrali 518.— pesov za naše invalide. O splošnih smernicah, ki vodijo organizacijo pri letošnjem delu, je zatem spregovoril starešina našega društva; pojasnil še prav posebej prijateljsko stališče, ki smo ga zavzeli do ZSPB v Severni Ameriki.
Ob prijetnem pomenku ob koncu, ko so udeleženci stavljali vprašanja in predloge kakor tudi umestne pripombe, je znova prišlo do izraza geslo, ki nas je vodilo včeraj in nas vodi danes: “Domobranci, legijonarji, svojo zemljo ljubimo ...”
Osebne novice
Pcroka. V soboto dne 29. avgusta 1959 sta se v ramoški župni cerkvi poročila g. France Zurc in gdč. Verá Kokalj. Poročne obrede je opravil g. direktor Anton Orehar, za priči sta bila ženinu g. Peter Klobovs, nevesti pa g. Janez Kokalj. Na koru je pel Slovenski cerkveni pevski zbor iz Ramos Mejia. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje iskreno čestitamo ter želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
Družinska sreča. V villa España — Barazategui je bil krščen Janez Bernard Šterbenc, sin Janka in Angele, roj. Šilc. Za botra sta bila g. Rudolf Vidmar in ag. Marija Zgonc, otroka je pa krstil katehet g. Stanko Škrbe.
S L O V E N C I
KANADA
V	Toronto je dopotovala tretja slovenska usmiljenka. ¡Je to s. Palmira Dvoršak. Po vojni je dve leti delovala kot usmiljenka v bolnišnici Bambino Ge-su v Rimu, nato pa 12 let v raznih bolnicah v Franciji.
Na občnem zboru Prosvetnega društva Baraga je bil izvoljen za predsednika Hinko Erčulj.
V	Torontu sta umrli Marija Miklavčič in Marija Stermenszky. Obe so pokopali na pokopališču Holy Cross.
Torontu so bili krščeni: Elizabeta Ma-
P O SVETU
rija Baškovič, hčerka Jožefa in Marije roj. Čerpnjak; Ada Ana Prince, hčerkica Stanislava in Anice roj. Bubnič; Zvonko Perša, sinček Antona in Marije roj. čontola; Viktor Albert Sebanc, sinček Feliksa in Angelce roj. Dejak; Robert Rački, sinček Branka in Vlaste roj. Podlipnik; Diana Elizabeta Bubnič, hčerkica Jožefa in Ethel Izabelle roj. Kalvin; Janez Murn, sinček Janeza in Antonije roj. Brinovec; Frank Viktor Demšar, sinček Franka in Marije roj. Čadež; Daniel Ernest Celar, sinček Ivana in Antonije roj. Žagar; Emil Harald Schemitseh, sinček Emila in Eme roj.
Vsak teden ena
PRESNETA LJUBEZEN...
Presneta ljubezen, kako je sladka, je nisem kupila, je sama prišla.
Presneta ljubezen, kakšno imaš moč, iz glave te spravim, iz srca ni moč.
PRIREDITVE
SEPTEMBER
Petek, 4. Koncert slovanskih pesmi v dvorani Državnega kolegija v Bs. Airesu pri buenosaireškem sveučilišču, Bolivar 263, Capital, ob 18.10. Slovenske pesmi bo pel mešani zbor Slov. pevskega zbora Gallus.
Sobota, 5. Osmi kulturni večer Slovenske kult. akcije ob 19. uri v salonu Bullrich, Sarandi 41, Capital.
Nedelja, 6. Romanje članov Družabne pravde in njenih prijateljev v Marijino svetišče v Pontevedra, Prov. Bs. As. Maša ob 11. uri.
Slavnostna akademija v proslavo 10 letnice obstoja SDO in SFZ s koncertom in šaljivo spevoigro Kovačev študent. Začetek ob 17.30 uri ma Bmé. Mitre 1655, Capital.
Sobota, 12. Sestanek članov Slov. kat. akad. društva. Predava Estonec Raúl Sargace o Estonski.
Nedelja, 13. Sedmi socialni dan po maši v Slov. hiši na Ramón Falconu. Ciu-dadelski oder bo uprizoril Cankarjevo farso Pohujšanje v dolini Šentflorjanski.
Društvo Slovenska vas v Lanusu: Uprizoritev ljudske igre “Pri kapelici” v Slovenskem domu. Začetek ob 16. uri.
Nedelja, 20. Na slovenski pristavi bo ob
15.	uri blagoslovitev novih prostorov, združena s Slomškovo proslavo. Nastopili bodo otroci slovenskih šolskih tečajev.
Sobota, 26. Prosvetni večer Društva Slovencev v Slovenski hiši.
LANUS
Uspela družabna prireditev
Prejšnjo nedeljo je društvo Slovenska vas priredilo “koline”. Vsa prireditev je imela zelo prijeten domač značaj. Mnogo družin je prišlo v Dom že opoldne, drugi in gostje od drugod so pa pričeli prihajati pozneje. Klobase so bile res v čast domačim klavcem, ki so več kot dva dni garali, da so pripravili vse, kakor je bilo treba. Poseben del programa pod imenom “pol ure dobre volje” je privabil na oder najboljše vaške šaljivce, stare in mlade, ki so vzbudili dobro voljo še prr zadnjih, ki so se čemerno držali. Domači lanuški godci so skrbeli, da so tudi vsi, ki so jih pete srbele, prišli na svoj račun. Celotna prireditev je trajala enajst ur in dala društvu lep čisti dobiček, ki je namenjen za kritje stroškov, ki bodo z zadobitjem njegove pravne osebe.
V nedeljo, 29. avgusta t. L, pa je predsednik Društva Slovencev g. Horvat Lojze po drugi sveti maši ponovil predavanje o “Argentini in njenem gospodarstvu”, ki ga je imel prejšnji večer v Slovenski hiši. Obisk je bil zelo zadovoljiv.
Schemitseh; Slavko Tompa, sinček Ivana in Kristine roj. Matjašec; Alojzij Pavel Turk, sinček Jožefa in Frančiške roj. Rupnik; Kristina Marija Svetina, hčerkica Alojzija in Alojzije roj. Šušteršič.
Poročili so se: G. Marjan Kersnik in gdč. Dragica Zupan; g. Vjekoslav Jakovčič in gdč. Frančiška Humar; g. Slavko Žižek in gdč. Dragica Laič; g. Franc Pfeifer in gdč. Ana Skorič; g. Norbert Oitzl in gdč. Ana Pfeifer; g. Branko Rački in gdč. Vlasta Podlipnik; g. Beniamino Giuseppe Mazzucco in gdč. Jožica Kete; g. Joseph O’Brien in gdč. Štefanija Marini(c); g. Anton Flegar in gdč. Frida Čontala; g. Štefan Matjašec in gdč. Rozalija Sobočan; g. Jožef Smrdelj in gdč. Bernarda Fatur; g. Danilo Baša in gdč. Marijana Levec. Bilo srečno in obilno blagoslovljeno!
V slovensko faro Marije Pomagaj so se vpisali: Družine: g. Zvonko Krošelj iz Brežic in ga. Ljudmila roj. Vaščer iz Dobove; g. Stanko Komočar iz Brežic in ga. Nevenka roj. Orešič iz Maribora. Poedinci: g. Martin Zakrajšek (ostala družina še v Sloveniji); g. Jernej Tomazin, prišel v Kanado iz Argentine; g. Anton Remic iz, Mekinj pri Kamniku; g. Vinko Jankovič iz Brežic; g. Jože Kranjc iz Šoštanja. Poedinke: gdč. Nada Špilar, gdč. Ana Roškarič iz Sv. Lenarta v Slov. goricah; gdč. Marija Oset iz Domžal, gdč. Božena Bivic iz Ljubljane, gdč. Veronika Novak iz Ljubljane, ga. Marjana Barle, prišla k svoji hčerki Mariji por. Skubic, gdč. Marta Gerič s hčerkico Marijo.
Kako se reče
PO ŠPORTNEM SVETU
(Glas vpijočega v puščavi)
Špica. Zadnjič feem navedel to besedo in pustil bralcem, da sami ugotovijo, ali se sme rabiti ali ne. Iz SP je razvidno, da je prav, če rečemo, da ima kolo špice, ne smemo pa reči n. pr. špica pri svinčniku. V tem primeru moramo to besedo nadomestiti z drugo: konica (osina, ost.) Namesto špičast bi rekli koničast (šilast, ostnat), špičiti — ostriti, šiliti. Očividno je to nemška beseda (die Spitze) in zato jo preganjamo. Zakaj je izraz dovoljen v pomenu napera (naperek) pri kolesu, ne vem, morda zato, ker v nemščini nima tega pomena (Nemci pravijo die Speiche). V SP sem opazil tudi majhno nedoslednost: špičiti ima križec (je torej prepovedana beseda), ošpičiti (priostriti, ošiliti) pa samo zvezdico (kar pomeni, da je pogojno dovoljena, da se n. pr. sme rabiti v preprostem jeziku). Verjetno bodo v prihodnji izdaji SP to popravili.
Nekdo se zanima, kako slovenimo “propiedad horizontal”. V neki pravni knjigi (ki je izšla v Ljubljani pred nekaj leti) sem odkril dosledno rabo izraza etažna lastnina. Etažen je francoska tujka in pomeni nadstropen (1’etage — etaža, nadstropje). Kakor sem izvedel pred kratkim (iz zanesljivega vira), je ta pravni izraz v splošni rabi in ne poznamo nobene soznačnice (sinonima). Nihče ne reče nadstropna lastnina, ali kaj podobnega čeprav SP prepoveduje tujko etaža, etažen. To je eden izmed mnogih primerov, kako gre raba večkrat mimo SP. Kako se bomo odločili pa mi? Večina bo verjetno rabila še naprej španski 'izraz kot doslej in se tako izognila problemu.
Ni še dolgo, ko sem omenil novo be-
III. Vseameriške portne igre
V čikagu so se prejšnji teden pričele te igre, pri katerih sodeluje 2.200 športnikov in iz vseh ameriških držav. Prve igre so bile 1951 v Buenos Airesu, 1955 so bile v Mexicu, letos pa v čikagu. Pri pripravah za te velike igre so sodelovale mestna občina, privatna podjetja in posamezne športne organizacije. Poleg obstoječih igrišč so zgradili mnoge nove športne prostore.
Kljub vsemu pa poročajo, da organizacija ni ravno na višku in da je prišlo do marsikaterih nesporazumov, protestov in tudi do prav smešnih dogodkov. Tako so otvoritev športnih dni prestavili za en dan, ker niso na otvoritev povabili — nastopajočih delegacij. Toda Prireditveni odbor je na otvoritev na Vseučiliskem trgu prišel in šele nato so se spomnili, da niso obvestili nastopajočih.
Največja težava pa je tudi v razsežnosti mesta. Na igrah nastopajo v 27 športnih panogah in to na 22 različnih igriščih. Poleg vsega tega je v Čikagu huda vročina, ki zelo muči nastopajoče.
Slavnost se je pričela z ameriško državno himno, nato so izstrelili 24 topovskih salv v pozdrav vseh nastopajočih držav, nadškof Albert Meyer je blago-
sedo, ki sem jo že nekajkrat opazil v Slovenskem poročevalcu: stolpnica. Zdaj sem izvedel (iz Ljubljane), da se že precej rabi in pomeni isto kot nam že dobro znani nebotičnik. Tako imamo zdaj novo soznačnico (sinonim). Kdor hoče biti moderen, se je lahko oprime!
Za razmišljanje: hacerse mala sangre. Kako bi poslovenili to rečenico (fra zo)?
slovil vse prisotne. Potem je v imenu predsednika ZDA prebral pozdravno pismo Milton Eisenhower. Pozdravni govor je imel župan mesta Čikago, po njegovem govoru je v imenu športnikov Jack Kelly dal slovesno prisego. Tik pred prisego so dvignili vse zastave in obenem izpustili nad igriščem 5.000 golobov. Ob koncu je godba zaigrala vse-ameriško himno, zbor tisoč pevcev pa je zapel Haendlovo Alelujo.
Naslednje dni šo bile na različnih igriščih tekme v raznih panogah. Tako je Argentinec Suarez pridobil za svojo državo prvo zlato medaljo v teku na / 10.000 m in postavil nov rekord teh iger s časom 30:17’2.
V prvih dveh dnevih iger je ZDA priborila 10 zlatih, 8 srebrnih in 4 brona ste, Argentina 1 zlato, Kuba 1 zlato in
1	bronasto, čile 1 zlato, Zahodna Indija
2	srebrni in 3 bronaste, Panama 2 srebrni in 1 bronasto, Kanada 1 srebrno in 1 bronasto, Venezuela 1 srebrno in Mek-siko in Puerto Rico po 1 bronasto medaljo.
IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA
Kovinarji so v Argentini pričeli 25. avgusta s stavko za nedoločen čas. Stavka okrog 250.000 delavcev, zaradi stavke ne more obratovati 68.000 podjetij. Izgube podjetij cenijo vsak dan za 300 milijonov pesov, delavci ..pa izgube na zaslužku okrog 50 milijonov. Zaradi stavke kovinarjev, če bi se preveč za vlekla, bodo prizadete skoro vse panoge industrije.
Stavko so kovinarji pričeli za podkrepitev svojih zahtev po povišanju plač. Delovna pogodba je namreč pre-
Pred nakupom se posvetujte pri
Logsetu Novaku
Izključno zastopstvo
KUMAR §. R. L
Avda de MAYO 302. T. E. 658-7083 Velika izbira hladilnikov, pralnih strojev, šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, TV aparatov ter drugih potrebščin za dom, vse najboljših znamk. Cene ugodne, tudi možnost dolgoročnega odplačevanja do dveh let. Nudim tudi dobra motorna kolesa. Svetujem nakup električnih hladilnikov že sedaj* kajti po leti bodo dražji. Kličite po telefonu, zglasite se osebno v trgovini. Pridem tudi na dom.
Nastopi orkestra MOULIN ROUGE
Nedelja, 13. septembra 1939
Začatek ob 16. uri
LJUDSKA IGRA S PETJEM
PRI KAPELICI
Slovenski dom v Lanusu
Vabi odbor društva "SLOVANSKA VAS"
€ i u dadeIški oder
NEDELJA, 13. SEPTEMBRA, ob 18. uri
IVAN CANKAR:
POHUJŠANJE
V DOLINI ŠENTFLORJANSKI
Farsa v treh aktih.
VSTOPNICE:
so že v predprodaji, Ramos Mejía, French 94 (Librería "Ema") Cena: $ 20.—, 15.—, 10.—
KOVAČEV ŠTUDENT
IN
PEVSKI KONCERT
sta glavni točki prireditve SDO in SFZ v proslavo 10 letnice njunega obstoja.
Vstopnice v predprodaji:	|| Prireditev bo 6. 9. 1959
j| ob 17.30 v Capitalu, v Slovenski hiši na Ramon Falconu || Bme. Mitre 1655, 2 kva-in v trgovini Vester-Maček v Liniersu. || dri od Plaza Congreso.
t	v mesecu septembru:
| Sobota, 5. septembra: j	Restaurant “Nino”, V. López.
| Nedelja, 6. septembra:
|	Restaurant “Sommer”. čajanka
I(Chillavert).
Sobota, 12. septembra:
“Palacio de la Cerveza”, Montevideo. R. O. del Uruguay. Nedelja, 13. septembra: “Alpenlaender Verein”, Montevi-l	deo, Uruguay,
f Sobota, 19. septembra:
|	Sociedad Alemana de Gimnasia
|	de Villa Ballester.
| Sobota, 26. septembra:
I	Confitería “Velero”, V. López.
STANKO MAJCEN
(D
LUČKA
Meja je tako gosta, da dekle hodi po njej. Vrh mejice hodi, kot da je tam lepa zelena pot... Dekletu so tri leta in za svojo starost-mladost je velika. Lučka ji je ime in to je njena sreča. Že kdaj bi jo bili zgrešili, da ji ni ime Lučka. V laseh ima namreč pentljo, trak v križ zavozlan in tako mogočen, da se sveti skozi vse vejevje vsega vrtnarjevega vrta, od konca pa do konca. Lučka je vrtnarjeva hči edinka, trije so pomrli pred njo za Škrlatico, dva za njo za še hujšimi boleznimi. Ostala je sama, rekel bi, resnično sama. Da ni staršev nad njo, bi bila sama, kakor je Vsaka lučka na svetu sama...
■Ta svet je bila tema, in kjer je tema, so luči potrebne. Gotovo je duša taka luč, in če je odbrana od mnogih drugih, je luč še prav posebne vrste. Lučka pa je bila lučka, ki ji je pentlja v laseh kazala pot, pot pa tudi drugim, ki po nji Lučka hodi.
Da ni bilo te pentlje, tako bele in blesteče, kdo ve, kam bi se bila izgubila Lučka ?
“Kakor Jezus po morju hodiš po meji-ci,” so jo dražile matere sosede, ne-
voščljive, da njihovi otroci tega ne zmorejo.
“Pa mejica me drži...”
“Naj te drži, vendar boš padla; še mar ti ne bo, ko boš padla med osat in kamenje s tiste svoje mejice...”
Kakor Jezus po morju — to se je zdelo Lučki imenitno, zakaj vedela je, kdo je Jezus in kaj je morje.
In čim večkrat je poskušala to svojo hojo vrh goste pristrižene mejice v šolenčkih, ki jih ni bilo kaj razen rožaste barve in puha, tem bolj se ji je posrečila.
Toda nekega podvečera je padla; spotaknilo se ji je, ali ob zakrivljeni glogovi veji ali ob popku tulipana, ki je skozi mrak in mrežo mejice prediral v zrak in dan — padla je, prekopienila se in obležala na kupu mehkega gnoja, ki ga je bil oče vrtnar pripravil za pozno pomlad.
Nič joka, nič stoka. Pobrala se je, o-čedila obleko in zakorakala, da poskusi, ali še more postaviti nogo pred nogo. Šlo je; Jezus, hodeč po morju, jo je bil obvaroval vsega hudega.
če jo vprašaš: Nocoj je sobota, jutri
je nedelja, kako boš končala dan?
Ona: Umila si bom noge.
Ali če jo vprašaš: To jutro se pričenja teden, kdo ve, koliko tednov ti je še odmerjenih, kako ga boš začela?
Ona: Pesem’ i, ,i, i, že znam, zadnjo kitico pesmi ‘a, a,, a’, pa se moram še naučiti. Tako bom začela teden in šolo, da mi Bog pomagaj!
Ta ‘da mi Bog pomagaj’ ima od vrtnarskega pomočnika, ki je iz južnih krajev doma in pritiska na harmoniko, kadar je delo na vrtu končano, z vsemi silami svojih kepastih prstov, z vsemi silami svoje duše, ubrane mu na žalostno enoličnost neskončnih šum tam spodaj ...
Stevo je ime pomočniku, pozna pa zgolj gredo in seme, motiko in gnoj in še ‘bogato sosedo’; ki mu dvakrat na teden prebere gredo asparaga ali nagljev, levkoj ali georgim in izprebere komaj češuljek najzalših vejic, kolikor jih gre med dva prsta suhe in koščene roke sta-rodeviške skopulje.
Temu Stevu torej je Lučka — lučka, vsaj za delopust, [pa naj si jo med delom od osme do šeste zvečer časih ošte-je ali okrca. Zaradi malenkostnih poškodb nasadov, malenkostnih okvar poganjkov in popkov... Teh nedotakljivih
tekla 30. decembra 1958, nakar so podjetniki pristali na začasni povišek 6. pesov na uro ali 1.200.—- mesečno. Po preteku dobe, določene za začasni povišek plač so na zasedanju komisije, se stavljene iz podjetnikov in delavcev, podjetniki ponudili povišati doklado za ženo in otroke na 300.— pesov mesečno ter zvišati prejemke delavcev za nadalj-nih 300.— pesov. Delavci pa so zahtevali bistveno večje poviške in sklenitev popolnoma nove delovne pogodbe. Ker niso ne eni ne drugi odnehali, je prišlo do prekinitve pogajanj in do stavke.
Glede stavke je imel govor tudi gospodarski minister in zač. min. za delo inž. Alsogaray. Izjavil je, da se vlada ne bo vtikala in da bo spoštovala stavko. Pripomnil pa je, naj vodstvo sindikata pazi, da ne bo pri tem prišlo do kakih neredov. Pozval je tudi obe stranki, naj skušata čimprej urediti medsebojne odnose.
OBVESTILA
Osmi kulturni večer Slov. kult. akcije bo v soboto dne 5. septembra ob 19. uri v salonu Bullrich, Sarandi 41. Predaval bo prof. dr. Ign. Lenček: Etika atomske vojne.
Na povabilo slovenskih akademikov bo predaval 12. septembra ob sedmih zvečer v prostorih Slovenske hiše na R. Falcon biv. gen. tajnik ter eden izmed glavnih pobudnikov ter ustanoviteljev FEDECE, Estonec Raul Sargava, in sicer na splošno o baltiških državah, prav posebno pa o Estoniji. Za nas Slovence je poznavanje tega maloštevilnega, pa visoko kulturnega naroda izredne zanimivosti, saj se je prav tako moral boriti proti tisočletni germanizaciji, sedaj pa proti nasilju komunizma, pa vendar nikoli ni klonil. Predavanje bodo pojasnjevale skiop-tične slike. Odbor SKAD-a iskreno vabi vse, ki bi jih tema zanimala in upa, da bo udeležba čim bolj številna.
Blagoslovitev novih prostorov na slovenski pristavi bo v nedeljo 20. septembra ob 15. uri. Združena bo s kratko
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je 15. avgusta odšla v večnost naša predobra mama, žena, tašča, stara mati,
gospa JERICA KRAINER
Dočakala je 70 let. Pokopali so jo 18. avgusta v Šent Vidu na Koroškem. Lepo se zahvaljujemo preč. gospodu Jožefu Kunstlju, ki je rajno mamo pripravil na smrt, jo pokopal in imel na grobu tolažilen govor ter gospodu Rovanu, salezijancu, ki se je udeležil pogreba.
Zahvaljujemo se tudi vsem, • ki so . jo prišli kropit, jo spremljali na zadnji poti in zanjo molili.
Žalujoči
Jože, mož; Jože in Polde, sinova, z družino; Matilda in Vida, por. Avguštin, hčeri; Albin in Jože Avguštin; Julijana in Elizabeta, vnukinji in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Nemčija, Slovenija, 26. avgusta 1959.
Sorodnikom in prijateljem sporočamo, da je 12. 8. 1959 v starosti 76 let po težki in dolgotrajni bolezni umrla naša mama, stara mama in tašča gospa
Frančiška Rogelj, roj. Čebašek
Pokopali smo jo 13. avgusta 1959 na pokopališču v San Martinu.
Vsem jo priporočamo v molitev. Obenem se zahvaljujemo gg. duhovnikom, predvsem g. dr. A. Starcu, in vsem sorodnikom in prijateljem za pomoč in tolažbo, ki so jo nudili naši mami. Prisrčna zahvala vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Hčerke Angela, por. Jenko z družino, Marija, por. Stanovnik z družino, Frančiška, por. Vrtnik z družino in sin France z družino.
San Martin, Lanus, Spodnji Brnik, Kanada, avgusta 1959.
ESLOVENA UBRE
Editor responsable; Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N7 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 613.742	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1959 za Argentino $ 240.—.
Slomškovo proslavo, pri kateri bodo z lepimi točkami nastopili naši mali iz slovenskih šolskih tečajev. Že danes vabimo vse rojake, da se prireditve polnoštevilno udeleže.
Kegljaški klub na Pristavi — Moron
bo priredil za kritje stroškov, za popravila kegljišča, žrebanje (rifo). Srečni izžrebanec bo dobil za 10 pesov, kolikor stane posamezna srečka, novo žensko dvokolo (bicikelj) vredno 4.200.— pesov.
Žrebanje bo na Pristavi, datum istega bo pa objavljen v listu ‘Svobodna Slovenija”.
Srečke prodaja najemnik točilnice na Pristavi, kakor tudi nekateri klubovi člani.
Ena izmed 800 številk bo gotovo izžrebana, zato kupite srečke, ker se vsakomur lahko sreča nasmehne, da dobi za 10 pesov žensko dvokolo.
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público
Uruguay 387
T. E. 40 - 1605	Buenos Aires
in zelo, zelo ranljivih stvari je v Stevo-vem kraljestvu neštevilo, tem več, čim bolj raste pomlad v svoj vrh.
Stevo se Lučke ne dotakne rad; sveta mu je v svoji nedosežni beloti in vzvišeni čistosti; vendar ji je včasih treba reči ostrejšo besedo, zakaj Lučka kazi tudi mačehe, če treba poloviti kunca, pomendra šmarnice, če ji koklja, edina koklja, ki jo vrtnarjevi premorejo, uide mednje.
Takrat se Stevo razčeperi in reče besedo ali dve na račun pentlje:
“Pazi se, mala, da ne hlastne po tebi vrag; take pentlje so mu prava poslastica.”
Nič več in nič manj. Lučka ne razume, prenese svojo luč na drugo polje, in Stevo je pomirjen.
Beseda je o psu, velikanu in deranu, ki se je bil umestil na vrtnarjevem vrtu, upravičeno umestil kot ud bogate najemniške družine, ki je bila zavzela kar pol hiše v soseščini; ljudje so segli po sobah, on po svobodi na vrtu.
Tej živali pentla sprva ni bila povše-či; dražila jo je, da bi jo popadla in zmrcvarila, pa se je kmalu premislila. Star pes je modro bitje; ogledal si je to metuljasto stvar, pol nekaj, pol nič, od blizu in je zaključil v svoji pasji pa-
meti, da ni, da bi se pretegnil zaradi nje. Ni mu v škodo, pa tudi ne v korist — ta snežno-bela kepa nad glavo nad plavo kepo las... Povesil je veke, povesil rep in poslej mirno gleda, kako lučka plava nad zeleno mejico...
Kdor bi mislil, da je nad Lučko prihrumel vihar življenja ali smrti in jo upihnil — tragičen konec, kakršnemu se lučke težko ognejo —, bi se motil.
Lučka je danes Lucija, poročena žena vrtnarja — zeta, na vrtu, ki je na njem bila zagorela s kresnicami in zvezdami, metulji in begonijami.
Tri otroke ima, sama dekleta; Lučke med njimi ni nobene, ker so se pač odločili za druga imena. Mož rad pije, najmlajše dekle je rahitično, in sosed, upokojen davčni izterjevalec, ve, da so se zadolžili in da izostajajo tudi plačila obrestnih obrokov.
Lucija pa ni pozabila, da je bila rojena kot lučka, ki hodi po živi mejici kakor Jezus po morju. Tudi danes še hodi po živi mejici kakor Jezus po morju, tiha, mirna, z belo pentljo v laseh...
Pride na priliko gospodar pred stanovanjska vrata, terjat najemnino za tri mesece nazaj. Ni ga bilo četrt leta, ker ni nasilen človek.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)