'T/ano s-'/MAUce.., NO. 30 /Iimeriška Domovi im/1 f v. ,v ^ Sf. c' ^aij S( ^ tlv ^ori- ^ace AM€RICAN IN SPIRIT ’ A-^. n)iKn /R€IGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING NSWSPAP^R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, FloAda, Phoeni*, Ely, Pueblo, BockSpringa CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 24, 1977 LETO LXXIX. — Vol. LXXIX Novi grobovi Helen Peiric V 85. letu starosti je pretekli ponedeljek umrla v North Eastern Ohio bolnišnici, Madison, Ohio, Helen Petrie, rojena Košir, vdova po leta 1938 umrlem možu Adolphu, rojena na Vrhniki, od koder je prišla v Ameriko v mladih letih. Bila je mati Theodore J., Wilberta J. in Helen Reed ter pokojnega Adolpha Jr., 6-krat stara mati in 4-krat prastara mati. Pogreb je danes iz Lehnert pogrebnega zavoda v Jeffersonu, Ohio, v cerkev sv. Jožefa ob 11. uri nato na Oakdale pokopališče, Jefferson, O. John E. Štiglic V Euclid General bolnišnici je umrl na posledicah srčne kapi 62 let staii John E. Štiglic, mož Vivian, roj. Hanson, oče Jon, Don in Marily, brat pok. Mary Hartman, rojen v Clevelandu, farmacevt, ki je lastoval in vodil 17 let Warren Leader Drug store, zadnjih 15 let pa je bil zaposlen v Shore Center Drive State Liquor trgovini. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto s sv. mašo v cerkvi sv. Pavla ob 10. Louis Femec Sr. V Euclid General bolnišnici je umrl 99 let stari Louis Femec Sr., ki je živel preje na 15702 Holmes Avenue, zdaj pa v Slovenskem starostnem domu na Neff Road, vdovec po 1958 umrli ženi Helen, roj. Zimshek, oče Louisa Jr., Charlesa, joihna, Roberta (Kansas), Mary Bogolin (Fla.), Anne Gerrick, Val Keenan (Kalif.), Edith Lekson Possy in Helen Pavšek, 15-krat stari oče, 12-krat prastari oče, brat Josepha. Pokojnik je bil rojen v Ivančni gorici pri Stični na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA leta 1902 v Kansas. Delal je 35 v premogovnikih, pa se leta 1956 preselil v Cleveland. Bil je član SNPJ št. 142. Pogreb ho iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, ob 9.45, v cerkev Marije Vne-bovzete ob 10.30, nato na pokopališče Vernih duš. Arthur H. Orgel Po dveh tednih bolezni je umrl v Huron Road bolnišnici 78 let stari Arthur H. Orgel ! 1761 Wickford Rd., mož Fran ces, roj. Ažman, oče Diane Frances, brat May' Morrison, Elsie iColyer in pok. Johna Jr., rojen v Madisonu, Ohio, zaposlen do upokojitve leta 1963 skozi 50 let pri Reliance Electric Co. Pokojnik je bil član Collinwood Lodge No. 582 Free and Ancient Order of Masons. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto dopoldne ob 11. v Knollwood Mausoleum. ------o----- Alžirija in lumzija se pomirili ALZIR, Alž. — Odnosi med Alžirijo in Tunizijo so bili hladni, če ne celo napeti od leta 1975, ko je Tunizija podpirala špansko stališče za razdelitev Sahare med Maroko in Mavretanijo. Predsednik Burgiba j c celo skušal posredovati med tema dvema in Alžirijo, ko se je ta tej delitvi uprla. Četudi Alžirija še vedno podpira Saharsko osvobodilno gibanje Polisario, se je pomirila s Tunizijo, ki se je odmaknila od spora zaradi Sahare. POČASNEJŠA RAST gospodarstva, ki jo je zakrivila ostra zima, bo prešla brez posebnih poživU”, sodi predsednikov glavni gospodarski svetovalec Charles Schultze. š®hk® malice ne dajejo oimkom ustrezne kane CHICAGO, m. — Vsak dan dobi 25 milijonov otrok v šolah naše dežele malico, ki stane letno javno blagajno okoli 4 bilijone dolarjev. Smoter teh malic je poskrbeti, da bodo vsi šolarji, tudi najrevnejši, imeli vsaj enkrat na dan zadostno in primerno hrano. Preiskava, ki jo je izvedla Kremelj odklanja Carterjevo stališče Podporo ZDA človekovim pravicam označuie Pravda, glavno glasilo Komunistične partije, za vmešavanje v notranje zadeve ZSSR. MOSKVA, ZSSR. — Glavno glasilo Komunistične partije “Pravda” je objavilo članke političnega komentatorja Jurija Jakontova, v katerem ta razlaga in trdi, da se morejo konstruktivni odnosi med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo razvijati samo tedaj, če se obe izogibljeta vmešavanja v notranje zadeve druga druge. V svojem razlaganju dolži Jurij Jakontov vlado predsednika Carterja, da ne postopa vedno “v skladu s pozitivnim r a z v ojem sovjetsko-ameriških odnosov”. “Kaj je na primer vredno poskušati se mešati v naše notranje. zadeve in v notranje zadeve določenih socialističnih držav pod pretvezo obrambe človekovih pravic? Jasno, da so ti poskusi odklonjeni”’ pravi Jakontov. Tass kritizira “Glas Amerike” WASHINGTON, D.C. - Sovjetska poročevalska služba Tass je napadla uradno radijsko oddajo ZDA “Glas Amerike”, ki da preveč poroča o disidentih v Sovjetski zvezi in drugih državah sovjetskega bloka. Ugibljejo, če ne bo to vodilo k novemu motenju oddaj “Glasa Amerike”, ki je bilo pred tremi leti ukinjeno. CARTER PREDLOŽIL VEČ IZDATKOV ZVEZNI VLADI Pierlsednik »limrrcy Carter je v svojem dopolnilu zveznega proračuna, ki ga je izdelala še vlada bivšega predsednika G. R. Forda, povečal izdatke za šolstvo, zdravstvo in socialno skrbstvo, podpore mestom in držvavam ter za poživitev gospodarstva, zmanjšal pa jih nekaj za narodno obrambo. Tradesu ae verjame v adpfsistesf lečilve fvMa od Kanade govora Tekom svojega pred Kongresom ZDA je predsednik k a n a d s ke vlade govoril o spremembi v Kanadi, pa, odkloni! neodvisni Kvibek. WASHINGTON, D.C. — Predsednik kanadske vlade Pierre E. Trudeau, ki jo bil tu tri dni na uradnem obisku, je v svojem nastopu pred skupno sejo Kongresa dejal: “Jaz vam pravim z vsem zaupanjem, kar ga zmorem, da kanadska edinost ne bo razbita. Izvedene bodo prilagoditve, napravljene spre- WASHINGTON. D.C. - Pred- ----------- sednik Jimmy Carter je zadnji nj&m finančnem letu, ki se bo torek poslal Kongresu svoje do- začeIo L oktc,bra 1977, pa 407.6 polnilo k proračunu, ki ga je biiijonov. Tako je primanjkljaj v januarju, nekaj dni pred za ietošnje finančno leto pred-koncem svojega predsedovanja, viden na 68 bilijonov, prihodnje v soglasju z ustavo, predložil leto ^ na 5rj bilijonov Zvez bivši predsednik G. R. Ford. Po- ni dohofUd so po Carterjevem večani izdatki bodo povečali dopolnilu predvideni za 10 bili primanjkljaj po sedanjih raču- jonov več, ker je Carter črtal iz nih za 10.7 bilijonov na skupno proračunskega predloga pred-57.7 bilijonov, četudi so izdatki sednjka Forda splošno znižanje skupno povečani za 19.4 bilijone. Proračunski predlog je za prihodnje proračunsko leto, ki se bo začelo 1. oktobra 1977. Predno bo Pismo predsednika Carterja membe. Mi bomo uspeli!” A. Saharovu odnosom med Mo- j Trudeau je govoril umirjeno kvo in Wahingtonom gotovo ni in previdno, pokazal je vse ra koristilo, prav tako jim ne bo zumevanje za stremljenja fran- davkov v obsegu 10 bilijonov dolarjev. Carterjev predlog bo zmanjšal izdatke za narodno obrambo Kongresu dobil letos za le 357 milijonoV) v na_ končno obliko in bo potrjen, bo;slednjih letih pa za 2 7 bilijo. verjetno v marsičem različen nov od tega, kar je predložil od tega, l^ar sta predložila naj- bjVyi predsednik Ford. Povečal prej predsednik Ford, za niimije med tem proračun za social_ pa predsednik Carter. !no skrbstvo za 5.1 bilijonov ter Na splosno je bilo Carterjevo dodai večje vsote tudi šolslvUj dopolnilo k proračunu sprejeto! gradnji domov in razvoju ener_ ugodno, celo republikanci so bi- gije predložii .1e omejitev rasti SKr£>Tv! I r°jih kritičnih stroškov zdravljenja v bolnišni-pnpombah. Vedo. da bodo ime-!cah ki so ge v 7adnjih letih h za kritiko dovolj časa, zato 'dvignili daleko preko ^ dru_ skupina po naročilu Chicago koristil Carterjev sprejem ru-^-oske Kanade in kvibeškega Tribune v mestu Chicagu in v skega pisatelja, nasprotnika , predsednika vlade Reneja Le-njegovih predmestjih v teku 10 sovjetskega režima Vladimirja i vesque-ja, toda pri tem ni prav nič manj odločno branil kanadske skupnosti z njenimi duhovnimi. kulturnimi in gospodar- tednov, je pokazala, da te mali- Bukovskega v Beli hiši, napove-ce ne nudijo tega otrokom, kar dan za prihodnji teden, bi morale, pa so poleg tega te Predsednik ZDA je mnenja, tudi neokusno in nevarčno pri pravljane. , t ^ Vse pregledane malice so ime- njegove vlade, ne more in ne kovne različnosti, le manj kalorij, kot je določeno, sme vplivati na uradne odnose pa dosti več maščob, kot je ZDA z ZSSR. V Kremlju tako predvideno. stališče, kot je razvidno iz piša-: Program šolskih malic je bil nJa Juri-'a Jakontova, odklanja-j pol milijona francoske, uveden po drugi svetovni vojni, -i0' Po Wlhovem vlada ZDA ne nos bo ostal, pa naj je Kvibek ko so med drugo svetovno voj- da njegovo zavzemanje za člo- ! skimi bogastvi ter vezmi, ki so jvekove pravice, “osrednja skrb” | po njegovem močnejše od jezi- Opozoril je na dejstvo, da govori v Severni Ameriki 220 milijonov angleško, pa samo 6 in Ta od- jim ni do tega, da bi že sedaj, ko je Cajrte-r v Beli hiši komaj dober mesec, nastopili proti njegovim predlogom. Carter je označil svoje dopolnilo kot prvi korak k učinkovitejši zvezni vladi, ki bo imela več razumevanja za potrebe ljudstva. Povečani so zato izdatki za splošne ljudske potrebe, zlasti ?a šolstvo in socialno skrbstvo, pa nekaj omejeni za narodno obrambo. Jimmy Carter je v svoje dopolnilo vključil sredstva za po- gih življenjskih stroškov. Predno je bil izvoljen, je Jimmy Carter obljubljal, da bo do konca svoje prve predsedniške dobe spravil zvezni proračun v ravnovesje, to se pravi, da bo izdatke izenačil z dohodki. Pri sedanjem položaju in s pogledom na sedaj predloženo dopolnilo zveznega proračuna, je težko verjeti, da bo Carter svojo obljubo izpolnil. -----o----- Zadnje vesti no zdravstvene oblasti morale zaradi nesposobnosti odkloniti toliko mladih fantov, kot je potrebnih za 10 pehotnih divizij. Vsi so bili po sodbi pregledovalcev nesposobni zaradi pomanjkljive prehrane. ------o------ Britanija bo ukinila oporišče v Omanu LONDON, Vel. Brit. — Obrambno ministrstvo je objavilo, da bo s koncem letošnjega marca zaprlo vojaško oporišče na sme izreči nobene kritike nad del Kanade ali ne. če ne bo, se ; živitev narodnega gospodarstva, J razmerami v ZSSR in njenem j bo čutil še bolj ogroženega, kot j ki naj zmanjšajo število brez-j WASHINGTON, D.C. delovanju, če hoče ustvariti in če ostane v sedanji skupnosti,! poselnih. V svojem dopolnilu ohraniti dobre odnose z ZSSR, ki bo prirejena njegovim poseb- j predlaga Carter za finančno le-dočim se sami ne marajo odre-inim potrebam in stremljenjem. Arthur či pravici do kritike razmer v njih. ZDA in Predsednik kanadske vlade je v stvari odgovarjal R. Leves-que-ju, ki je pred časom trdil pred skupino gospodarstveni-! Maira otoku v Arabskem morju ; kov v New Yorku, da je ločitev ob obali sultanata Oman. To o- j Kvibeka od Kanade "neizogib-porišče služi britanskim četam, na”, da bo do nje prišlo nujno ki sodelujejo v boju proti levi- prej ali elej. čarski gverili. Ta bo skoro u- ! _______o-_____ spešno zaključen in zato britanska pomoč ni več potrebna. AMERIŠKA DOMOVINA je vaš list, podpirajte ga! to 1977-78 skupno 459.4 bilijone dolarjev izdatkov, ko je bivši predsednik Ford te hotel omeji- j ti na 440 bilijonov. Dopolnilo i predlaga tudi povečanje izdatkov v tekočem finančnem letu. J Ti naj bi skupno dosegli 417.4 bilijone. 6.2 bilijona več, kot je to sedaj. V letošnjem letu predvideva Carterjeva vlada 349.4 bilijone dolarjev dohodkov, v prihod- Burns, načelnik Federal Reserve Boarda. je včeraj svari!, da utegne Carterjevo povečanje zveznih izdatkov in s tem primanjkljaja v zveznem proračunu voditi v povečanje inflacije preko sedaj predvidene letne revni 5-6%. D.C. — Pred-je na tiskovni VELIK! DOLGOVI DRŽAV SOVJETSKEGA BLOKA POVmOCAlO SKRBI ZAHODU Vremenski prerok Pretežno oblačno in deževno. Najvišja temperatura okoli 55 F (13 C). The Wall Street Journal, glasilo finančnega in denarnega sveta, je v obsežnem sestavku pretekli torek opozoril na skrbi, ki se pojavljajo v finančnih, zlasti bančnih krogih na Zahodu, ko se dolgovi držav sovjetskega bloka vedno bolj množe in rastejo proti nevarnemu obsegu. Ti dolgovi so pred nekaj leti znašali okoli 10 bilijonov dolarjev, ob koncu lanskega leta pa so dosegli po vsem sodeč okoli 40 bilijonov dolarjev, če ne celo več. Točne vsote razen Kremlja verjetno nihče ne ve. Sovjetska zveza in države njenega bloka skušajo na Zahodu kupiti moderne stroje, pa tudi cele tovarne in seve da tehnologjo, ko je njihova lastna sorazmerno zaostala. Za nakup jo potreben denar, ki ga nimajo dovolj. Uvoz je treba kriti z izvozom, toda Sovjetska zveza in države njenega bloka nimajo dovolj blaga in izdelkov, ki bi jih Zahod potreboval ali jih bil pripravljen kupiti. Sovjetska zveza je v preteklosti, ko je bil Zahod v trgovanju z njo previdnejši, primanjkljaj v zunanji trgovinski bilanci krila s prodajo zlata. Satelitske države zlata nimajo, zato tudi ne možnosti, da bi z njim krile primanjkljaje v svoji trgovini z Zahodom. Ker je Zahod edini, kjer morejo dobiti izdelke, ki jih potrebujejo in žele, skušajo te dobiti na upanje, na kredit. Dokler so taki krediti o-mejeni, ni nevarnosti, ta se pojavi šele, če ti krediti rastejo in se približajo meji možnosti plačevanja dolgov. Sovjetska zveza je v letih po drugi svetovni vojni svoje dolgove na Zahodu redno plačevala in ima zato pri bankirjih Zahoda kredit. Tudi ostale države vzhodnega bloka so bile doslej redne plačnice. Ko se sedaj v njih pojavljajo gopodarske krize, so njihovi dolžniki na Zahodu začeli premišljevati o varnosti svojih naložb, oziroma dolgov. Na tako nevarnost je opozoril ameriški državni tajnik Kissinger že lani, od tedaj se je ta še povečala, kot so se povečali dol go W sovjetskega bloka na Zahodu. Nekatere banke imajo tako obsežna posojila pri državah vzhodnega bloka, da bi jim grozil polom, če bi njihove dolžnice tam prenehale plačevati svoje obveznosti. Ustavitev plačil na te dolgove bi lahko povzročila polom večih velikih bank na Zahodu in s tem zmedo in krizo, ki bi hudo p r i z a d ela gospodarstvo vsega svobodnega sveta. Tako so veliki dolžniki na Vzhodu dobili poleg neštetih gospodarskih dobrin se tudi možnost grožnje in izsiljevanja posojevalcev na Zahodu. Neki švicarski bankir je položaj označil s starim švicarskim rekom: “Če posodiš malo, dobiš dolžnika, če posodiš veliko, dobiš družabnika!” Kljub vsemu zahodni de-narniki še vedno drže svoje blagajne odprte najemnikom posojil z Vzhoda. Pri tem prepričujejo sami sebe, da položaj vendar ni tako slab, saj povprečni dolgovi držav Sovjetske zveze in njenega bloka niso večji od drugih držav izven bloka. Sla po dobičku in upanje na zaslužek otežujejo presojo položaja in ustvarjata možnosti za njegovo izrabljanje. WASHINGTON, sednik Carter konferenci branil delovanje CIA, pa odklonil vsako pojasnijo o vesteh, da je CIA plačevala raznim državnim vod nikom večje vsote denarja. Omilil je tudi svojo kritiko o položaju človekovih pravic v Sovjetski zvezi, ko je poudaril, da ta ni omejena na Sovjetsko zvezo, ampak na vse države, kjer človekove pravice kratijo. JERUZALEM, Izr. — V boju med predsednikom vlade Rabinom in obrambnim ministrom S. Perezom za vodstvo /z Clevelanda in okolice I Na ribe in rakce— Očetovski klub fare sv. Vida pripravi jutri zvečer okusno postno večerjo, ribe in rakce z oblogami. Servirali bodo od pol petih popoldne do sedmih zvečer. Večerjo lahko kupite tudi za ven. Ne pozabite! Asesment— Jutri je 25. dan v mesecu, ko večina naših društvenih tajnikov in tajnic pobira društveni asesment. Vsak društvenik naj se prizadeva, da ima v redu svoje društvene zadeve. Tajnica sporoča— Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ sporoča, da bo pobirala asesment jutri, v petek od pol šestih do sedmih zvečer v dvorani pod cerkvijo sv. Vida. Pomoč za taborjenje— Vsi tisti, ki bi bili pripravljeni pomagati pri letošnjem taborjenju sloveaskih otrok na Slovenski pristavi, ste prošeni, da pokličete voditelja taborjenja Toneta Lavrisho, katerega telefonska številka je 481-3768. Pridite na kosilo— Odbor staršev Slovenske šole pri fari sv. Vida prijazno vabi na kosilo to nedeljo, 27. februarja od pol dvanajstih dopoldne do pol dveh popoldne v dvorani sv. Vida. Slovenski dan— Slovenski narodni dom, Maple Heights, priredi to nedeljo velik Slovenski dan v počastitev naše bogate narodne dediščine. Začetek ob dveh popoldne. Vsi vabljeni. Pobiranje članarine— Tajnica Podružnice št. 25 SZZ bo pobirala članarino jutri, v petek ob pol šestih do sedmih zvečer v dvorani pod cerkvijo sv. Vida. Porter priznal krajo— Bivši okrajni inženir Albert Porter je včeraj priznal, da je zlorabil javno zaupanje in ukradel svojim uslužbencem preko $123,900 v okviru takozvanega “cvetličnega sklada”. Trdil je, da ni vedel, da je to proti zakonom in zato kaznivo. Dr. S. Kulter na svobodi— Okrajna porota je sprejela obtožbo dr. S. Kulterja, ki je osumljen uboja 8 let starega Arthurja Noske 4. februarja letos v svojem domu v Brecks-villu. Fantič je živel s svojo materjo Anne Noske kaka dva tedna v hiši dr. Kulterja, ki je v jezi, ko je fantiča dobil ob vrnitvi domov pred televizorjem, tega pretepel do smrti. Truplo je po izjavi matere odnesel v avto in ga odpeljal. Kljub temu so preiskali zdravnikovo hišo, če ne bi tam našli kake sledi o j truplu fantiča, oziroma o njego-Delavske stranke, je z malo vjb ostankih. Kot znano je mati večino prevladal Rabin, ki bo javila oblastem, da se je njen tako verjetno ostal tudi po vo- sinko izgubil, ko je bila z njim litvah v parlament v letoš- prj nakupovanju v Parmi 8. njem maju predsednik vlade, februarja. Dr. S. Kutlerja so Delavska stranka je namreč pustili na svobodo pod jamščino najmočnejša in vlada Izrael $100,000, ki jo je položil njegov vse od njegovega nastanka. 10če. Obtoženi je izjavil, da je DAR ES SALAAM, Tanz. — nedolžen. Tanzanijska vlada je odločno štrajka konec— zanikala trditve predsednika V Chevrolet tovarni v Parmi Ugande Idija Amina, da se tam je 6,500 delavcev včeraj sprejelo pripravlja vojaški nastop sporazum in se po dveh dnah proti Ugandi, pri katerem štrajka vrnilo na delo. bodo sodelovali “ameriški, ------o------ britanslu in izraelski ddelki, AMERIŠKA DOMOVINA ki bodo prileteli z letalonosil- v našem domu je dokaz ke s helikopterji”. naše zvestobe slovenstvu Atok&s&sifl, famomm gnnnir/m&mxmixasi 0117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNINA Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanadi in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION BATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 30 Thursday, Feb. 24, 1977 Narodni cilji Strahovanje na Koroškem Naš slovenski nat od je že dolga desetletja večstransko in globoko razdvojen. Ni bilo dovolj, da so nam tujci z umetno začrtanimi mejami hoteli okrniti narodno' Ciiomost, mnogo globlje smo se razdvojili sami — notranje. Ko je slovenska komunistična stranka postavila cilje svoje resolucije nad narodov obstoj, ko je pričela z bratomorno državljansko vojno sredi najhujše okupacije, ko je z geslom: .. četudi ostanejo le trije Slo- venci . .. ’ morila rodoljube, ki niso sprejemali marksistične ideologije, ko je končno ukazala genocid nad slovenskimi možmi in fanti, ki so bili drugačnih svetovnih nazorov, je bilo jasno, da obstaja v narodu skupi na, kateri dorobit lastnega naroda ni najvišja smernica. Na eni strani so — doma in v zdomstvu — tisti, ki jim slovenstvo predstavlja na zemlji naj večjo dobrino,* na diugi strani tisti, ki vidijo v narodu le sredstvo za dosego osebnih, ali skupinskih ugodnosti. Vsaka od obeh skupin je sicer spet razdeljena, a v tem primeru ne gre več nujno za problem razdvojenosti, marveč navadno le za — različnost. V čem je razlika? Razdvojenost pomeni razcepljenost brez sleherne skupne točke, globoko ločenost brez skupnih ciljev, medtem ko različnost priznava vsaj skupen zadnji cilj in se loči navadno le v sredstvih ali poteh, ki vodijo do njega Za zdravo rast narodnega telesa je različnost potrebna, razdvojenost pa lahko smrtonosna. Skupini, ki danes — po sili razmer — obvlada ve čino ključnih položajev v slovenski republiki, dobrobit naroda ni najvišje vodilo. To pomeni, da je narod vladan po ljudeh, ki z njim ne čutijo, po kliki, katera nima z narodnjaki, ki hočejo služiti človeštvu v sklopu in s pomočjo svoje naravne etnične enote — prav nobene stične točke. Gre za dve sociološko različni telesi, ali bolje za tuje telo v narodovem organizmu. Pako tuje telo, posebno v organih, ki naj bi oprav-lali vodstvene funcije — telo slabi. Ni namreč mogoče govoriti o resnično narodni politiki, bodisi zunanji, kulturni ah gospodarski, če njim, ki naj bi to politiko izvajali, narod ne pon^eni bistvenega in končnega cilja vsega političnega delovanja. Če kdaj — potrebujemo Slovenci v sedanjem času vse sile, da nas prihajajoči viharji ne izbrišejo s površja, zemlje. Silo pa daje enotnost — in ta je posledica skupnega cilja. Ni mogoče iskati skupnih ciljev za narodovo ohranitev m rast s tistimi, ki jim za narod — v teoriji in praksi — ni mar. Vsi ostali rojaki bi morali najti čim-prej skupno stično točko v zavesti, da gre za ohranitev vrednote, ki je lastna vsem — da gre za narodov obstoj. Od tu naprej gre le za različnost in ne več za usodno razdvojenost. Skupni narodov cilj —- mini main, skupni program vseh, ki slovenstvo čutijo in hočejo —-pa je neizogibno izhodišče za pot v novo obdobje slovenske zgodovine. Ne ?Te za revolucionar ne ideje, ki naj bi vnovič pričenjale 'to, kar so pričele žo generacije pred nami. Verjetno je najkrajša' pot do splošno sprejemljivega, narodnega cilja potrditev volje do življenja, ki se je v različnih zgodovinskih okoliščinah izražala v klicu po. združitvi, svobodi in suverenosti. WICKLIFFE, O. — Kot smo so povabili neki orkester, menze poročali, so na predlog dr-,da iz Ljubljane, žavnega tožilca v Celovcu izpustili tajnika Narodnega sveta dipl. jurista Filipa Warascha iz preiskovalnega zapora. Od tistega časa je na nemški televiziji, radiu in v nemških listih vse utihnilo! Warasch sam se je tudi udeležil razgovorov s pred-sednikom Kreiskym (31. jan. t.h). Televizija je kazala, kako ga je Kreisky pozdravil (zločinca, kajne?). Tajna policija do bro ve, — tako je pisal znani list “Salzburger Nachrichten’’, da je Warasch dokazal svojo nedolžnost (alibi), saj je, bil prav tisto uro, ko so ga Nemci “pričakovali” nekje pri Krnskem gradu (po obtožbi nekega ne-uravnovešenca Guettlerja) na tiskovni konferenci, kjer je biio vsaj 30 časnikarjev in drugih poročevalcev. Tudi tisti “avtomobilisti”, ki naj bi “opazova 11”, kako je Warasch inštruiral Guttler j a o bombi, se seveda niso nikoli javili na sodišču. Pač pa sporočajo, da je policija zasliševala in nadlegovala uradnike v raznih slovenskih uradih, ki so v glavnem v Mohorjevih domovih, in Mohorjeve uslužbence same! Res ogaben primer, kako strahujejo celo uslužbence najbolj priljubljene ustanove men Slovenci, s preiskavami in blatenjem zavednih slovenskih ljudi po svojih prona-cističnih glasilih! Na vsakih toliko let je navada, da se zamenjajo ambasadorji in konzuli po različnih državah. Sedanji jugoslovanski veleposlanik Vlahov j c odgovarjal na poslovilnem večeru na vprašanja novinarjev in poročevalcev: “da so odnosi med Avstrijo Kot sporočajo s Koroškega, bo meseca maja prišel v ZDA gostovat Oktet (ansambel) pevskega zbora “Danica” iz Št. Vida v Podjuni. (Ta oktet bo poslala Slovenija in mu tudi plačala pot.) Kot objavlja Prosveta, bo šel čisti dobiček teh koncertov v korist “šolskega sklada SNPJ”. * “Prosveta” tudi sporoča, da je bil v nedeljo, 28. januarja, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road sestanek kakih 25 zastopnikov raznih slo, venskih organizacij v podporo narodno zatiranih Slovencev strani avstrijske vlade in zagrizenih nemških organizacij. Sestanek so sklicali odborniki SNPJ iz Chicaga. Razen teh so bili navzoči zastopniki Sloven ske dobrodelne zveze, Federacije narodnih domov, ProgresW nih Slovenk itd. Sestanku je predsedoval glavni predsednik SNPJ Frank Groser. M. J. obiskal v bolnišnici, me je videl že od daleč in mi veselo povedal, da je njegovo pismo doseg- j lo cilj in da je dobil odgovor. Kmalu nato so ga prepeljali na zdravljenje v Italijo, od koder je upal, da bo mogel vzdrževati zvezo s svojo družino. S težkim srcem sva se poslovila, bilo je še sredi vojne in nihče ni vedel, kako se bo ta končala. Še vedno se spominjam tega srbskega vojaka in našega dr. F. Blatnika, ki mu je pomagal doseči zvezo z njegovo družino daleč proč. Bili so to težki časi. Jože Vrtačnik Nekaj spominov CLEVELAND, O. — Večkrat se mi misli vračajo v domači kraj Št. Jurij pod Kumom. Veliko lepih spominov imam od tam. Imeli smo lepo cerkev in Prosvetni dom, v katerem je bilo veliko prireditev, med drugim tudi iger. V času župnika Ivana Vodopivca nismo imeli stalnega kaplana, zato je večkrat povabil na pomoč kakega redovnika. Pogosto je prihaja k nam dr. Franc Blatnik, sale In ' Jugoslavijo ^prijideljski," 'da pa ne more misliti in si pred- stavljati, da bi se to vprašanje državne pogodbe moglo reševati brez manjšine in brez Jugoslavije.:. .” Kup lepih besedi, ki pa kot do zdaj niso, tudi v bil priljubljen in vsi smo bili veseli, kadar je bil pri nas. Dr. F. Blatnik je bil navzoč ko smo dobili dva npva bronasta zvona in ju slovesno blagoslovili. Ce se prav spominjam Združena Slovenija, kakor jo je oklicalo leto 1848. Svobodna Slovenija, kakor sta jo zahtevali leti 1941 in 1945 tor Suverena Slovenija, kakor jo potrebuje čas, ki g»a živimo, so gotovo osnova nedeljivemu skupil emu delu, katerega naj spremlja globoko spoštovanje pravice do različnosti v okviru skupnega (plja. Združitev slovenskih dežel, njih notranja svoboda, in zunanje priznana suverenost so trije deli istega cilja —. a vsi Lije še neuresničeni. Vendar, le visoki cil ji združujejo in jasni cil ji dajejo moč! Potreba je le, da te najvišje narodove cilje vsi rodoljub1 sprejmemo v svobodnem razgovoru, da se odločimo zanje prostovoljno — zavestno in pogumno. Ta ko poeto ne le sedanji, temveč tudi bodoči rodovi našli j širša organizacija pripravlja »u v njih medsebojno vez in silo za plodovito življenje. [sodeluje na teh koncertih!) ter naprej ne bodo rodile nobenega J6 bilo to leta 1932. uspeha... Vse, dokler bo ko j Leta 1937 sem nastopil poli-munistični režim vladal v Ljub- [cijsho službo v Ljubljani. Apr! ijan; j la 1942 sem imel nadzorno služ- Časopisi so tudi pisali o dvo-jho v ljubljanski bolnišnici pri jezičnih napisih, ki naj bi jih jetnikih, skupno z italijanskim bilo kakih 100 po celem ozem- karabinerjem. Bil je to čas, ko lju. Imenujejo stare občine, ki jih danes ni več, ker so bile načrtno vključene v velike občine, da so zgubile tako slovenko večino in s tem sopravico odločanja. So to v glavnem hribovske vasi in vasce Bela, Slovenski Plajberk, (hribi ob Ljubelju), Sele. (hribi za Obirjem), Bil-iovs (ob Dravi), Radiše (hribi za Celovcem), Blato, Žvabek, Globasnica, Bistrica pri Plber-ku. (Okrog Pliberka.) Na Dunaj n je, slovenski zastopnik izjavil na tiskovni konferenci, da 'otrebim usmiljenje Režimski zagovorniki kolhozov v Sloveniji točijo krokodilje solze nad kmeti, ki imajo po eno ali dve kravici, pa jih morajo redno molzti in oskrbovati, ko bi jim tega ne bilo treba —, če bi jih ne imeli. Pravijo, da so redili na 129,00.0 kmetijah krave še leta 1969, da jih sedaj na nekaj manj, pa še vedno na • kakih 50'V več, kot je takih Križajeva prva točka za svetovni pokal Na prvi letošnji tekmi za sx’e tovni pokal v alpskem smuč3 nju — veleslalomu — se je n°) boljšemu slovenskemu smučsr ju, 21-letnemu Bojanu Križaj1*' naposled uresničila velika ija: uvrstil se je med prvih 4° set in dobil prvo točko za tovni pokal. V Sloveniji so umrli r°j' V Cerknici: Marija Kranjc, Braniselj (Sezonova); "v v Ljubljani: Stane Podgorš0^ Albin Resnik, Janez BizoVl ear; v Celju: Ivan Gorenjak; v Metliki: Ivan Brodarič; na Jesenicah: Zvone Ažman- 14. februarja V Ljubljani: Janko Grašek, ^ rica Turk, roj. Pakiž, Mabl Smole, roj. Gabršek; v Kranju' Franc Štiglic; v Celju: Franc Zupanc; v Kamniku: Marija Rožič, r0' Plahutnik. Zadnje vesti ,*i Za zadni« vesti iz Slov611 poslušajte w Clevelandu 0 hri Slovensko radijsko uro j, smi in melodije iz lepe Slove^ je'’ vsak večer od ponedeljki petka na postaji WXEN-fM ^ . 108.5 MC, katero vodita | družin, ki nimajo stalno 'zapo- lan in ga. Barbara Pavlovi Pomen pisatelja Karla Mauserja za Cerkev in slovenski narod BUENOS AIRES, Arg. - S pokojnim Karlom Mauser jem sem se srečal prvič v življenju na Alojzijeviškem vrtu, ko je bil š