St. 138.
V Gorici, v soboto dne 30. novembra 1912.
Tečaj XU1.
Telefon št,
Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Ldvrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v Oorici v I. nadstr. na '
Upravništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi In poslanice se računijo po Petit-vrštah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin,, 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost,   .
P. h. naročnikom,
Vse one naročnike, ki se našemu zad-n4'Omw vabilu niso še odzvali, prosimo nujno, naj nakažejo zaostalo naročnino od 1. septembra t. 1. dalje vsaj do 'konca t. I.
Upravništvo hoče napraviti v tem oziru red. Listi morejo izhajati le s točno plačano naročnino.
Radi tega prosimo, da se naš poziv upošteva.
Upravništvo »Soče«.
Gorica, dne 30/11  1912.
Dva meseca potekata, kar je Črnagora napovedala Turčiji vojno in jo tudi prk cela. Odtlej so kakor v kaleidoskopu ši; veliki dogodki mimo nas. Lozengrad, Lii-le Bu-rgas, Skoplje, Bitolj. To so imena, ki bodo v .zgodovini Jugoslovanov ostala. Turčija je prenehala, vsaj tista Turčija, kakor smo si jo predstavljali doslej, velikanska, neizprosna, zatiralka. Ni je več, in na njena mesto so stopile sveže mlade jugoslovanske države, ki bodo odslej naši važnejši sosedje na jugovshodu, nego so bili doslej. Avstrijski Jugoslovani »o dobili v njih soseda in brata, ki je za nje zlasti gospodarsko in kulturno posebnega pomena. Saj se nam .povrh drugega odpira tam dežela, ki nam nudi čisto drugih možnosti, nego nam jih je nudila doslej Amerika, dasi smo žalibcg kar drli v njo...
Toda v teh dveh mesecih, zlasti pa v zadnjih tednih, so avstrijski narodi pretrpeli mnogo strahu in ¦mnogo gnjeva. Do-dim se namreč Buigarija in Turčija približujeta miru, je v poslednjih dneh kazalo, da pride do vojne imed Avstrijo in Srbijo. Mirno lahko rečemo, da bi bila taka vojna zločinska, in da bi bila Avstrija edina'kriva te vojne. To se pravi, ne Avstrija kot taka. Toda neka klika, ki je na krmilu. Že dolgo časa smo čutili, da imamo tako kliko; Jugoslovani si niso mogli priboriti svojih pravic, v državnem zboru in v deželnih zborih, v upravi in povsod smo bili zapostavljanj., Nepctrditev Hribarja za ljubljanskega župana je tudi v zvezi s temi
poizkusi zavezati nam jezik in preprečiti naše stremljenje ,po lepši narodovi bodočnosti. Isto, kar se je godilo pred 4 leti z Ljubljano, se godi sedaj z Dalmacijo... ro zmagan jugosiovaflsjkm urzav je postaio jasno, aaso seaaj tuui avstrijski jugosiovani ojaeeni. iaii.oj se je poKazaia leaiicija. Nemci so se taitoj spopnjazniti z jviaujan ter jim kadili, češ, oni so državo vzdržujoči narod, Madjari pa prav tako iNemeem. In lepo sliko smo zagledali: Tisti Madjari, katerih ideal je leto 1848 iu i evolucija proti riabsburgu, in tisti JMemci, ki bi najraje videli, da postane Avstrija zvezna država Nemčije pod hoheucolern-skim žezlom ali pa, dokler se to ne bi dalo doseči, vsaj z Nemčijo' carinsko zvezana, so naenkrat videli potrebo »vzdržati« Avstrijo in sicer na ta način, da še bolj pritisnejo Jugoslovane ob tla, da napove-uo Srbiji vojno in jo morda tudi anektira-jo... Toda v zadnjem hipu so si premislili, ker je bilo grozdje prekislo. Danes se govori in piše, da ni krize več. Pa zakaj ne? Naši vodilni krogi so to krizo iskali in bi jo še sedaj radi zavlekli kolikor mogoče, toda vojne menda ne bo, ker je Nemčija odsvetovala in odrekla svojo pomoč. Prevelika bi bila gospodarska škoda in te se Nemčija boji. Mi pa, ki nimamo denarja ne za ceste, ne za železnice, ne za vseučilišča, ne za obrtne in kmečke šole, ne za dobro socialno zavarovanje, itd., imamo pa denarja polne blagajne za kako drugo stvar, ki se vkljub pomirjenju še vedno nadaljuje, kakor je povedal danes v državnem zboru min. predsednik grof Stiirgkh.
¦Protijugoslovanska kampanja, ki so jo naperili proti nam nemško-madjarskl vladni krogi, ni le izredno škodljiva avstrijskemu gospodarstvu (kajti balkanske države se bodo znale osvetiti Avstriji za rjeno nemško-madjarsko politiko), ampak je tudi notranjepolitično škodljiva. Kajti ni dvoma, da se mora prej ali slej pričeti boj na nož z dualizmom, ki mora pasti prej ali slej. Najprvo priliko imamo vsak dan: v državnem zboru, skrbeti bo pa treba za ugodno rešitev te naše življenske zahteve
POTAPFNKO:
Generalova hči.
Prevel: A. M.
I.
»Manjička, ali je še daleč?« je vprašala Zinajida Petrovna, zroč na polja, razprostirajoča se na široko na vse strani; tam je bilo žito že davno požeto in pospravljeno.
»Ne vem, mama,« je odgovorilo dekle čemerno, namršilo obrvi in gledalo venomer nepremično v kočijažev hrbet, kakor da je v teh -ploščatih plečih, oblečenih v slabi srajci s širokimi, znojnimi madeži, brala razrešitev vsega onega, kar se ji je zvalilo na glavo tako hitro in nepričakovano te zadnje dni.
Poljem pa, se je zdelo, ni nikjer ne konca, ne kraja. Odspredaj, odzadaj, na levi in na desni strani — polja, sama polja. Tako že celi dve uri; ni videti ne vasi, ne pristave, niti vsaj kakšne revne kočioe. Vse je mrtvo; vse, kar je še pred nedavnim slikovito oživljalo ravnino, sprva z zelenjem brezštevilnih žitnih njiv, •potem z .zlatim klasjem dozorelih žit, a nato s čudno zgradbo v naglici zloženih stogov, vse je že pospravljeno domov, in
posebno tudi 1. 1917, ko bomo obnavljali svoje pogodbe z Madjari... Nekaj je že danes potrebno: Uvidimo', da se morajo vse jugoslovanske napredne, stranke sklopi ti v jedno enotno in dobro organizirano stranko, in da se 'mora najti rnodus za skupno nastopanje z vsemi ostalimi ne le jugoslovanskimi, ampak sploh slovanskimi strankami v Avstriji. Obnašanje avstrijske vladne klike v tej krizi, lehkomisel-no igranje z vsem, kar je narodom najsvetejšega in pa s celim narodnim in državnim gospodarstvom, tega avstrijskim uradnim veleizdajnikom ne odpustimo!
K.
ravnina leži puščobna in prazna. Le tam na obzorju temini majhna sivkasta lisa. To je čreda ovac; nedaleč od njih stoji, nepremično kakor spomenik, pastir z dolgo palico, zakrivljeno na koncu v kljuko.
Južno solnce pa je žarelo z jasnega neba in pripekalo tako zelo, — dasi je bilo že ob koncu septembra, — da je bilo ko-čijažu vroče v platneni srajci, in je bilo njegovo ubogo kljuse že vse mokro. A ko-č:jaž je navzlic temu pazno poslušal razgovor svojih sopotnic in mislil, da mora razjasniti, česar onidve nista mogli dognati.
»Zdaj že ni več tako daleč!« je spregovoril s tolažečim glasom, »že več kakor pol pota smo prevozili...«
»Koliko pa je vsega?« je vprašala Zinajida Petrovna s tistim obupanim glasom, s katerim je zadnje dni izražala vse misli.
»Kdo pa ve! Ljudje pravijo, da je okoli štirideset vrst, a jaz mislim, da to ni res. Saj je še nihče ni meril... No, morda je tudi res, kdo ve! Mi zase pa talko računamo: tu je vodnjak in nad njem vedro. Ako si torej prišel do tega vodnjaka, tedaj veš, da je pol pota za teboj. Tako mi računamo...«
»Torej še tri ure takega ropotanja!« je pomislila Zinajida Petrovna.
Vodovodno vprašanje v Gorici.
h.
Poglejmo malce nazaj! — V letu 1902. je bil v mestni službi v Gorici inženir Bresadola. Ta mestni inženir je bi! Iniciativen mož. Videl je mnoge nedostat-ke v Gorici in videl, kako nujno potrebuje mesto dobre pitne vode. Zato se je lotil z energijo in dobro voljo vodovodnega vprašanja, preštudiral to vprašanje in napisal brošuro o njem.
V tej brošuri je v glavnem povedano to4e:
Gorica leži v srednji višini 80—90 m nad morjem; vodo dobiva iz K r o m ber-ških studencev, ki se nahajajo v višini 274 do 330 m; razpeljani so po mestu v ceveh v dolžini 8VA km. Ti studenci dajejo 400—2000 m:t vode.
Daljno potrebno vodo dobiva mesto iz S t r a č i c, razpeljano1 po mestu približno na 7 km dolžine.
Bresadola se je oziral na studence v bližnji in daljni okolici goriški, kakor Če-povan, Volče, Tribuša, Lisjaki, Vrtojba, Hubelj, Vipavica itd., ali vse te je iaključii ali radi premale količine vode   ali   radi
prevelike daljave studencev in prevelikih noskov za napeljavo vodovoda. Istotako je izključil dobavo vode iz Soče, ket je po njegovi sodbi zanesljiva filtracija vode iz rek še vedno kolikor toliko dvomljiva vprašanje.
Na to pa se je bavii inženir Bresadola obširno z Mrzlekom.
Studenci Mrzleka dajejo 20.000— 40.000 nr prav dobre pitne vode na dan. Ta voda je zbirek studencev izpod Sv. Gore in daljnega gorovja; le tanedostatek se navaja, da je včasih, nekaj dni v letu, kalna.
Potem se je bavil Bresadola še s talno vodo v kotlini Goriške doline, ki naj bi služila mestu v skrajni sili kot pitna voda, ako bi se morda Mrzlek le ne mogel spoznati za povsem porabljiv za vodovod mesta goriškega.
Po tem pregledu vodnih razmer je nasvetoval za Gorico sestavo vodovoda tako-le:                                           ,.
JKromberški studenci naj se pomnožijo še s studencem, katerega prepusti mestu grof Coronmi-Cronberg; ti studenci se napeljejo po novih ceveh v reservoar ,za 3000 in3, katerega si misli na Raiutu v koti 150 m -morske višine. Od tukaj bi se razdeljevala voda po novem cevnem omrežju po mestu v dolžini cevi 36.000 nt z medsebojno cirkulacijo. iNo-vo omrežje ima biti preskrbljeno s 25 javnimi vodnjaki in 300 hidranti.
To delo ima biti izvršeno do konca leta 1903.
Glede Mrzleka je predlagal, naj se med tem časom preskusi JVlrzlek z napravo vodnjaka v galeriji (100 m dolga), ako ima zanesljivo Čisto pitno vodo. Ako se to izkaže, potem naj se v letu 1904. izdelajo tehnične priprave za jemanje vode in položijo naj se cevi do skupnega reser-voarja na .Raifutu, kjer se iz Mrzleka dvignjena voda združi ob potrebi z vodo iz Kromberga ter odvaja v mesto.
Troškov je preračuni'! inženir Bresadola za omrežje 36 km 1.100.000 kron.
Bila je vsa v črnem. Atlasna obleka se je tesno prilegala polnemu telesu, ki je bilo, kakor se je zdelo, dobro negovano in ni poznalo pomanjkanja. Glavo ji je pokrival čipkast gosposki klobuk z dolgimi trakovi, ki so živahno vihrali v vetru. Njen obraz je bil temsnorjave polti, z ostrimi črtami, tak, kakor se jih vidi mnogo in se jih pozabi takoj, izmed tistih, ki se zde v mladosti zanimivi in očarujoči, tekom let pa dobivajo nesimpatičen, zoprn izraz. Zdaj pa je izražal neko tesnobo in otrplo žalost, pomešano z globokim nedomneva-njem. Velike, temne nekako čudno mirne oči kakor da so govorile: »To je strašno! To je nečloveško! Kako se je vendar to zgodilo? Zakaj? Čemu? Ni mogoče razjasniti!«
Čudno je bilo, da je zraven te ženske, na kateri je izražal obraz in obleka globoko žalost, sedelo dekle, ki jo je nazivalo mater, na obleki pa ni imelo niti najmanjšega znamenja žalosti. Vitka in tenka, temnikaste polti kakor mati, toda povsem drugačnega tipa, se je držala ravno in ju gledala mračno, skoro osomo; namršila je bila obrvi in vzfoočila oči, v katerih je gorela preje be&nost kakor žalost. Rumen slamnik z malim šopkom pisanega cvetja, siva mantilja, izpod katere je gledata rjava, volnena jopica, to je bila njena obleka.
Ves prostor na širokem kmetskem vozu je bil poln škatelj in zavojev. Na en zavoj se je naslonil voznik zelo nerodno s komolcem leve roke in zdajpazdaj za- , godrnjal na svoje kljuse, ki se pa niti najmanj ni brigalo za to vzpodbujanje, temveč je svoj pot počasi prestavljalo noge po prašni cesti. Zinajida Petrovna je par-krat odmaknila zavoj od njega, toda voznik ni razumel tega opomina; potegnil je zopet .zavoj k sebi in se še krepkeje naslonil nanj, ker mu je bilo tako udobneje.
»Moj Bog, ikalkšna neotesanost in nespodobnost!« je mislila Zinajida Petrovna Obupno. »In kaj šele bo? Ah, kaj šele bo! In kako se je vse to zgodilo? In zakaj?«
In njene misli so šle zopet, gotovo že stotič, isto logično pot in se zapletle in zamotale, kakor vselej, pri nerazrešenem ¦in nerazrešljivem vprašanju: kako se ie to zgodilo in zakaj? Zavedala se je samo lednega: da si stojita v njeni duši dve grozotni pošasti nasproti s togotnoHPreteče se režečimi zobmi — sramota preteklosti, nepričakovana, nenadna sramota in strah pred bodočnostjo. Ti dve pošasti ikakor da se prepirata in hočeta požreti druga drut-go zaradi tega, da dobi ena ifcmed njiju ostanek njenega življenja, da ga razgrize v prah, stepta in uniči.
.                                      <SPr.fdeŠei)   :
;'''?. ^ $vofi;faefifi$H jejvodal na koncu ^•ffi;ip6l."i^ttiB8|»i sveitjii praven za-¦pisttbsvarito-: Wtal si pente- oohi tardi si •pfenfB^"' ' .     ¦v-', -¦-¦-^•i •¦•                              |
.'¦ : ¦"' .i,  :    .r x-                                        '
; Tako je toaleta 1902; torej pred' 11 leti. Takrat se je sodilo, da bo morda vendarle katf % vo'dov0doini za (Gorico, 4a dobi naše .mesta potreben vodovod, stali smo ,. pred novo železmco, ki naj bi prinesla s tujskkn prometom Gorici novih dohodkov te* bi.se.'.vzdignili kot klknatično zdraviliške, ki v prvi vrsti- potrebuje dobro pitno vodo.          . .    .
Takrat se 'je. tudi reklo, da je zadnji Čas, da pridemo do vodovoda, ker v 33 letih dotle; so stala pripravljalna dela, kakor je sodilo MTeščanstvo na sploh, že ogromne svote; govorilo se je že o 200.00U kronah.
Dotle so bili' predloženi razni načrti mestnemu svetu v pretres. Take študije iz okolice so predložili: Sdiivitz v letu 1867., Olancini.1870., Vteentmi 1870\do 1872., Miler 1871., Taramelli 1876., Ceconi 1885., KatzensdilSger 1885., Comelii 1886., Smrecker 1891.. Hoeraes 1896,, Ducati 1898., Rumpel 1898., Joss 1898., Riz-zani 1898.,. Oehvein 1899., TscliebuII 1899 do 1901; slednjič Bresadoia 1902.
- Torej obilo študij, obilo načrtov. Sta-rašinstvo -mesta Goriškega je te načrte sicer • pregledovalo, ali do kake odločitve ni bilo nikdar prišlo. Vešča'ki, ki so na-! praviti načrte, so dobili svoje plačilo in i odšli; načrti in njihove študije so bili položeni ad acta. Tako je že od začetka načrtov, od leta 1867. dalje; torej do letos že dolgih 45 let; vno v zadnjih letih smo culi sklepe, ali vodovoda še od -nikoder ni in kakorvse kaže, ga ne bo še tako kmalu, tudi ne po zadnjem sklepu mestnega sveta z dne 21. t. m.
. ,Dr. Slane.
(Dalje.)
»Mi Američani,- piše Balčh, govorimo drugo angleščino, kakor Angleži v Evropi, .mi smo drug tip, mislimo drugače in naša duševna (karakteristika je drugačna kakor ona .Angležev; naš narodni tip je izrazitejši, kakor bodi katerih drugih narodov. Amerika je organična celota, v kateri sčasom vsi njeni narodi ednako čustvujejo; Američanov ne veže samo lju-|bežen do skupne domovine, ampak tudi misei na zvanje, misijo dežele, in ideja svobode, napredka in blagostanja, katera spremlja to misijo.« V Ameriki je diskusija o tem vroča, ali velja: Le čiste rase so močne, ali: le mešane rase so an o č n e. Ali na vsa ta vprašanja odgovarjajo gospodarske koristi, kruh in surovo maslo odločujeta v tem oziru. Amerika rabi delavce in jih mora še dobivati iz drugih kontinentov; dokler bo to in dokler ne bo vsa njena za kmetijo godna zemlja v rokah kmetov, dokler ne miruje velikansko potovanje delavcev vseh narodov in obrti vanjo, se bo v Ameriki vedno vršil proces iznarodovanja izseljencev, ki ostanejo v Ameriki. Otroci priseljencev so že poameričanjeni. — Američani so proti drugim narodnostim, rasam nezaupljivi, .ne sklepajo radi zakonov ž njimi; na evropejske dežele in njih kulture gledajo ošabno, ali ne morejo zabra-iiiti, da ostanejo kako že čisti, polnokrvni. Oni so   nastali   iz   Angležev,   Nemcev,
Francozov, Slovanov in tudi.Kttaj'cev, Indijancev, Zamorcev, od vsakega teh je kaj ikrvi v njih in potujčenje ljudi drugih narodnosti je neizogibljiva posledica velikega gospodarskega procesa in vse omike1 istega. Ljudje posnemajo drug drugega. V .razvojih ljudi vlada tudi ta zakon, hi posnemajo se večinoma dobre lastnosti. Manj omikani narodi posnemajo v kulturi gospodarstva višje stoječi Iz manje revne slovanske vasi v-cd; pot v deželez velikim 'bogastvom. Slovanski izseljene; so raztrošeni-po vsej severni in tudi že.sred-njČja&žni Ameriki, majhne pene so v velikim toku ljudstev. Ta velika večina po-sreha manjše. Velikansko delo v Ameriki^ velikanske proizvajajoče, prometne, korvsumne naprave hipnotizirajo ubogo jugoslovansko rajo, ako ostane v Ameriki; hitro zamanjajG včasih debre navade in nazore stare domovine z novim: včasih manj vrednimi meve domovine. Še svoja imena pačijo, si američanska nadevajo. Manj omikan človek hoče biti in po'stati kakor omikanejši in posebno taki, ki na prvJh klopeh v cerkvi sedijo. In sto in sto drugih vzrokov je, ki vplivajo na priseljence, da se udajo asimilizaciji angležke-•ga elementa. Francozi. Nemci, Italijani se morajo udati tistim silam, kakor 'hitro imajo otroke in se stalno v Ameriki naselijo. Izseljenci so stariši »ameriškin« otrok. — Zavedni rojaki kakega evropejskega naroda so zaradi tega žalostni, ali ne 'morejo rešiti narodnosti svojim otrokom. — Pre-memba se dogaja na starejših, kakor mladih. Kakor hitro otroci govorijo angleški, zgubavajo matemi jezik. Otroci so tolmači angleščine starišem in to je nekaj, kar v njih pemnoževa spoznanje velike važnosti nauka angleščine. Nekateri Slovani vzdržujejo, da bi rešili svoje narečje otrokom, zasebne šole. njihovi duhovniki jih v tem podpirajo iz verskih razlogov. Leta 1901. je bilo v zasebnih šolah Poljakov cko'o 70.000 otrok. A v teh zasebnih 'šolah se uči tudi angleščina in ta vlada na trgu, v delavnicah. 'Kakor se mora otrok učiti najpotrebnejših znanosti, tako v Ameriki tirdi angleščine. Otrok ima pravo, to zahtevati, ako mora ostati v Ameriki.
(Konec prih.)
MalNv Seidlitz-prašek
Je sa na želodca trpeče neprekosljiTO irečbtro
katero ima prednost pred raemi dragimi dra
¦tičnisif OHO. kroglioami in grencfcsml.
Cenaorig. škatlje K2—
MIhi Frane. 2§aije ii sil
>» ribaaje tlfoU, — Beleilne »lakote is okrepftriofe ite-roenano tredttro proia »rgutfi in prehlajenjo rvake nate, Orlgr. steklenica K 2*~ Na prodaj po vaak lekarnah \ in mirodllnicaL. Glava« lekarna A. 1011* c. te kr, dforal isltfalk, OnuJ,
* .Zaloga ˇ Horloi t lekarni: A. Gkonooli. Q. Criitofoletti
Popravek,
V »Soči« od prejšnje sobote z dne 23. t. on. smo v članku »Trgov s ko-o b r t n a zadrug a« navedli, da je g. dr. Karol Podgornik na sestanku članov T. o. z. novdarjal, da noben član ne izgubi denarja, ki ga vplača v smislu poziva likvidacijskega odbora.
Na prošnjo g. dr. Podgomik-a popravljamo, da ne bo >nespoTazum'ljenfa, da je g. dr. Podgomik izvajal na sestanku v tem smislu, da morajo člani T. o. z. zaupati likvidacijskemu odboru, pri katerem svojega denarja ne bodo izgubili, ker vodi likvidacijski odbor točne račune o vpo-¦rabi fonda, ki se zbira za kritje izgub. Na koncu (likvidacije se pokaže, koliko je izgube in koliko znaša delež izgube, ki odpade na vsakega člana. Če je kdo vplačal nad svoj delež, dobi povračilo, cv. od ostalih članov; če kdo ni vplačal celega deleža tegube, doplača, kar še manjka, da se more ev. povračati onim sočlanom, ki so več vplačali in zahtevajo povračilo preplavila.
K temu dostavljamo, da se bo delež ' na konečni izgubi lahko izdatno , znižal, • ako knovitejši člani in tudi rodoljubni ne-j člani prispevajo v fond za kritje pričako-j varnh izgub T. o. z. svojim premoženjskim razmeram primeren višji znesek, ne da bi nameravali   kedaj iskati povračilo preplavila.
Poživljamo, imovitejše člane in nečlane, da v tem težkem položaju v interesu cele dežele priskočijo z radodarno .roko na pomoč T. o. z., da more izvršiti do konca mimo likvidacijo in obvarovati š tem hude nesreče mnogoštevilne revnejše člane in njihove družine.        :  ''
Hitra pomoč je dvakratna pomoč!
Sofijska pisma.
VI.
V  tej. vojni biti vojnim koresponden-tom, ni bila ravno hvaležna naloga. Povsem drugače Je bilo doli v/Tripolisij. Tam so se žumalisti uprav udeleževali bitek, nočnih napadov in Italijani so skrbeli za potrebne senzacije. Cisto drugače pa po-: bpajo Bulgari, Dobro vedo, da je molk ¦. speh. Ni treba, da jata po novostih koprnečih žurnalistov izve o vsem. Ko je vojna pričela,, ie bilo v Sofiji zbrano neznansko mnogo časnikarjev in drugih^ ki so želeli spoznavati moderno vojsko. Bila je to prav pestra družba. Ruski in angleški ž-urnalisti so si sestavili cele ekspedici-je. Zastopnik »iNovoe vremja« je dobil od svojega lista na razpolago- več ko 70.000 lubljev. Nekateri Rusi in Angleži so imeli svoje konje, sluge, avtomobile. Tudi znani »futurist« Marinetti je bil med vojnimi poročevalci. Pa gospodje žurnalisti sploh niso videli bojnega polja. V Stari Zagori in v Mustaifa paša so jih držali Bulgari kakor jetnike. 'Ni tudi manjkalo komičnih prizorov. Žnrnalisti so postali B-ulgarom preveč nestrpni. Da bi imeli vsaj nekaj poročati,, so jim poslali ujete turške vojake v kraj, kjer so bili novinarji nastanjeni. Wagner od dunajske »Reiohspost« je bil pa predrzen človek, ušel je bulgarskim stražam in več dni je bil sredi med vojaki. To je Bulgare tako .razljutilo, da so sklenili poslati skoraj vse vojne poročevalce nazaj v Sofijo, v glavnem kvartirju je ostalo samo še par izvoljencev, med njimi mnogo Slovanov, h katerim so imeli Bulgari več zaupanja.
V   Sofiji se je poročevalcem godilo bolje. Tu so vsaj dobivali inozemske liste, da so izvedeli, kaj se vrši na bojišču. Pa čudi tu je treba vsako pismo, vsak telegrami predložiti strogemu cenzorju. Na glavni pošti so precej udobni prostori prepuščeni ižurnalistom. V knjižnici poštnega ravnateljstva so cenzorji, vseučMlščni profesorji in docenti. Cenzorji znajo skoraj vse evropske jezike, samo ne madžarsko; radi tega so madžarski korespon-denti uprav besni. Ti sofijski cenzorji niso kaki bornirani ruski cenzorji, ampak viso-koohraženi prijazni ljudje z najboljšimi manirami. .DobTO vedo, da državni rezon zahteva od mlh to žrtev. Biulgarija ne pozna cenzure, in uvedenje cenzure je uprav protiustaven čin, pa kaj se hoče, ako državno dooro to zahteva brezpogojno. Vse narodnosti so zastopane tam v prostoriih, prepuščenih žurnalistom, tu so Italijani — in teh posebno mnogo — Rusi, Francozi,- Nemci, Angleži.
Veliko razočaranje me je čakalo tu v Sofiji. iMislil sem, da bo bulgarsko časopisje izredno zanimivo. Vladni »Mir« in poluvladna »Bulgarija« sta lista prav skromnih žurnalističnih kvalitet. Zdi se. da se .listi še celo pri Slovencih 'bolje urejajo ko tu v Builgaoji. Uvodniki so precej zaspano pisani, večina člankov je prevzeta iz evropskih listov, saj Bulgari razlikujejo še danes med Balkanom in Evropo. Izhajajo pa še razni »bulevard-ski« listi, ki prinašajo samo novice z 'bojnega polja, navadno pa vesti, ki so jih že prinesli dunajski listi. Časnikarska kdlpor-iaža je v ©ulgariji svobodna. Proti večeru je po ulicab tihe Sofije mnogo krika in vika: mali dečki ponujajo liste s kričečim 'glasom. Stanujem v četrtem nadstropju, pa ta krik sega zvečer tudi tja gor. Dalje v prilogi.
Jl
Za vsa v svojo stroko spadajoča dela se toplo priporoča
IGNAC MALI,
čevljarski mojster Gorica, Via Morelli štev, 6.
Zaloga galoš in gatnaš. .   Izvršujejo   se   tudi   popravila istih.
486-5
Dne 2.,   3., 4.,   5.,   6.   in   7. decembra bo v
Šolski ulici št, 8
oblasfueno douoljena prostovoljna
= licitacija =
popolnoma novega platnenega in bombažastega blaga ter perila za možke in modnih predmetov.                         ^^
Slovenska mesnica
v Gorici, ulica Treh kraljev 16
(Oia tre Re 16) prt kauarni Dogana
Največja izber v Gorici govejega mesa, tele-
tine In svinjine. Meso je prve vrste. Dobi
se vedno svežo divjačino in doma pitano
kuretnino.
Cene zmerne, brez konkurence, postrežba uljudna. — Na željo odjemalcev se dostavlja meso na dom.
Za obilen obisk se toplo priporoča udani
424—13               Andrej frandolič, mesar.
Kdor hoče imeti pristno angleško blago za obleke, naj se obrne na krojaškega mojstra
Antona Krušič
Gorica
Corso Franc Josip št 39
ali pa na Tržaški ulici
St. 16.
Izdeluje se vsakovrstne obleke od najfinejše vrste do navadne, za vsaki stan in za vsak letn' čas.
Uzorci na razpolago.
Specialist za izdelovanje oblek za enoletne prostovoljce.
V ulici G. Carducci (hiša Orzan) št 17 sem odprl
novo prodajalno izgotovljenih oblek
za gospode in otroke,
različnega perila, pletenih predmetov itd. itd.
¦NT* Vse po zelo nizki ceni. ^Mi
Priporočam  se za obilen  obisk  in zagotavljam  cenj. odjemalcem dobro postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
Iu. Felberbaum.
Priloga ,,Soče" st. 138. z dna 30. novembra 1912.
V vsakem oziru> m (Butari mnogo razvitejši ko Srbi. Na vseh poljih se to opaža, dasi so Bulgari išele osvobojeni borih trideset let. liulgari imajo celo vrsto svojih revij, ki so skoraj podobne ruskim »tolstim« žurnaloni. Socialisti izdajajo »Svremenu misl«, radikali »Oemokratiče-skij« pregled, dbe reviji sta iprav izvrstni. Srbi nimajo nič podobnega. Vsled vojne je prenehalo izhajati vse. .polno listov. Naravno tudi, <da-'-9e%*ao4ŠW^!i^|gjL^i revija.
Kavarnsko življenje je prav razvito tu v Sofiji, saj kava je izborna in Bulgaru časa tudi ne primanjkuje. Uspeh slovanskih zmag je tudi, da^se v Sofiji ne ipijer*več turška, ampak balkanska kava. iPrva kavarna, kjer se zbirajo politiki in literati, je Buigarija, nasproti carjevemu dvorcu. Tn je sedaj glavni stan vojnih koresponden-tov. Naš rojak, g. Ivan Kenda ima v svojem »Splendide hotelu« drugo največjo kavarno, kjer je videti mnogo poslancev, žumalistov. 'Kendova kavarna kna izmed vseh sofijskih kavaren največ časnikov, in tui je tudi postrežba najbolja. V druigih.kavarnah se nikdo ne briga za &x-ste. Kavarne so neka javna shajališča, kjer je mogoče posedati celi dan, ne da bi to veljalo vinarja.
Vse je v vojaški suknji, ministri, vse-učiliščni profesorji, tehniki, slikarji, kakoi na primer carjev slikar Čeh Vješin. Po ulicah stopajo vojaki tretjega poziva, stari možje, za njih pa ni bilo več vojaških pia-ščev in nosijo svoje domače ovčje kožuhe, na puškah: pa so nasajeni silno dblgf •bajoneti. Kljub temu izgledajo marsikav-te-ri izmed teh kmetov prav krotko, njih korak ni ednakomeren, to je pač »Land-sturm«. Včasi jih pa srečavajo druge gruče, mladi fantje sedemnajst ali osemnajst let stari jih srečavajo, na klobuku noseči umetne pestre rože. In mlada generacija kliče stari generaciji, ki je bila že rojena in živela ipod turškim jarmom, zamolkli, krepki ali vendar moiio-teni: Mura. Bred štirimi leti je bila Bolgarija še pou siivereniteto sultana, ki ji je bil najvišji vladar. V glavnih mestih je imela Buigarija svoje agente, ne svojih poslanikov. Pa berlinska pogodba je 'bila za Bul-gare kos papirja, ki ga je mogoče raztrgati vsak čas. Bolgarija je rastla brzo, z orjaškimi koraki. In plačevala je še vedno svoj davek mrtvemu možu ob Bosporu. Nekega dne pa ni povabil sultan bulgar-skega agenta k diplomatičnemu obedu. 2ena bulgarskega dostojanstvenika je bila razžaljena, naihujskala je svojega moža in Buigarija se je otresla turške suverenosti. Tako sicer pripovedujejo, to so bih pa samo zunanji »razlogi. iBulgarija je čakala samo na ugodno priliko, da se otrese sra1-motne podrejenosti in Avstrija ji je nudila to priliko, ko je anektirala Bosno in Hercegovino. Štiri leta kasneje pa stoji bul-garska armada pred Carigradom. In sko-. raj bo samo ena zapreka, da bi Bulgari to izvršili, kar niso mogli Rusi, to je podvreči si Carigrad, in ta zapreka je — kolera. Sicer so pa Bulgari prepraktični, prerealni, da bi .precenjevali Carigrad. Mir bo najbrž sklenjen pred Carigradom. Navzoč sicer ne bo nikak Ignatjev, pa boljši bo ta mir ko sanstefanski. Kako je zgodovina kapriciozna. Neznansko trpljenje balkanskih Slovanov tekom zadnjih trideset let bi bilo Jugoslovanom prihranjeno, aiko v Berlinu ne bi raztrgali sanstefanske mirovne pogodbe. V San Štefanu je bila začrtana Velika Buigarija, ki bi bila danes cvetoča velika država. Proti Srbiji je bil naperjen sanstefanski mir. In samo Avstrija bi bila imela pro speli, afco bi bila Velika Buigarija realizirana 1. 1878. Pa zaslepljeni so bili še tedaj avstrijski diplomati, kakor so danes. Diplomacija, skoraj kmetskega izvira, ka-koršna je bulgarska, vzeta iz najširših slojev, je kazala, da je stokrat sposobnejša ko naši »modrokrvni«.            Ilirec.
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
Darooalcem
za »Rdeči Križ slovanskih balkanskih držav".
. Darovalcem za »Rdeči Križ slovanskih balkanskih držav« sporočamo, da, nam za sedaj ni mogoče objaviti vseh ¦iij]j^ft5P^mw^j<)^-4^če in«4,ftr imajo. vsi*čaisopisi toliko gradiva, da bi tudi naši tostvarhi želji ne mogli ustreči.
Kdor je kaj dal, naj si bode v svesti, da je naredil dobro delo, izkazal ljubezen de trpečega brata ter da bode denar vpo-rabljen res v pravi namen.
Prvi obrok 2500 kron je že vposian na določeno mesto.
Vsem onim, ki čakajo, da se pride k njim nabirat, pa javljamo, da se ne nabira okrog; vsak naj da-svoj dar v kaki trgovini ali gostilni, kjer imajo nabiralno polo al pa naj izroči denar naravnost blagajniku g. Kopaču ali g. Koritniku.
Odbor.
PAlM/f
3V?
A. Dmfavka
Gorica, Raštel) 3. Zaloga usnja.
Vojna na Balkanu.
Situacija.
Pogajanja za mir se nadaljujejo. Turki sanjajo, da skončajo ta pogajanja za nje tako ugodno, da jim ostane ves vilajet Od-rinski, to je cela Tracija. No, tega ne verjame menda nihče razven Turkov.
Srbi so zavzeli Dibro. Turki, ki so bežali izpred Bitolja, se skušajo koncentrirati pri Janini. Črnogorci nadaljujejo svoje boje okoli Taraboša in Skadra. Bulgari beležijo nov uspeh; ob Marici so zajeli dve turški diviziji. Grki imajo opraviti z otokom; tKiosorn.
Neki albanski voditelji, Oči vidno opogumljeni od izvestne strani, proglašajo neodvisnost Albanije. Razmerje med Av-stro-Ogrsko in Rusijo je tako, da se mo-mentanno ni bati zarpletljajev. Glede Balkana prevladuje angleški nasvet, naj vsa vprašanja reši evropska konferenca.
Pogajanja za mir.
Vršijo se ob črti Cataldže pogajanja za mir. Sestanek med generalom Savo-vom in Nazimpašo je bil prav prisrčen. Pogajanja končajo baje v ponedeljek 2. decembra in določi se premirje 14 dni, med katerim s© bo razpravljalo o končnem miru.
S turške strani se ponovno poroča, da pogajanja med odposlanci Balkanske zveze in Turčije vspevajo dobro in se je nadejati, da skončajo ugodno in pride do sklepa miru.
Tudi z bulgarske strani se poroča da je upati na ugoden uspeh vršečih se pogajanj.
Izjava srbske vlade o mirovnih pogajanjih pri Cataldži. »Samouprava« v Belgradu piše: »dogajanja med Turčijo in balkanskimi zmagovalci so pričela in izgledalo je, aa se hitro izvršijo, ali Turčija je objednem začela zavlačevati stvar. Turčija s takim svojim ravnanjem sili zaveznike, da jej zadajo poslednji udarec ter da preženejo Turke iz Carigrada. Balkanske države niso hotele reči tirati do skrajnosti, ali Turki hočejo, da se vprašanje o življenju njihove imperije reši že sedaj. Ona noče uvideti, da Balkanske države niso hotele Iti dlje nego je bilo potreba, marveč ona jih sili, da pojdejo dalje in izzovejo vprašanje ne samo o Balkanu, marveč o celi turški imperiji. Obča naloga vojne poziva tudi srbsko in grško vojsko v Albaniji Jn Macedoniji, da se udeleži operacij pred Carigradom ter sj povečajo slavo s povrnitvijo Carigrada pod krščansko upravo. Božja je volja, da bo tako in potem šele bo sklenjen mir in Turki vrženi v Azijo.«
Ta izjava vzbuja povsodi veliko- po^ zornost. Turčijo podpihujejo, da naj se ne uda, odtod tak krepek odgovor.
. Srbski glas o sporu med Avstrijo in Srbijo. List »Novosti« v Belemgradu piše: Med Avstrijo In Srbijo dejansko   ni sporov, marveč spor ustvarja le dej avstrijskih Hefcov. Odbito »1 tfikako  pravo
avstroogrskg monarhije in ni utrjeno njeno pravo, v aibansfteni vprašanju m tudi m ono* rnctan rovu predlog, tter spiou uo-uvuetfy laKfctfa preojoga two m,
v ume uperauje ne morejo oltj predmet spora, ampak samo deiinjtivnj rezultati, itj Sv luso aoioceni. ako sploa priae. ao uttitve Aioatuje, potvm se še le more, ce kuo misii, aa je treba, oormti na vse one, »ti nočejo uenti in ne samo na =>roijo. . imr s iurcijo bo aeio cele ttaikanske zveze, asoansko vprašanje pa zopet ue more tatj vprašanje jedne same velesile, marveč cei© c v rope.
lato ker ni predmetov za spor, tudi ni spora, zato Srnija ne odgovarja, ker nima niKomur in ia nic odgovarjati.
Skader.
Kjeka, 29. — Po par dneh mira je pričelo v .pretekli noči zopet bombardiranje pozicij iurškin čet pri Tarabosu. 'lopovi so prenehali delovati proti jutru. Vreme je slabo; dežuje.
Črnogorski prestolonaslednik Danilo je lanko obolel.
Po bitki pri Bitolju.
'luski vojaki so po veliki bitki pri Bitolju otzaii proti jugu. Srbi so jih zasle-uovau m iKaKor poročajo sedaj iz Beigra-aa, je ujeun ^U.000 turških vojakov, med njimi 1U0 višjih oticirjev.
Turški topovi
Zaplenjene turške topove popravljajo v Kiagujevcu. Poskusi na teh topovih so se uoOro obnesli.
i turškimi topovi si dobro opomore srbsKa artiienja.
Nov uspeh Grkov.
uiki so zavzeli višino Sv. Marka na brdu Provati. Turki so se nmaknili proti zapadu.
Dve turški diviziji so zajeli Bulgari.
Sofija, 29. Prva m druga divizija tur-škiIi reuitov so se udale bulgarskim četam blizu kraja Merhamli med Dedeaga-čeiu in Oimotiko.
Turškim vojakom je poveljeval Va-ver paša.
Ujeta sta dva paši, 252 oficirjev in 8839 mož.
Bulgari so zaplenili 8 topov, 2 mitral-jezi, 1000 konj in mnogo vojnega materi-jala.
Turki so se udali po jako hudem boju. Ujetnike so spravili v Diniotiko.
Srbi v Draču.
Kakor smo že poročali, šo prišle srbske čete v Drač ter ga zasedle brez posebnega odpora.
Poprej še so te čete zavzele Tirano.
Kzvaeti so: iz skžbe duševno; in telesno nesposobna, državni in javni uradniki; župani, duhovniki' in osebe, ki so po mednarodnem pravu1 in pogodbah odpuščene od vojaške službe.
Za dalje 'časa tudi ni pritegniti samostojnih kmetovalcev, izvirSujočih tovarnarjev in obrtnikov, nadalje onih, katerih poziv bi ogrožal eksistenco njih' rodbine.
Poslanska zbornica.
Včeraj je odgovoril minister Heinoid poslancema ivčevjču im Dulibiču na interpelacijo radi razpusta občinskih zastopov v Uaimacijr in je izjavil, da oblasti niso anogie mirno gledati, kako demonstracije prenajajo meje narodnjaške emanacije in se naperjajo celo proti lastni državi.
Gosposka zbornica ie imela včeraj sejo, v kateri je razpravljala o zakonskem načrtu službene pragmatike.
Za lašKo pravno fakulteto. — Laški državni poslanci na Dunaju so imeli skupno sejo, v kateri so vsi govorniki ,se izjavili za to, da se mora v sedanjeui času z vsakimi sredstvi delati za konečno parlamentarno .rešitev vprašanja laške univerze.                                    ,
Inozemstvo. Konrad Hetzendorf v Bukareštu. —
Bivši šef a. u. generalnega štaba je dospel v Bukarešt, kjer ga je sprejel rumunijski kralj v dolgi avdijenci. Poset je umevno v zvezi z vojnimi dogodki na Balkanu.
Darovi.
Za »Kdeci križ slov, balkanskih držav« so nabrale .gojenke I. tečaja K 3, <IL tečaja K 970, JJi tečaja K 1'40, IV. tečaja K lb'90.
•Darovj za »Dijaško kuhinjo«. — Ma-birainik v gostilni g. Fr. Gorjupa »pri Vr-iiovcu« v kanalu je dal 7'62 iK, doslej skju-paj 7978 K. V isti (gostilni društvenih toio-kov prodanih za 17'— »K. — Ank- Turk v Sepuljah je poslal 1136 bg raznih živil. Darovali so pri tem: Cerne in Turk 50 kg ječmena, 50 kg ajdove moke in 50 kg turščne moke. Krompir in repo so darovali: v Tomaju E. Črne, A. Čeme št. 10, Jos. Vran župan; v Križu Macarcl št. 22, Stare št. 19, Macarol 27, Macarml 30, Ma-caroi 39, Macarol 46, Bezek in Fil. Stare; v Brdu SkrI; v Sepuljah: A. Turic, Ceht-ta št. 26, Vitez 12, Vitez 3, Bole 10; v Žirji: Kocjan Ivan. — 6 praznih vreč it daroval g. Stare iz Križa š. 10. — Naj bi naši vrli Kraševcj našli tudi drugod posnemovalcev in tako pridnih nabiralcev živil za Dijaško kuhinjo. — Na radun me-sečnine je prišlo 253'20 K.
Brzojauka.
V pondeljek, dne 2. decembra se bode kupovalo stara, četudi polomljena, umetna zobovja kakor tudi katerokoli množino zlata in platina po najvišjih cenah. Kupuje se tudi odz4ravnikov.
Gorica, hotel „trl kron« i". 483-1
liRF=
r je odpravilo
Kašelj
bripavost, katar,  zasliženost, kreni in oslovski kašelj s
Politični pregled.
Avstro-Ogrska.
Zakon o vojni dolžnosti. — Vlada je včeraj predložila poslanski zbornici svoje tri zakonske predloge. Edna teh predlog, ubikacijski zakon, se je izkazala kot zelo dalekosežna za avstrijsko prebivalstvo, ter je v zvezi z velikanskimi žrtvami prizadetih krogov. — Zakon se imenuje »Zakon o vojni dolžnosti«. Ta zakon vsebuje dolžnosti, ki zadenejo prebivalstvo v slu-čaj-u mobilizacije, oziroma vojne. Zakon razločuje osebno in stvarno službo. Zlasti dalekosežen je § 4., ki govori o osebnih službah, ter pravi, da so k osebnim službam zavezani vsi moški, ki niso prekoračili 50. leta, v kolikor niso izvzeti tudi oni, ki so v črni vojski. Ker ta paragr°i o osebnih službah r.ičesar gotovega ne definira, ie smatrati ta zakon za splošno razširjenje obstoječe vojaške dolžnosti.
Podpisani, s spričevali potrjeni Čevljarski mojster in sodni cenilec, naznanjam slavnemu občinstvu v mestu iii na deželi, da sem odprl
==   svojo delavnico
o Nunski nttLllf. 9
tf^Ufo.                   ter se priporočam slavnemu občinstvu za mno&obrpjni
j^^HP                   obisk, in jamčim za .točno in solidno postrežbo
¦^¦^^                         Rud, Benedetič,
mHr^SBL&'   485"1                                       čevljarski mojster.
|gL Kaiserjeuimi
— — prsnimi karamelami — —
z uiamko 3 jelke.
6nn   notareko potrjenih priznanj od raznih, zdravnikov • UU   in privatnikov, kateri jam5ij.o za dooer uspeh.
Bonboni so jako lahko lauiltni in okusni. Zavojčki so po 20 ali 40 vin,, doze po 60 vin. Dobiva se v lekarnah pri-G. .Cristofoletti, c. fcf. dvorni dobavitelj, L. Gliubich, C. B. Pontoni, Buggiero Kumet A. de Oironcoli, v mirodilnici A. Mazzoh, v lekarnah: 3wji Hus v Vipavi, L. Kursohen v Ajeh« in Maks Kozowex v AjdovsSini.
:«ai^^
Domače Vesti          I
." Deželani! — V pmiedeijttk bo trg sv. 1 ' Andrejasv lO^nd.Pri nakupu svojih, po-1 ¦ trebščin se p^služite pri naših- trsrovciii j in obrtraikito!                                            I
V, * tiSavfte škofe « hdrainafcioi zitano- I '.stt'~- Tako se gJa-si naslov današnjemu j predavanju g. dr.   Ernesta iTAilerja^ r. j. I proiesorja;za)grebškeg'a vseučilišča, v na-I : lejii,»Trgov§kem 'Dortrti«. Predavanje ho-I .če podatiobčinstvui upogied, ikako so naj- j večji misleci in filozofi msM o pomenu, in j .namenu kazni za družbo. Predavanje, je I posebno namenjeno širšim slojem in .bo j v-seskozi. lahjko   razumljivo.   Predavatelj slovi za dobrega govornika in ima relativno .največ sluišateljev   .na   vseučilišču. Zato, in pa posebno, ker govori hrvatski •gost iz zatiranega Zagreba, pričaku5e^mo,• da bo udeležba; .potaoštevilna in da ne bo nijednega slovenskega inteligenta, ki bi se ga ne udeležil. Posebno pa še apeliramo .na jm-rodno dame, kakor tudi na dijaštvo iii na Goriško Mladino, ki se doslej ni posebno izkazala, kajti če izvzamemo   di-jaštvo, imamo iz krogov Mladine najmanj poslušalcev.   Prosimo torej polnoštevilne udeležbe! Na svidenje!
V Gorici ie umrl v starosti 78 let cesarski svetnik Fran V o ti o p i v e c, vpok. j šolski nadzornik. Pričel je svoje učitelj- j sko službovanje star 19 let v Kobaridu, kjer je bil par let. Ž njim je prišel v ljudsko Šolo nov duh, tudi bolj slovenski. Po- I tem je služboval v Gorici." Po odprav: konkcrdatske šole in nje nadzorstva je bil Vcdopivec imenovan za šolskega nadzornika, sprva za cel slovanski del dežele, pozneje za goriški in tolminski politični okraj, še pozneje le za Gorico. Tu je bil do Finšgerja. Potem je stoW v pokoj ter deloval obilo zlasti v Šolskem Domu; bil je res nenavadno delaven in priden* do svoje smrti. Danes popdudne so ga pokopali v Št. Andrežu. Preostalim naše sožalje!
Umri ie v Ljubljani profesor Fran Orožen, znan "zemljepisec in turist. Planinska koča na Črniprsti se imenuje Orož-nova koča.
Umrl |e v Giadbecku v Nemčiji naš rojak Rudolf Trebše. in sicer 22. t. m. ob 1.-pop. Naj počiva v miru v tuji zemlji!
Panes so pokopali v Kanalu g. J. Podraenika, ki je bi orožraiški stražmoij-ster na več krajih v naši goriški deželi. Pokojnik je bil tudi mnogo let voditelj redarstvenega iirada v Opatiji, kjer si je pridobil na tem važnem mestu mnogo zasluženih priznanj od visokih oseb.
Pokojnik je bil ves čas odločen narodnjak in zaveden Slovenec, ki je vzgojil svojo rodbino v naravnost vzornem narodnem duhu. — Preostalim naše sožalje!
Za deželnosodnega svetnika je imenovan g. Jos. Psatžer, okrajni sodnik v Sežani; ob jednem je premeščen v Trst. Licitacija časopisov v prostorih Goriške Slov. čitalnice se vrši jutri v nedeljo 1. dec. ob 10. predp. Z ozirom na veliko število časnikov in revij se pričakuje od strani članov obilne udeležbe.
Da se družabno življenje med posameznimi člani poživi, se namera v a v decembru uvesti stalne teden- I sJce čajne večere združene s. plesno vajo, gospodom bodo razun tega še na razpolago biljard, šah in karte. Dobrodelna akademija v prid balkanskemu rdečemu križu se je odtočila na 15 decembra, sodelujejo iz prijaznosti in z ozirom na človekoljubni mmm same iz-borne moči.
Za porotno zasedanje v Gorici, ki j prične 9. t. m., so določene doslej tri raz- ¦ prave: proti nekemu starcu yl BeKana radi posilstva in dve tiskovni pravdi, preostali še' iz prejšnjega zasedam^ namreč proti urednfieu lista »JI iSocialis-ta Frhi-lamo* Callinijit in proti Vetrkonji, ki je bil porotnik pri raizpravi »Banfce popolare« ter ga toži radi žaljenja časti potom tiska AMredLenassi.
»Goriška Slovenska Mladina«. — 0-pozarjamo na jutrišnjo nedeljsko večerno plesno vajo, katera prične točno ob 8. uri zvečer in bo trajala de polnoči. Za to plesno vajo, <pri katerej bo švirat vojaški orkester, vlada veliko zanimanje v vseh našm družabnih krogih. Vsestransko se odobruje -misel, da se priredi na predvečer   sv,   Andreja zabavno animi-
rani večer v tej obliki.  Cenjenim  gospi- j ; -cam naznanjamo, da se je sestavil nekak j vzorni odsek, kateri bo skrbel, da se bodo vse dame v dvorani zabavale, vsled česar se jih že vnaprej naproša, naj nikar ne i gredo, na galerijo, ker se je odredilo vse potrebno, da se bodo brezdvomno v dvorani zabavale. Gospodom pa naj velja beseda, da treba iti- z dobrin) vzgledom naprej in posečati take 'narodne, zabavo in družabnost obetajoče prireditve. Gospodje in dame nevešči  plesa naj se   vendar priiglaise pri prihodnji plesni vaji blagajniku ali plesovodji, da se ikoj ukrene   vse i ! potrebno, da se zadosti tudi njihovim tež- i I njam.                                        •
Na svidenje!                                     j
Damski odsek »G. S. M.« vabi čla- j
niče odseka k IV. redni seji, ki se bo vr- :
šila jutri, v nedeljo ob 10. uri dopoldne v
Trgovskem Domu.
Odbor,
Aretirali so šolskega voditelja Bosma
j iz Ronk, ker so ga zalotili pri tatvini de-
I narja v farovžu v Vili Vicentini; .
I        Odprti lekarni.   —   Jutri .popokidne
I bosta odprti v Gorici lekarni Cristofdlefcti-
I Kiirner. V teh dveh' lekarnah bo tudi po-
I nočna služba v času od 1. do 8. decembra.
I        Če hočete imeti blago pristno doma-
I čega izvira, ki je obenem v vsakem oziru
j izvrstno, kupujte Kollnsko kavno primes
I iz edine slovanske tovarne kavnih prime-
I si v Avstriji. Kolinska tovarna se vsako
I leto z znatnimi zneski spominja naših na-
I rodnih m kulturnih podjetj, predvsem naše'
I prekoristne »Družbe sv. Cirila in Metoda.
I Zato je dolžnost vsake zavedne slovanske
I gospodinje, da se tudi ona pri nakupova-
I nju spominja tega domačega .podjetja in
I kupuje samo Kolinsko kavno primes,   s
I katero bo gotovo tudi glede   kakovosti
naj-bolj zadovoljna. Pri nakupovanju   je
treba strogo paziti na varstveni znamki
»Sokol« i-n kavna časa. Le tista je pristna
KoHnska kavna primes, ki ima na ovoju
ti dve varstveni znamki.
Domača politika. Y
Goriški deželni zbor/ — Ali bo! res sklican? »L' Eoo« je sporočila v četrtek v brzojavki z Dunaja, da sta bila dr. Gregorčič in dr. Pettarin pri notranjem ministru fiešnoldu ter sta poprosila, -naj bi bil sklican goriški deželni zbor na kratko zasedanje ali v decembru letos ali v janu-variju 1913. Minister jim je baje obljubil, da se to zgodi. — Če se res zgodi, potem bi zboroval zopet goriški slavni »Ruimpf-parlament«, sestoječ iz samih zaveznikov: laških liberalcev in slovenskih klerikalcev. Na laški strani manjka 6 poslancev, na slovenski jeden; lani ,pa niso mogli v zbornico tudi ne poslanci slov. velepo-sestva. Položaj je nespremenjen, razmere se niso nič ublažile; torej bi ostalo najbrže pri starem, da bi bili lepo skupaj sami zavezniki!
Kaj pa poslanec Kosmač? — Za župana v Cerknem ni več; da bi bil odstopil kot poslanec, še nismo culi. Po tem, kar mu je naložil na hrbet v Novem Času cer-Ikljanski dekan dr. Knavs, bi bilo pričakovati, da Kosmač omaga pod tem bremenom grehov ter piše dr. Gregorčiču -pismo, da se lepo zahvaljuje za mandat deželnega poslanca. Toda Kosmač je še vedno po-slanec, dasi stoji javnost še vedno pod utisi očitanj, od dekana nanj vrženih v j Novem Času. Če bi odstopil Kosmač, po-I tem bi manjkala na slovenski strani dva | j poslanca. Komaj da bi mogel zborovati deželni zbor, ako vstopijo vanj le zavezniki!
Dr. Gregorčič v Kobaridu. — Gregorčič v Kobaridu! On se je zganil in šel v Kobarid. Govoril je na shodu o zatiranih bratih na Balkanu pa tudi o delovanju goriškega deželnega zbora. Oin in iMaalreda sta se trudila dopovedati poslušalcem, kako lepo in koristno deluje deželni zbor... Da gre dr. Gregorčič v Gore imet shod, I to je zbudilo .pozornost; vsakdo, ki pozna K dr. Gregorčiča, je dostavil: to pa nekaj I pomeni! In na to so se menili o dr; Gre-I gorčiču, o dr. -Kaiavsu, o KosmaCuj staro-I strujarjih, novostrujarjih itd. I       »Gorica« je zakrivila že mnogo me« I sramnih napadov, k tem je dodala še )ed-I nega v torekV zakadila se je   v  toaHeto I gospe G., (kakor da bi hodila kdo ve kako I elegantno oblečena po Gorici in bi radi 1 tega trpela celo T. o. z. Velika por* ne-
sramnosti tiči ,v Človeku, ki kaj takega priobči. Geto nekaterim sicer zagrizenim gospodom iz klerikalnega tabora se jo zdelo le preveč toko-de pisarjenje. Sramotno, nizkotno. Kaj takega je zmožen le klerikalni list. Reikli so drugi: če že ne morejo mirovati in morajo napadati v svoji krščanski ljubezni do bližnjega, pa naj že napadajo njega, ženo pa naj pustijo na miru!
Osebne napade mi izpuščamo in se dotikamo oseb le, kolikor je neobhodno potrebno. Naš namen je ta: pregnati iz našega časopisja osebne napade. Ali »Gorici« to ne gre k srcu, marveč napada po svoji stari navadi dalje. Zraven pa se dela čisto nedolžno in ob taki priliki rada zapiše o nasprotnem listu, da napada osebe; ker to ni res, si pomaga •ona na kratko z neresnico. Oj, ta veliki krščanski list!
»Dan« o posetnikih dr. Dennotovega predavanja. -— Poroča j>od zaglavjem Gorica: »Par visoko friziranm dam, sa-moobsebi itmljtvo, da »narodniaških«, ne-kaj plešastih gospodov in peščica študentov, to so bili poslušatelji«. — Prijatelsko vprašamo uredništvo »Dneva«: ali res ne čuti zlobnega namena takega poročanja? (Napadati ljudi, ki prihajajo k predavanjem — kaj takega še nismo doživeli! Ali ne čuti uredništvo '»Dneva«, kako meče polena pod noge naprednim prizadevanjem v Gorici s takim le poročilom? Za danes vprašamo le še: ali res ne misli nehati »Dan« s priobčevanjem naprednim Slovencem v Gorici škodljivih notic? Ali res ne čuti ta napreden list, kako- se mere škodovati napredku v Gorici s tako pisarijo? — Klerikalci v Gorici si manejo roke, ker jim »ljubljanski napredni »Dan« tako izborno pomaga v njihovem boju proti n a p r e d n j a k o m!
* Kaj Pa Je bilo treba Srbom vojne, da bomo morali sedaj Iti tudi mi? — Tako se vprašujejo nekateri   nezavednejši   se-Ijaki v goriški okolici. Z veseljem ugotavljamo, da je teh nezavednežev prav malo, kajti večina našega naroda, tudi na deželi, se prav dobro zaveda, kako velika slovenska in jugoslovanska zmaga tiči v srbskih zmagah nad Turki.   Eden   največjih nasprotnikov Jugoslovanstva in evropske izobrazbe, največji nasprotnik gospodar- V skega napredka, Turek, je s temi zmagami I ukročen in bratski nam srbski narod, ki j a I takorekoč eno z nami, ima prosto pot do I morja, do onega jadranskega morja* o ka- I tereni poje pesem »Nekdaj bilo si slovan- I sko!« Da pa je sedaj tu tudi vojna nevar- J nost Avstrije s Srbijo, tega ni v prvi vrsti I kriva Srbija, marveč so krivi Madjari m j 'Nemci, tisti torej, ,ki so se polastili vlade I v Avstriji, so uvedli dualizem, ki naj tlači I Čehe, Slovence in Hrvate, ter hočejo se- I daj tudi Srbom, bratskemu nam narodu, I : vzeti jadransko primorje, četudi je Srbija I [ pripravljena dati naši državi vse gospo- j I darske ugodnosti, ki jih ta zaihteva,   do I pravične meje. Vojne nevarnosti s Srbijo I torej ni kriva niti Srbija niti   Bolgarija, ampak ona avstrijska vlada, ki še sedaj drži na Hrvatskem Čuvaja, ki nam ne da niti našega <vseučil$ča, n-iti naših šol, nit< ne podpira našega gospodarstva, niti nami j ne da železnic, ampak hoče, da naj ostanejo Jugoslovani in Slovani sploh verm sluge Nemcev, Madjarov in vseh tistih, ki držijo z njimi. Povejte to njrm, ki zvra-čajo krivdo na Srbe!
Narodna obramba.
Slovenskemu rodoljubju! — Hvalevredne so naše simpatije za balkanske brate. Zelo častne so žrtve iz vseh slov. pokrajin. Vendar ne smemo pozabiti pri tem na lastno obrambo. •
V domačih vilajetih na Koroškem, Štajerskem, Primorskem in Kočevskem je obstoj ali pogin na tisoče mlade slovenske raje odvisen od dobrotljivosti slovenskega rodoljubja. Družba sv. C. in M., ki rešuje s šolami nedolžno našo rajo, je zadnje čase skoraj popolnoma pozabljena. Že dva meseca ne dobiva skoraj nikakih prispevkov. Razpoložljivi kapital je dražba zazidala, a iz česa naj plačuje armado učiteljstva, deli nujne podpore itd. Mnogo podružnic še ni -poslalo za letos nikakih prispevkov. Rodoljubi, pomagajte! Oklenite se zopet podružnic, nabirajte članarino in izredne prispevke, prirejajte veselice in sestanke, naročajte družbeno bktgo, posebno lepe božične razglednice,
kolke, ra& liste itd, Posebno- se priporo-čam*> obžln^irit in denarnim aavvdioon. Ml-kaki svetni dogodki ne smetjo 'prtaj* • sati našo narocina 'braniteljico!
Ciril'J^«t(Klovttik podružnicaitt v po* sneitio bi bs$ bila -moška podr. v Mariboru. Ta>pwlr. pošilja redno vsaki mesec v Ljubljano Nabrito tenartoo, izredne Prispevke, narodni davek, doneske nabiraU eikov itd, Le na ta »lačin j« mogoče, da je prispevala l<t,ni 20O0-K, skupno z isto. tako delavno 'žensko -podr, pa 3000 K- ter ima prvenstvo ,irted ^aijerskimi podr^žni'~ cami, v tAZimerju s slov. prebivalstvo"! v Mariboru P^i ie sk^naj s,pWi prva- med podir. na cerlem, Slovenskem. — Pri marsikateri lP0&r. Da imajo še vedno zastarelo navaido, & cel<o leto ae storijo ničesar šele proti ikoncu .leta poberejo z nagilioo nekaj članarine, poteiM pa zopet eno .leto počivajo. Tudi bi se naj odpravila razvada, da hrani blagajni** ji^brani denar do konca leta, če^š, ^ Je lepše, ako se odP°Slie veji ziies&k sk^paio. iDenar naj se iP°š'-Ija r©dri'0 ^Proti^ po .iriožmosti vsaki mesec. Penat, *i ffa družba ne rabi za tekoč© izdatke, že s:»in»a varr&b in plodonosno1 naloži.
Družb* sv, Cirila in Metoda ima v zalogj dve vrsii nov iti raztrlednic, 7M katere je napravil skice domač umetnik. Času prime-rna je razigledtiica s sliko, kako zbirajo otr-oci gradivo za bcMtnz 'Jaslice. M.adejam.'o se, da ponesejo te razglednice sirom domovine tisoče in tisoče iskrenili Pzdr^ov z.& božič itn .novo1 'leto. Razgled« druge vrste pa je za prazni rin delavnik, torej za vsakdan. Na ^»t-. predi hi so, se igrajo otroci, na nje prenevarni ZIT*aj, ki pa Jih ugrabiti n-e more, ker jih iuv-ata sv. blagovestnika Ciril m Metod, Prav 1-epa ideja. Pisarna dražbe sv. GirHa in ^Aetoida v Ljubljani, Narodni dom, se prfcpor^a za mnoga naročila-
Prosveta.
Koncert p^vsikeea in glasbenega društva v OftrteU — Prihodnjo' soboto ("• XII.) pr-epitstila je Narodna .prosveta pevskemu I« ffjasl), društvu, da priredi svoj koncert- Oori*ško- občinstvo, imelo je do sedaj d»va meseca vsako soiboto priliko, poslušati izbama Predavanja iz naiiraz-ličtnejšiH strelk ter si tako izpopolinjevati morebitne vrteli svoje umstvene izobrazbe.
Soboto i koncert pa naj da naserniU občinstvi z>opet enkrat neka} tone in užitka z^a nžega dušo in srce. Saj le vzporedna izobrazba razuma in srca ustvarja v posamezniku tisto harmonijo, ki tvor1: še edino srečo v sedanjem večkrat v kričečih disharmonijah- se gibajočem, žl'v-ljenju.
Točke koncerta so izbran« takOvda bodo rJ^dile p^č vsask^niiur užitek.
¦Komu ne ugajajo Devove, jia , ,na'še •narodni 'POtpevfee spaminjajoče, pa vendar zopet z-aliteva^i in zakonom moderne glas*be -ogovarjajoče lirične skladbe?-Mi-čne so *n segajo v srce!
Dve fco6k^' vspareda zavzema Laio-vic, .0 kat&reru .gflasbeniiJti Siodijo spi<3žno, da je exlen najbo-lj nadarjenih slovensikih glas«ben^°v. P,reiprič\ani smo, da se nav-duSi v^ak udekžttiik koncerta za< Laiovi-j čevo iirnetinost,
... In kal aiaj. porečemo o Adamičevem »Boce'dolo«r«? prav sedaj, iko bije Slovan gigantski t>oj na Balkanu proti- sto- in sto-letniemu tla^itelju. in sovraKu, 'bodo vzbu" dile pr^>ro§»ke besede Gestrinove, da se zopet -zbudi »tla-čeni puoi rod«, -radosten odmev in vili^r oavti-ušenija v našiti srcih — j>osebiio, ker ie znal d'ati 'Adamih Qe' stri-novim besedam 'glasbo, da ti v srahri zastaja kri^ ko & pesnikom dvomiš nad bodočnostjo slov atisJko — da pa Ti zopet za-vriska srce, k0 izrasžata pesem' in ^asba ¦prepričanje, d^ »bode vstal Slovan«'
Upati i p, t^rej, da moč slovenske glas;
be sploli, DoseDno pa še iz-redno lep naS
I v spored Privabi v soboto vse slovenske
I krog€ v Trgovski dom.  Naj bode enkrat
I premalo "^^a; dvorana,
Književnost
»Veda«, -^_ 'Vse^bina Šeste gtev-ilke: Dr. Matija Murko: -+ Karel ŠtrekeD- I)r-Branjko Drecbsler: sPop Sinie Star^evic. (Ko'n€c).I^r, -Milko .Brezfear: iKonjunktu" ra, kriza i*i depresija, dKonec). Dr. FerA" pK SiS«:^IJelctt i fij^fiko pitanje, (<Ko™c). Dr. Josip Ayn«©letto: Denar. Dr, Iv, P^A'
telj: Iz življenja 'kranjskega literata. (Konec). —Pregled: Vprašalnik za »Vedino» »Anketo o jezikovnem približevanju Jugoslovanov«.—-Filozof ja: Dr. Iv. Žmavc: O znanstveni uredbi človeške družbe. K. O.: Šestdesetletnica nemškega učenjaka v Gorici. — Sociologija: A. O.: Socialna patologija. — Pedagogika: K. O.: Bistvo izobraževanja in njegov pomen za šolo (H kongresu v, MUncUej^u), ^,Pp,lit;ik^.A,? O.: Dr. Jonam UnvecT, T^ofitik w4jSii%* der Entwioklu:mgslehre. — Gospodarstvo: Dr. M. Brezigar: Mario Alberti, H movi-mento dei prezizi e dei salari i. t. d.; F. V.: Zunanja trgovina Srbije. A. O.: Nemške velefinance. Delniške družbe v Ne1ft~'| čiji. Avstrijske finance. Bratovo mfoiister-stvo..
.iPrva številka III. letnika izide tekom prosinca 1913.
»Veda« izhaja dvomesečno, obsega letno 36 pol in stane na leto 8 K (v obro-k!1i primerno), dijakom enkratno 5 K.
DOPISI.
bot, Tomažič Antonija, Kogoj, Žigon; po 6 v: Kolavčič Marija; .po 4 v: Tomšič; po 3 v: Mozetič Miha, neimenovan. V gostilni Marušič nabral Henrik Vuk 6 1K 50 v. — Hvala blagim darovalcem in na-biralkam!
V Št. Ferjanu je občinsko starešinstvo da volilo za Rdeči Križ jugoslovanskih balkanskih držav s voto'100 K.
, ', Iz Kanala, 29. nov. (Poroka.) Jutri dnč 30. li m. se 'poroči pri Sv. Luciji igos-pod c. kf. deželnosodni svetnik in pred-s&ijnifc tukajšnje okrajne sodnije • Matija Fabijan z gospodično Ljudmilo Oerželjevo.
Iz tolminskega okraja.
Pred predorom na Bukovem so začeli delati veliko zgradbo s strojem, iki bo gonil dim iz predora. Delo bo stalo baje pol milijona kron. Pri delu je uposlenih tudi veČtujih delavcev.
Iz goriške okolice.
Iz Mirna. — Navedeno je že bilo v »Soči«, da se je za »Rdeči križ balkanskih držav« nabralo v Miimu in R.upi 214 K 31 v.
Navajamo danes tudi imena darovalcev; darovali so: 20 K: Andrej Jakil; 15 K: Josip Pavletič; po 10 K: Ivan Dra-Šček, Josip Maronolja,   Edvard Praipfot-^J nik; po 6 K: Lipovž Ferdinand, Šandrin Ana; po 5 K:   Jožef Blažič, Ivan Roječ, Slaviča Vilhar;   po 4 K:   Ivan   Bel tram, Henrik Vuk, Uršič Peter, faganeli Alojzija; po 3 K: Katarina Zavrtanek, Marušič Jožef; po 2 lK: Mozetič Anton, Mozetič Josip, Budin Anton, Pahor Gabrijel, Bel-traim Josip,   Ferdinand   Nemec,   Fertat Hermenegild, Ferlat Anton, Tomšič Frančiška, Faganeli Miha, Urdih Karol, Cotar Andrej, Kraus Edvard, Frančiška Šmid; po 1 K: Peter Mar ušič, Po vodnik, Klančič Ivan,   Spacapan   Marija,   Male   Andrej, Pavlin Krista, Švigelj Antonija, France-škin Andrej, Marica Urdih,   Peter   Ferfolja, Komidar    Ivan,,   TribuŠon   Franc, .,.,'V&mšič Ivan, Ferfolja Franc, Bril J vama. Pahor Danilo, Marušič Anton, Vuk Ivan, Kogoj Sfflvij, Štefanija Kotnik, Jožef Jakil, Urša Batistič. Sipacapan Leopold, Franc Jakil, Šinigoj Avgusta, 3 neimenovani; po 80 v.: Cotič Štefan; po 70 v.: Alojz Der vetak, Fratnik Katarina; po 60 v.: Palhor Anton, Turel   Franc,   Frandolič   Andrej, MalK Terezija, Bruaiiat 'Dominik, Brati-kovic Anton, Pipan Karolina,   Vuk Leopold, Ferfolja Jožefa, Maruišič Karol, Or-mek Marija, neimenovan; po 50 v.: Bru-mat Jožef, Afra Melzer, Bazilij    Stan ta, Mozetič Anton, Mozetič   Marija, Pelicon Danijel, Ožbot    2ino,    Batistič,    Leštan Ivan; po 40 v: Biidihna Marija,   Budin Marija, Kosič Katarina, Podgomik Andrej, KlanČič Franc,   Leštan Ivan,   Vuk 'Ivan, Ivana Saksida,   Alojzija   Cotič,   Šandrin Antonija, Marušič Frane, -Batistič Jožefa, Zavadlav Andrej, Klančič Marija,   Košič Josipina, (Kogoj Karolima, Florenin Karol, Uršič Veronika; po 30 v: Ferletič Andrej, Faganeli Alojz,   Bril Frančiška,   'Peliooin Marija, Tomšič Marija, Marušič Katarina, Žigon Karol, Kogoj Jožefa, Vuk Vinko, Pahor Andrej, Frančeškin Jožef, Dur-cik Peter, Karol Pavletič; po 28 v: Lut-man Miha; po 24 v: Pavlin Anton, Siiič; po 20 v,: Katarina Špacapan, Krpan, Pe-tejan Karolina, Rusjan Marija, Karol TribuŠon, Karolina TribuŠon,   Marušič Andrej, Boškin Jožefa, Ferletič Alojz, Nemec Marija, Budin Jožef, Bavoon Ivan, 3 ne-imnovani, Štanta Katarina, Mozetič Marija, Roner Jožefa, Leštan Alojz, Toma-žinčič Karolina, Oreosi Frančiška, Mozetič Ana, PavletiČ, Batistič, Pavletič Ivo. Bavcon Ivan, Štefanija Petrovčič, Marija Pojavnik, Kokelj Jožefa, Buzin Frančiška, Cijan Franc, Frančeškin Elviri,   Faganeli Ana, Edevšček Janez, Mozetič An-gelj, Leštan Marija, Povodnik Jožefa, Po-vodnik Marija,    Kovic Antonija,    Kovic Anton, Kosič Terezija, Zorč Ana, Frančeškin Karol, Kogoj Franc,   Cotič Ivan, Valentin Pahor; po 16 v: Mozetič Marija; Po 12 v: Kolavčič Frančiška; ipo 10 v: Uršič Ivanka, Bon Jožefa, Tušar Frančiška, Vuk Franc, Ferletič Ivan, Marušič Ivan, Angelo Štanta,   Ožbot   Leopolda, Marko Tura, Alojzija Vižhitin, Marija Ož-
Sokolski vestnik.
Češko Sokolstvo za ranjene Jugoslovane. — Kakor smo že naznanili, je izdala C. O. S. poziv na češko Sokolstvo v, svrho nabiranja podpor za Jugoslovanske rudeče križe. Sama je darovala K 10.000 in dala na razpolago K 40.000. Češko Sokolstvo se je navdušeno odzvalo temu pozivu. Do sedaj se je nabralo K 203.435 in še vedno prihajajo od vseh strani darovi. Tako izpričuje Sokolstvo svoje bratstvo.
Gospodarske vesti.
Trgovine z jestvinami v Gorici bodo •ob nedeljah do 22. t. m. odprte od 8. dop. do opoldne.
Živinski trg v Gorici. — V četrtek je bilo na živinskem trgu 460 .glav goveje živine in 600 prešičev.
Koliko dolgov iina New-Jork? — Mestni dolg New - Jorka znaša 1.037,000.000 dolarjev. Nekoliko milijonov dolarjev več kakor ves narodni dolg Združenih Držav. New-Jork doliguje danes petkrat več, kakor mesta .Philadel-.phija, Chicago in Boston skupaj.
V  mestu iNe\v-Jork se postavi novo poslopje vsakiilr petnajst minut. Vsakih, štirideset minut nastane tu nova korpora-cija. Vsake štiri minute se rodi v njem dete.
V  New,-Jorku je 26.000 tovarnarjev. V njihovih tovarnah se izdela letno blaga v ceni 2.000,000.000 dolarjev.
Bosanski tobak še podraži s prihodnjim mesecem.
Kataster kraljestva Češkega šteje 170.127 podjetij.
Škodove tovarne v iPlznju zvišajo svoj akcijski kapital iz 30 na 40 milijonov kron. K temu koraku je- privedla pogodba škodovih tovaren s Putilovskimi zavodi v Petrogradu in 'Nevskimi ladjedelnicami v Rusiji. Pogodba ima namen zidati nove ogromne livarne jekla in velekovame v Rusiji in obenem se udeleže Škodovi zavedi s svojim kapitalom, pri novi akcijski družbi, ki se jo ustanovi v Petrogradu. Akcijski kapital te družbe bo znašal približno 20 milijonov kron in Škodovi zavedi imajo prevzeti od tega približno polovico.
Pri tem pa je nekaj posebnega. Sedaj je napetost med Rusijo in Avstrijo bila velika, vojna nevarnost precejšnja. Zgo'-diti bi se znalo, da bi škodovi topovi morili rusko vojaštvo in avstrijsko. Gotovo pa so akcionarji teh zavodov vele-patriotični in podpora domovine.
Pražka občina izkazuje z dne 31. XII. 1911: imetja K 255,826.444'91, dolga K 212,201.485'20. K temu je prišteti asanačne dolgove v znesku K 23,817.074 in dolg električnih podjetij K 33.987,250'80. Praga ima tri plinarne, ki so cenjene na kron 6.221.529'54.
Podjetje Frider?ch Krupp, akcijska družba, izkazuje čistega dobička 29,728.819.mark. Letos se izplača 12% divi denda. lani 10%. Vse akcije so last Krup-pove hčere.
in Golob sta se mirno sprehajala in govorila med seboj seveda slovensko. Kar so ju napadli nemški- pasantje in pretepali do Krvi. Dcputacija dijakov je šia do dr. Gregoma, ki jim je obljubil ipomoč.
Slovanski koncert v Petrogradu. — JPetrograd, 2fc. novembra. Sinoči se je vršil v športni palači velik slovanski koncert na korist balkanskim ranjencem. Vdeiezilo se ga je naid 6000 oseb. Nav-Wfy sta bila srbski in buiigar^šKiMftoslatiik. Uspeh koncerta je bil v moralnem in gmotnem oziru naravnost sijajen.
Von der Uoltz-paša piše in govori in opominja svoje sorojake, naj se ne udajajo preveč misli, da so nepremagljivi. Pravijo, da so jPerzijani verovali v nepremagljivost svoje vojske in. da dobe dedščino Friderika Velikega, aH prišel je Napoleon in jih pobil leta 1806. Francozi so še za Napoleona III, mislili, da so nepremagljivi, ali Memci so jih razočarali pri Sedanu. — \m der Goltz pa bi bil §e{ iahko še dalje in bi bil rekel: da je tudi on veroval v nepremagljivost Tunčije ali idogodki v | vojni so ga razočarali, iPravi, da je on svetoval Mladoturkom, naj se pripravijo na boj z Bulgari, toda tega niso hoteli storiti in sedaj imajo take poraze. Zato svetuje Goltz Nemcem, naj bodo oprezni in naj ne verujejo na svojo nadmoč nad drugimi kakor so verovali Mladoturki v svojo nadmoč nad Bulgari.
Gledališče »Mallbran« v Benetkah porušijo do tal dne 31. marca' prihodnjega leta ter sezidajo na njem moderno gledališče. »Malibran« je bil sezidan leta 1671; sezidala ga je plemenitaška rodbina Gri-mani.
Iz Zagreba je šlo do sedaj na Balkan v podporne namene K 74.749.39.
O Isi Boljetincu zopet poročajo, da je ujet, in da se nahaja v srbski oblasti. Raznesla se je vest, da Srbi nočejo (Boljeti-nca ustreliti, toda srbska vlada ratzglaša, da ona ne misli na kaj takega, ker on se ni očito uprl.Srbiji in ni proti njej organi-zoval nikakega ustanka.
Razne vesti.
Slovanske dliake pretepajo na Dunaju. — Sovražnost proti Jugoslovanom na Dunaju narašča. Osebna varnost dijakov je ogrožena. Dva slovenska dijaka Birsa
Telefonska porodila.
"             Zadnje vesti.
Pogajanja.
Dunaj, 30. nov.: Glede pogajanj med-balkansko zvezo in Turčijo, se poroča, da ugodno napredujejo. Vesti, prihajajoče iz Sofije, zatrjujejo, da bo morda že v pon-deljek podpisana premima pogodba.
Turške vesti hočejo pa celo vedeti, da bo mirovna pogodba že danes podpisana.
O vsebini pogodbe še ni ničesar na-tančnejega znanega. Le po turških poročilih se da posneti, da hoče Turčija obdržati Odrin ter mejo, ki bi segala od.Midije ob reki Ergeni, dalje ob reki Marici do Egej-skega morja.
Hetzcndorf v Bukareštu.
Bukarest, 30. nov.: Včeraj se je vršila pod predsedstvom ministrskega predsednika Majorescu dolga  zaupna konferenca.  Konference  se je udeležil  tudi vojni minister, Šef rumunskega generalnega štaba  in avstrijski   armadni    poveljnik    Konrad   von Hetzendorf. Konferenca je trajala do 2. ure j po polnoči. Konrad v. Hetzendorf odpotuje ; Še. danes   nazaj.   Konferenci   se   pripisuje i jDbmen. u           Rum unija mobilizira ?
\, Bukarest, 30. nov.:  Tukaj  so se raznesle vesti   o   mobilizaciji   4.  armadnega zbora. ,j                Novi turški mrnistri.
{         Berlin, 30.. nov.: Listi poročajo, da bo
; prevzel    vodstvo    zunanjega    ministrstva Izmail  Kemail.   Finance   prevzame   Nazim . Paša. Za vojnega ministra je določen   Isa i Boljelinac.)  (Toda ta poslednja vest se ne ; zdi   povsem   verojetna,    ker  se   z   druge strani poroča,  da  se Isa Boljetinac nahaja v srbskih zaporih.)
Bulgari zajeli 2 turški diviziji.       * i         Sofija, 30. nov.: Bulgari so pri Ku-
: mozini zajeli nad 2 diviziji Turkov. Ta Bulgarska zmaga pod poveljstvom Teodorja Panova je sijajna? vzeli so Turkom 16 topov, več mitraljez, ujeli so turškega komandanta, ž njim 252 Častnikov in 8700 mož.
Mlnistersko posvetovanje v Belgrttdu,
Belgrad, 30. nov.: Sinoči se je sestal ministrski svet pod predsedstvom kralji Svet je trajal pozno v noč.                       ;
Ukaz Izmail Kemal beja.
Rim, 30. nov.: Agencija Stephani poroča: Izmail Kemal bej,,, predsednik neodvisne Albanije je dal svojim podanikom v Draču in v Elbasanu, kateri mesti so Srbi zavzeli, ukaz, da naj se ne zoperstavljajo', ker je Albanija nevtralna država, katero bodo, če treba, ščitile evropske velesile.
Pogajanja napredujejo.
Berlin, 30. nov.: Sinočini turški ministersiki svet je trajal pozno v noč. Minister zunanjih zadev iNoraduirghian je izjavil, ko je bilo posvetovanie končano, da mirovna, pogodba še ni podpisana, toda pogajanja ua jako ug:odno napredujejo.
Mednarodni položaj.
L on d o n, 30. nov,: Majordom Churchill ie na nekem političnem zborovanju izjavil, da je mednarodni položaj silno resen. Zlasti da se je nepričakovano poostrilo razmerje med Avstrijo In Rusijo. Toda smatrati se mora, da bo vendar najti na obeh straneh toliko premlšljenost}, previdnosti in dobri volje, da se posreči Se ob 12 uri poravnati konflikt mirnim potom.
Srbske znamke za okupirane   teritorije.
¦B e 1 g r a d, 30. nov.: Srbska vlada je izdala za okupirane teritorije in njih nove poštne urade znamke s sliko glavnih mest okupiranega ozemlja.
Srbske čete za bulgarsko bojišče.
B el g r a d, 30. nov.: Z ozirom na poročila, ki prihajajo izpred Cataldže, je smatrala srbska vlada za potrebno, da da na razpolago •Bulgarom še vse čete in jilh nemudoma odpošlje na bulgarsko bojišče. Vsled tega so dobile vse v Albaniji ope-rnjoče srbske čete ukaz, da takoj odidejo pred Cataldžo.
Konciliantnost   Zveze   nasproti   Turčiji.
C a r i g r a d, 30. nov.: Turški listi tr^ dijo, da- se je Balkanska Zveza pokazala proti Turčiji .jako konciliantno. Pravi se, da namerava prepustiti Turčiji Odrin in Dedeagač. Dalje se trdi, da ie pripravljena Zveza priznati avtonomijo Macedo-nije z glavnim mestom'Solun. (Kar so p.a seveda le pobožne želje Turkov.)
Ruski glas o položaju.
Petersburg, 30. nov.: V tukajšnjih državnepravnih krogih se naglasa, da se položaj ne smatra za tako silno resen. Še vedno se vrše pogajanja med velekabineti, ki naj izravnajo konflikt ter cmogočijo mirno rešitev vprašanja. Šole v Zemunu zaprte. Zemun, 30. nov.: Tukajšnje šole so zaprte.
Tajfun na Filipinih. Wasinghton,  30.  nov.:  Na  Filipinih je nastal 25. novembra (pretečeni pondeljek) velikanski  tajfun.  Poroča se,  da je prišlo 15 000 do 17.000 ljudi ob življenje.
Senzacionelna aretacija;
Lvov, 30* nov.: Oblast je aretirala bivšega državnega poslanca, voditelja ruskofilske stranke Dudikijeviča ter zasedla arhiv takozvane staroruske stranke z izgovorom, čes da se nahajajo v njem državi nevarne s^airi.
Socialno - demokratični shodi prepovedani.
Praga, 30. hov.: Oblasti so prepovedale socialno - demokratične shode po Češki napovedane za danes In jutri, v svrho, da se pečajo z bazelskimi mirovnimi manifestacijami.
Tudi se je odredilo konfisciranje vseh podatkov o bazelskem svetovnem socialno-demokratičnem shodu.          ''
OilKOV-omi urednik in izdajatelj Ivan Kavii« V Oorid.
Tiska:  •Uori&ka Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J.  FabiičV.
Zalaga: Družba *aIzdajanje listov »Soča« in »Pfiihorec«.
Fotograf A. Jerkič slabem, tenttiem vrer
menu in tudi zvečer pri električni svetilki ^Jupiter". — Senzacionelna novost, krasen umetniški efekt!
fedeliiie obleke in-lcoRtiirKe po ftainoveiši modi Josipina Breganrid, ulicU Gasernia St 6, III. nad.;
Zimska moda molči v zavitju volnenih tkanin, karcre so tako gosto in volno pripravljene, da niti na misel ne pride, po Čemur drugem želeti. — Pravzaprav modne tkanine, ki se rabijo za kostume so po dobne v svoji vitkosti baržunu, samo da so napravljene popolnoma iz najfinejše kakovosti.
Cibeline, Noppe, Weline, in pa fri? tkanine kakor tudi „Whitneyft z bledenimi valovčki, kakor Anglež pravi: „Warmth \vithout weighttf, toplota brez teže, so res idealne tkanine za mrzli letni čas.
Posebno priljubljenost so si pridobile nekatere tkanine, katere so že od krojačev kakor od^šiviij^protezirane in sicer Cotelea in Cordurov, kakor baržun z vrvicami seveda kot praktičen baržun je le berolinski (Berliner-Sammt).
Barve za zimsko dobo voli se najraje rujavo v vseh niancah, pepelnato preidočc v želeno, megleno in krtova barva. Na vse te barve se prav dobro podajo okraski temno-vijolčnatega sukna itd.
Modni kostum iz volnenega blaga, gladko krilo opremljeno z dvemi vrstami gumbov. — Paletot iz črnega sukna, ovratnik in rokavi z baržu-nom opremljen, Sontage kot okrasek. — Bluza iz svetlega sukna, rokavi z visokimi stulpami in vezenino kot kinč. — Bluza (Schossbiuse) iz črnega tafta rever. s sviUo svilo in vezenino, rokavi z čipk. opremljeni volanom. — Plesna obleka iz belega tula, krilo z tuniko iz vezenine, život opremljen gladek z navkriž položenim vložkom. — Družabna obleka iz črnega Libertv, krilo drapirano bluza z navkriž položenim ' —   —   —   —    —    —    —    —    —   —   —   vložkom in okrašena z belimi čipkami.   —     —    —    —   '—    —    —    —    —    —    —
Promenadna obleka iz ševijola, krilo z [drapirano tuniko, spodnji del krila je plisiran, gladek život s svilnatim ovratnikom. — Plastron s črno zaveznico. — Promenadna obleka iz črnega baržuna okrašena s svetlo svilo in gumba mi. — Promenadna obleka iz modnega sukna, gladko krilo, život iz črnega Libertv in z belim, z vezenino okrašenim plastronom. — Elegantna plesna obleka iz Changeauttafta, krilo z navkriž položeno tuniko, katera je okrašena z lepim vložkom, život iz enakega tafta, gornji del je —    —    —    _   opremljen z „Venise" čipkami.  —    —    —    —-
ft   iii......
Vse vrste blaga letošnje mode, dobe se v naši trgovini:
Pregrad 4 Černelič o Gorici, »Trgovski Dom".
~><r
">
M
O
PRODAJA
Domu v Gorici
nnnnnn^nnnnnnnnn
j
Patentouani sidro-strešniki
(Patent Hnher Fa
Nova, viharja in dežju kljubujoča kritba. Najednostavnejse, na} lažje is najcenejše stresno kritje. Ni potrebno ne privezovati, ne
Sibijati Kritba skoraj dvojnata, vsled tega varuje pred mrazom vročino. — Sidro strešniki se pripravljajo iz najboljše rvarine na najnovejših strojih, na najpopolnejši način.
Glavni zastopnik ?.a Goriško, vi{ avski in tolminski okraj  ter za Kras : tvrdka z železnino
O. Žalec -Gorica,
Gosposka ulica št. 7., telefon št. 107.
Zobozdravniški in zohotehniški atelje
Dr. I. Eržen
GORSCH
Jos. Uerdl tefealiSCc Steo. 3?.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plomb«.
vsake vrste.
Ordinfra o sooletn atel!e|n
od 9. ure dop. do 5. ure pop.
Ulitavm pitarija ii slaičttana
Karol Drasčik
v Carici ii Kini v (lastni hiii)
zvrSoje naroiila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, oblikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fflaa wln» la Ilkarj« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo •s*- p y Jako zmernih conah. ~^?
Novost!                   Dootlpl 1BI2                    Novost!
D. R. O. M. Štev. 526081.
NooDletiie šafljiue razglednice,
ki se jih še dosedaj ni videlo. Vsaka razglednica ima svoj dovtip. Nedosegljivo,
humoristično in vzbuja senzacijo. Vsaka, tudi  najmanjša  pošiljatev je izbrana
in vsaka razglednica v zavitku.
Le ml Imamo edino prodajo.                  ISčejo se prodajalci.
310 originalnih uzorcev proti vpoŠiljatvi 75 vin.,
25 komadov............Ki;—
60       ,          ..............„ 175
100        »         ..............B 3—
Povzetje stane 40 vin. več. V plačilo se sprejme znamke vseh delov sveta.
Habighorst & C.°
Bodium i. ID. — [temčija.
Poštni predal št. 149.    .
S. 450-13, P. 149-
Terpin.
TRGOVINA HA DROBNO IN DEBELO.
Hajoeieje kipavaliia ilnherSkefa Ii drafeief«
blaga ter tkaih, preje Ii altj].
POTREBŠOlNB
za jiiaraist, talita ii popataike.
Najboljše Sivanke za Šivalne »troje.
POTREBŠČINE
m krojah fa Seolfarfš,
STetlnJlc«. — »oinf venei. — M«8ne knjIHee.
fflta oimvala za tsb letne čase.
Foiebaoit:
Sama za ztlHjavs, travi ii detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnfarje, racdajalee po sejmih in trgih _______ ¦       ter na deželi.   1    3&-8
Cenene in dobroidoče ure vseh vrst s triletnim pismenim jamstvom kot:
Niklaste žepne ure K 4-20 boljša vrsta . .Ko — srebrne ure . . , 8-4U .; niklasti budilniki „ 2-90 kuhinjske ure    . , 3-20     ure s kuharico .   „ 8o0
ure znibalom
, 3-50
pošilja prva tvornica ar
HANN8 KONRAD,
c. kr. dvorni dobavitelj v Brilx-u št. 1218 (Češko).
Glavni katalog s 4000  slikami se pošlje vsakomur na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
Razpošilja po povzetju ali proti naprej poslanem
denarja. Nikak riziko! Zamenjava dovoljena ali
pa se vrne denar.
Bi ?eH raztrgani! podplatov
odkar so izumili najnovejše sredstvo za impregniranje in;za prihranjenje podplatov.
UČIL. ~1MI
Učil odpira novi čas, čas prerojenja podplatov.
Učil omogoča 3 do 5-kratiio večjo trpežnost podplatov kakor doslej.
Ocil napravi podplate nepremočljive in obvaruje pred vlažnostjo in sušo.
Oel napravi, da so podplati elastični, da se jih da lahko kovati in da kljubujejo vsaki kislini.
Ccil vzdržuje čevlju več časa lepo obliko, ker ni treba tolikokrat popravljati.
TJcil ni leščilo ali mast, pač pa neka impregni-rana masa, ki ji ne škoduje ne zrak ne voda.
Zavržimo zastarelo neskrbnost, koji so bili podvrženi podplati!
Na podp'atih je cela teža našega telesa, podplat je zmiraj v dotiki s tlakom, radi tega mora biti naša skrb ravno tako velika za podplat, kakor za kak drugi del čevlja.
Ali ste keuaj mislili na to V                                 '
Ako ste inteligenten in varčen, pozdravite to novo iznajdbo z veseljem, ker s tem prihranite najmanj V. stroškov pri obutvi. Ugodna prilika je posebno sedaj, ko so cene jako visoke in ker je zadruga goriških Čevljarjev bila prisiljena zvišati cene še za lO"/0.
Ocil naraven  se  prodaja v  stekleničicah   dveh vrst in sicer: za 25 parov  podplatov           /;,\  10  parov  podplatov
po K 1-60               ;¦               po 80 vin.             .
GLAVNA ZALOGA ZA PRIMOESKO;              !
G. KUMC, »a Koran St 9 - Via Ascoli št 18.
Išče se za povsod agente in zastopnike             '
Pogoji jako ugodni.                480-12
Hiša na prodaj
u sredini mesta - pod ugodnimi pogoji ; pripraona za malo Irgouino. — D njej se nahaja že ueč let tobakarna.
Naslov pove upravništvo.        475~-v2
Kdo želi potovati?
z najnovejšim predmetom brez konkurence. Ne zahteva se nikake znanosti. Dnevni zaslužek do 30 kron. Zahteva se lepo vedenje in znanje jezikov. Vstop takoj ali po dogovoru. Ponudbe naj se pošlje pod „Potnik 100", glavna pošta Gorica.        477—i
C. kr. priv.
kroji
Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek za vsaki slan, po najnovejšem kroju. Največja zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporočam si. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, k**kor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke.
M. POVERAJ
Gorica, Travnik štev. 5.
Sedlarska delavnica Ivan Krauos-Gorica
St. H.
Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje,
kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov  za potovanje,
istnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape-
~^rxj'dgy   ctranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se
i§E|2Q                          izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince.
Češko posteljno perje po ceni
1 kg sivega perja K 2-—, boljše vrste K 2*40, pol belo po K 3«0, belo K 4'80, prima za pernice K 6-¦¦-, še boljše vrste K 7'zO, boljše vrste L 8'40, najboljše in snežno-beto K 9-60.
Izgotovljene postelje SJSrjJfa
rmenega nankinga dobro napolnjena pernica ali blazina 180 cm dolga in 106 cm široka K 10, 1-2, 15, 18; 200 cm dolga in 140 cm široka K 13, 15, 18, 21. Blazine za pod "glavo 80 cm dolgp, 58 cm široke K 3, 3-50, 4*—; 90 cm dolge in 70 cm široko K 4'50, 5*50, 6'—. Neugajajoče se zamenja ali pa vrne denar! — Bogato ilustrovani katalog se pošlje vsakomur zastonj iti franko.
Benedikt Sachsel, Lobes št. 983 pri Plznu (foško).
Stara, največja in najbolje vpeljana
kamnoseška obrt
na Spodnjem Štajerskem
se pod jako  ugodnimi  popoji
proda.
Slovenskim kamnosekom se nudi najlepša in gotova bodočnost.
Ponudbe pod „Kamnoseška obrt" na upravništvo tega lista.                       4?e i
Nanut & Bregaiit
autorizouana staubena turdka
fl dioHci ulica Adelaide Ristori štev. 5
se priporočata  p.n. občinstvu   za vsa
stavbena   dela.   Izdelujeta   vsakovrstne
načrte,   proračune   in   kolavdacije   po
najnižjih cenah.;
Zaloga istrskih vin
prodaja na debelo od 56 litrov naprej. Gene konkurenčne.
Zaloga se nahaja v Gorici
v ulici Formica  št, 1.
Za obila naročila  se toplo priporoča Henrik Apollonio.
lastnik
*79-19
? A. .«lBerini
0»     i
I   Gorica, Šolska ulica St. 2.
uelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste
isjbiljiib tvert iz litre, Dalmacije, Milfette,Sirili Hice
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Eron —"98, 1-04, 112 [t 20, 1-28.  1-36, 1*44, 1'60, 1"80, 2'- 2'40
za luči po 72 vin. ------    Na debelo cene ugodne.-----
'ošilja poštnine prosto na dom.  Posodo b? mšča kupcu do  popolne   rporabe olja; p«
vporabi se spet zameni spolno. >ravi vinski  kis in navaden. Zaloga
----------------mila ju 8več.--------------
Cene zmerne,