Gorlea" izhaja vsaki torek in »oroto Aku pade na ta dneva praznik, dan poprej. Orodniätvo se nahaja v „Narodni Tiskarnl", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Sefrankirana piNma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma btez podpisa. fiokopitti dopisov se ne vračajo GORICA .Gorira** stane na leto 10 K, za pol leta 5 K, za četrt lela 2 50. Upravni&tvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. A a tit^laHtt se plačuje od čveterostopn« petit vrste po 14 vin., za večkratn» natis primeren popust. Ponaniezn« fttevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah Št. 98. M V (Jorici, v soboto dne 10. decembra 1910. Leto XII. Sofizmom * se ne udamo! Naš list nima uspešnejšega sred- stva v pobijanju „Sočinih" laži, nego so citati iz „Soče" same. Na ta način nam je mogoče. pobijati „Sočo" z nje lastnim orožjem, kar ji prizadeva naj- hujše bolečine. Hudo de to „Soči", ker ji s tern i/.podbijamo možnost daljnega poleniizovanja z našim listoni, pravi argumentum ad hominem; kajti svojih besed ne more celo ona postavljati na laž in lastnih trditev ne more tudi ona zauikati. Molče požreti tak poper, pa ni karsibodi za „Sočo", ki ima tako rada zadnjo besedo vsaki polemiki. Hudo de dalje „Soči" naša poraba nje lastnih besed, ker je s teni najbolj razkrinkana v svoji lažnjivosti. Laže se v najjas- nejši luči nje morala, ali prav za prav n emorala: da govori in piše, kakor ji kaže : danes tako, jutri ravno nasprotno; danes je nekaj resnica, kar bode jutri laž. (jospodje pri „Soči" živijo le od ducva do dneva, in inenijo, da ravna tako tudi celi svet, da izginjajo pisane besede tako kakor govorjene. To ravno je Aliilejeva peta pri „Soči", to je pravi znak šušmarstva v liberalnem vodstvu, to nosi velik del krivde, da je „Mizar- ska zadruga" doživela polom, da so iz „narodnih piruhov" nastali klopotci, da vlada v „Ljudski posojilnici" velika suša, če tudi so' jo naši stranki „uz- mali", ko je imela lep reservni fond ; dalje, da preti vsemu liberalnemu go- spodarstvu krah itd. Ko naleti „Soča" v „Goric." svoje besede, takratkar otrpne kot hrošč, ki smo se ga dotaknili. Vsa srečna je bila torej dne 29. m. ni., na letevši v članku „Stranka slov. hero- stratstva" v „(iorici" citat svojih besed iz leta 1898, na katerem citatu je opa- zila, da bi se dal tako zaviti in zasu- kati, da bi ne odgovarjal zmislu njenih besed, kar bi služilo kot pavšalni do- kaz, da „Gorica" slepari s citati iz „Soče". Vendar enkrat, si je mislila „Soča". Mišljeno, storjeno! Takoj v prvi izdaji potem je že poskusila svojo srečo. Mi smo namreč v gori "navedenem clanku prijeli „Hdi- nost", ki je v dolgoveznem članku „Blato na stan sodnikov!" očitala „Pri- morskeinu Listu", da pavšalno sumniči in obrekuje ves sodnijski stan. Mi smo „Edinosti" dokazali, da je lagala. Uokaz je bil lahek ; kajti „Prim. List" je pisal dobesedno tako-le: Znano je, kako po- stopajo v svoji služDi nekateri c. kr. sodniki, ki so po mišljenju liberalci. „Nekateri c. kr. sodniki" pa niso ves sodnijski stan, torej „Prim. List" ni žalil vsega sodnijskega stanu. „Ldinost" je na našo zavrnitev obmolknila, oglasila pa se je Gabrščekova „SoČa", ki je po- novila isto laž z besedami: „Primorski List" je ponatisnil izhruhe dr. Šusteršiča v kranjskem dežel. zboru na sodnike (dr. Šusteršič je rekel: posamezuikl!) ter dostavil, da Šusteršičeve besede ve- ljajo tudi za sodnike pri nas. Tukaj imate, par nobile fratrum ! Ena („Edinost") propagira laž z mol- čanjem, druga („Soča") pa s ponavlja- njem prve! Ali „Soči" ni bilo le na ponav- ljanji laži, ampak tudi na teni. da do- kaže, da je „Gorica" krivo tolmačila enakozadevne besede, katere je ona („Soča") objavila 1. 1898, namreč : „0 sodnih uradnikih. Minister je prepovedal sodnikom očitno vmešavanje v stran- karske boje, ker trpi ugled stanu in ju- stice same. Ako je ta prepoved kje drugje na mestu, je gotovo pri nas na Primorskem." Da bi „Soča" dokazala, da ni s teini besedami pravšalno sumničila in obrekovala vsega sodnijskega stanu, se sklicuje na drugi del (nadalievanje) svoje dotične notice iz leta 1898. Nada- ljevanje dotične „Sočine" notice se je namreč glasilo: „Kdo se ne spominja škandalozne lahonske demonstracije 22. marca leta 1897 proti Slovencem? Ta- krat je korakal v družbi demonstrantov tudi jeden sodni pristav, ki je mahal s klobukom kakor obseden in kričal... Drugi dan je bil isti mož sodnik Slo- vencem! Ali ni to gorostasnost, ki nima para? Kako naj stopi Slovenec z mir- nim srcem pred takega sodnika ? Danes je isti pristav namestnik državnega pravdnika v Trstu in dela zatožbe proti Slovencem!" Tako se glasi deloma spopolnjena „Sočina" notica iz leta 1898 Najprej pribijemo, da smo besede „Sočine" — koiikor smo jill onokrat navedli — prav dobesedno ponatisnili. To molče priznava tudi „Soča" in nam ne more na to stran ničesar očitati. In zakaj nismo ponatisnili cele dotične notice? Zakaj smo opustili nje drugi del? „So- ča" bi hotela sugerirati mnenje: da zato, ker da drugi del nje notice vse- buje dokaz, da se notici ne more oči- tati pavšalno sumničenje vsega sodnij- skega stanu. Ali le pa to tako? Ali je to res? Ne in ne! Ta drugi del „Soči- ne" notice ne izpreminja prvega prav nič, ne po pomenu ne po veljavi. Prvi, v „Gorici" 29. in. m. citirani del ima vse znake splošnosti. drugi. gori nave- deni del služi prvemu kot vzgled. kot primer. Primer pa menda splo.šne tr- ditve ne ometuje, ampak jo le pojasnu- je in potrjuje. „Soča" — menimo — bi ne mogla trditi, da se je njena graja omejevala le na onega laškega sodnega pFistava. ampak nje graja je zadela ves sodnijski stan ; saj je tudi prepo- ved ministrova. katero je „Soča" kot umestno za Primorsko pohvalila. velja- la sodnikom sploh in ne posameznikom. Seveda je imela takrat „Soča" v mislih le laške sodnike in ne slovenskili; kajti takrat ni bila še uprizorila med nami razkola. Zdaj so si njeno milost ohranili le oni slovenski sodniki. ki kažejo svoje liberalno mišljenje. drugi slovenski sodniki se pečejo že davno z laškimi kolegami v „Sočinem" peklu. Umevno je samo ob sebi. da bi tudi mi grajali takega sodnega pristava kot ga je imela „Soča" v perilu. ali ravno ta- ko grajati pa moramo tudi take libe- ralne sodnike, ki v javnih lokalih in pogovorih ostentativno kažejo svojo mržnjo proti vsemu. kar ni liberalno. To so tisti „nekateri sodniki" „Primor- skega Lista"! In če si je ,,Soča" nekdaj dovolila naglašati: kako neugodno je moralo vplivati vedenje onega laškega sodnega pristava na Slovence, ki so se morali pokoriti njegovim sodbam..... bi si smeli tudi mi kaj takšnega dovo- liti nasproti „nekaterim" liberalnim sodnikom. Gradiva nam ne manjka. „Soča" si je dovolila imenovati nas falzifikatorje ^LUfila njene notice iz leta 1898., ker ni^ntoH njeni splošni graji sodnijskega stanu ponatisnili tudi njenega prirnera, zadevajočega laškega sodnega pristava. Da bi to dokazala, je ponatisnila ona svoj primer ter temu zapisala kot uvod tele besede: „Sedaj pa čujte, kako se glasi notica iz „So- če" 1. 1898 v celott!" Ali ta uvod je še le prava falziftkacija; kajti „Soča" ni res ponatisnila svoje notice iz leta 1898. v celott. ampak je zamolčala celi zadnji (tretji) del, ki je obsegal še 5!' besed. Mi nismo torej ničesar falzifici- rali, ker nismo nikjer trdili. da obsega naš ponatis „Sočino" notico v celoti. „Soča" pa je sama celoto svoje notice falzit'icirala. zatorej naj plemenite na- slove o „sleparstvu" in „falzificiranju", o „nepošteno se bojujočih klerikalcih", o „podlih izprijencih" prihrani zase! No, „Soča" hoče očividno s takim dlakocepljenjem odvrniti pozornost od poloma svojega gospodarstva in svoje politike. Ali javnost to dobro ve in — se ji smeje! Iredente ni? Nekam čudno se nam zdi. da se ravno sedaj v zadnjem času v italijan- skih krogih mnogo govori o tern, da iredenta ne obstoja. Tako je n. pr. dne 2. t. m. italijanski minister za zunanje zadeve Di San Giuliano v zbornici sveto zatrjeval. da iredentizma ni. ter se kar cedil prijateljstva do Avstrije. Da je cela komedija le navidezna, dokaže nam vsebina ,.modre knjige", katero je mornariška uprava predložila letos delegacijam. Avstrijci smo že zdav- naj vedeli. a sedaj je oficijelno potrjeno, da je bila za časa aneksije naša vojna mornarica mobilizirana. Moštvo vojne mornarice je bilo povečano za 6000 mož. 10.000 mornariških rezervnikov pa je bilo na kopnem pripravljenih Pulj j Zenite« lakoba Zaletela. Veseloigra v dveh dejanjih. Spisal: Dragotin Lamurčan. (I3alje). Jakob: Seveda sem! Kaj bi ne bil, pa paziti moraš, kadar boš molzel, da ti mleko ne izlije, ker rada brca! T o m a ž : Le brez skrbi bod'i, bom Že vse prav opravil. Jakob: Zdaj pa lahko grem po- polnoma brez skrbi od doma! Toinaž: Jutri inoraš za rana vstati, če hočeš priti zopet do noči domov! Pa le dobro opravi! Jaz sem zaspan in ne morem več govoriti. Jakob: Mene tudi spanec pri- jemlje, kar tukaj na klop leženi. Ti pa lezi na mojo postelj! T o m a ž : Lahko noč ! (Gre.) Jakob: Malo mleka si bom za- vrel, da ne bom jutri hodil s praznim želodcem po svetu. Kos pogače vzamem seboj, da ne omagam na potu. Samo to me skrbi, če bom strica našel in kakšno pametno misel, ko se nai.pim. (Udide.) Zagrinjalo pade. Konec prvega dejanja. DRUGO DEJANJE (Soba dr. Zultitela, n\un, stolice ob steni, divan, parketi.) Jakob: (Na vratih.) Kdo ve, če sem prav prišel ? Nekaj je napisano na zunanjili vratih. Pa kaj mi pomaga, ko ne znam citati. Pol Trsta sem prehodil in popraševal po stricu, a nobeden mi ni znal povedati, kje je, dokler se me ni usmilila neka stara ženica in mi po- kazala pravo hišo. Kar v sobo grem, že pride kdo. (Vstopi, se mu zdrsne.) Eha, Jakob! Kaj pa bo? Presneto je opolzlo, da se bojim prestopiti, da bi lc ne padel in si nosa ne razbil. (Pre- stopi, zopet se mu zdrsne.) Ali je led na tleh ali kaj? Da bi le do stolice prišel, ker sem pošteno truden, pa se bojim stopiti z mesta! Le počasi Jakob! (Prestopi.) Aha, bo že šlo! (Se mu zdrsne, da omahne na divan.) Kaj pa si<»i»in ? k»(1p nn HivMii ^ Oi«i. kai pa je to? (Odskoči.) Skoraj do vratu sem se" pogreznil! Ne vein, ali je ta soba začarana, ali kaj V Sam Bog ve, kaj bo z menoj ? Hoditi ne morem. če sedem se pogreznem. Tja na stolico sedem. potem naj bo, kar hoče. (Stopa počasi do stolice in ko hoče sesti. se mu sto- lica premakne, sede na tla.) Križ božji zdaj pa sem na tleh! Ni drugače, kakor da sem začaran. Kaj bo! Kaj bo! To je vse, ker sem šel v petek na pot. Ranjka mati mi je večkrat rekla: Jakob, ob petkih ne hodi z doma. ker petek je nesrečen dan! Da se nisem mogel spomniti tega zjutraj. (Vstane.) Zdaj ne vem, kaj storiti! Še enkrat poskusim sesti, stati ne morem več, ker noge se mi tresejo! (Prime stolico ter sede.) Prav varno moram se za stolico držati, da zopet ne zdrsnem na tla! Nikdar se nisem bil v taki sobi! Da bi le kmalu kdo prišel, če ne, bom začel vpiti! Ivan: (Vstopi.) Kaj pa delate vi tukaj? Tu ni soba za bolnikel Jakob: Ravno prav ste prišel, ker sem že hotel vpiti na pomoč! Ivan: Kaj vam je tako slabo? Jakob: Slabo! Slabo! Pa še kako, da se niti z mesta ganiti ne morem! Ivan: (Sočutno.) Ubqgi revež. kaj pa vam je? Jakob: Sam ne vem, ali sem za- čaran ali kaj, ko hočem hoditi, padam na tla! Ivan: Vi imate najbrž hudo omo- tico. Vam bo že zdravnik pomagal. Jakob: Mislite, da sem bolan ? Ivan: Seveda, čemu pa ste prišel k zdravniku? Jakob: Bolan nisem, zdrav sem, da še nikoli tako! Ivan: Saj ste ravno popred rekli, da se vam pri hoji omotica dela, da ste v vedni nevarnosti, da ne padete. Jakob: Saj ravno sedaj pre- mišljujem, kako da vi ne telebnete po tleh. Ivan: Da bi padel! Zakaj? Jakob: Jaz vam ne vem pove- dati. To vem, da sem komaj prišel od vrat do tu, ker sem vsakokrat. ko sem stopil, skoraj na tla padel! Ivan: Aha! Vi niste navajeni po parketih hoditi, zato se vam je polzilo! Jakob: Po takšnem res nisem na- vajen hoditi. Aha, še le sedaj sem se spomnil, zakaj imate te drsalice po tleh! (Dalje pride.) nosti. Prošnje je uložiti do 15. Jan. 1911 pri dotičnili dcželnib oblastnijali. Premlje za pogozdovanje ^ollöav. Vsled sklepa XIX. javnega shoda due 7. julija 1896 kranjsko-primorskega go- zdarskega drustva v Ljubljani je raz- pisanili 5 premij po 20 ali po 40 K za vspesno pogozdovanje goličav kmeč- kega püsestva pod sledečimi pojjoji : Pogozdovanje tnora biti leta 1909 ali 1910 izvršeno ter mora pogozditev obsezati najmanj 0.56 ha — 1 oral. Vrsto lesa in sadik izbira si lahko posestnik po svoji volji, samo morajo biti sadike za krajcvne razmere ii^'odne; nikakor pa ne sine daljava med sadi- kami obsezati več nego 150 in. Posestniki. ki hočejo prositi za pre- mije. morajo vložiti svoje prošiije naj- dalje do konca julija 1911 pri kranjsko- primorsketn gozdarskem društvu v Ljub- ljani ter navesti v njih politični okraj, davčno občino, številke parcel in pri- bližne ploskovne mere pogozdenega zemljišča. Pogozdovanje prosilcev do pregle- dovano in presojeno v jeseni 1, 1911, morda nastali pomanjkljaji pri pogoz- ditvi se morejo popraviti spomladi re- čenega leta. Premije priznava in prisoja pred- sednik omenjenega društva ter se bo do- voljevalo premije, ali pa, v gotovih slu- čajih, razdeljevalo tudi samo diplome. V Šempolaju se je sprl / materjo nek Jožef Oabron. V svoji razburjenosti je hotel ohladiti svojo vročo glavo ter skočil v vodnjak. Koniaj pa je čutil mrzlo vodo, se je "skesal ter začel kričati na pomoč. Neki sosedje so ga tudi po- tegnili iz vode. Blagoslovljenje nove kapele. — V četrtek ob 9. uri dop. je bila v ul. Dom. Rossetti v Trstu blagoslovljena nova provizorična kapcia frančiškanov. Bla- goslov je ob številni asistenci duhov- nikov izvršil župnik novega sv. Antona mons. dr. Pederzolli, ki je imel potem tudi slovesno mašo. Svečanosti so se med drugimi udeležili tudi namestnik princ Hohenlohe, okr. glavar Karminski in provincial franč. provincije trentinske. Hotel pri „Slonu" y Ljnbljani prodan. Ljubljanski hotel pri „Slonu" je kupila akcijska družba za izdelovanje papirja Leykam in sicer za vsoto 700.000 K. Gasovni avanzma za državne uradnike. — Ministerski predsednik baron Bienerth in finančni min. Bilinski sta obljubila deputaciji državnih urad- nikov, da bo časovni avanzma vpeljan že v prvi polovici leta 1911. Novi vojaški poveljnik bosanski? — „Zeit" potrjuje vest, da v kratkem odstopi voj. povcljnik za Bosno in Her- cegovino, general baron Varešanin in da bo njegovim naslednikom imenovan ge- neral pchote R. (ierba. Popisživine. (Okrožnica vsein županstvom). Kakor se je že nagla- silo v državnem zakoniku št. 148, iz leta 1910, se bo vršil v tern letu o pri- liki ljudskega štetja ttidi natančen po- pis živine po stanju z dne 31. decein- bra 1910. * Popolno poznanje stanja živine je neobhodno potreben predpogoj, da se bo lahko racijonalno in primerno raz- pravljalo vprašanje glede pospesevanja živinoreje, izkoriščanja živine in zalaga- nja večjih niest z niesom. Naravno je torej, dajavni vladni činitelji in deželni odbor smatrajo vse- skozi natančno *tetje živine kot stvar največje važnosti. Kmečkemu ljudstvu se torej pri- poroča, naj uvažuje. da je v prvi vrsti v njegovem lastnem interesu, ako poda organom, ki so jim naročena poizvedo- vanja. natančne in obširne informacije o stanju živine. zlasti ker c. kr. polje- delsko ministerstvo v svojem odloku z dne 8. okt. 19!0 št. 39532(1091 formal- no in izrecno izjavlja, da v tern pogle- du podane napovedbe ne bodo mogle ni-kdar, kot se od nekaterih strani kaj domneva. služiti za podlago kateremkoli si bodi zvišanju davka. Nalaga se zatorej občinam, da pojasne na najprimernejši način kmeč- kemu ljudstvu pričujočo okrožnico, ki jo je kar najobširnejse objaviti. Politični obhod za belokranjsko železnico se bo vršil prihodnjega janu- varja po nujnem naročilu žel. mini- sterstva. Proces zaradi vohunstva. Vspo- redno s porotno obravnavo. ki se vrši te dni v Gradcu proti 13 tržaškim ire- dentistom, se vrši na Dunaju pred de- želnim kot kazenskim sodiščem jako zanimiva kaze.iska razprava zaradi vo- hunstva proti Josipu Colpiju iz Tridenta, proti onemu Colpiju namreč, ki je ukradel iz tridentinske „Banke Coope- rative", kjer je bii poslovodja, približno 360.000 K. Obtoženec popolnoma pri- znava, da se je bavil z vohunstvom na korist Italije proti Avstriji in pravi, da je ukradel onih 360.000 K prav zato, da bi se s tem denarjem pospeševalo iredentovsko gibanje na južnem Tirol- skein. Ta obravnava je jako zanimiva. Colpi je namreč, ko se je nahajal v zaporu v Tridentu. pisal predsedniku ondotnega okrožnega sodišča pismo, v katerem se ponuja za vohuna proti Italiji na korist Avstrije, ako bi so ga pustilo iz zapora. Na ta način narnreč bi si bil Colpi rad izposloval prostost, katero bi pa potem porabil, seveda po svoje. Zimske orožne vaje dezeine brambe — „Neues- Wiener Tagblatt' poroča, da bodo tisti deželni brambovci, ki so izučeni v ski-vajah, in pa tisti, ki so kot lovci ali kot gorski vodniki spo- sobni, da se izurijo v uporabi skijev, pozvani k orožni vaji tudi po zimi. Ukaz bo obsegal tudi rezervne častnike. Prepoved izvoza koruze v Srbiji. Iz Belgrada poročajo: Srbski poljedelski minister je prepovedal, da se do 14. januvarja 1911 ne sine iz Srbije izva- žati koruza in sicer zaradi vlažnosti koruze. Strašne vremeuske nezgode v Ru- siji. — Strašno neurje je presenetilo na transkaspiški progi 20 tovornih vlakov, ki so morali obstati na progi. Nekaj lo- komotiv je zamrznilo. Üsebni vlaki so ostali na postajah. Potnikom manjka zivil. Ob Taškentski železnici jezmrznilo nad 100 Kirgizov in 500 konj. „Podporno društvo za slov viso košolce na Dunaju je prejelo od. 1. okt. do 6. dec. sledeče darove : Po 20 K: Hkscel. knez in nadškof dr. Franč. B. Sedej v (iorici in Okrajna posojilnica v Ljutomeru; 16 13 K: dr. Fran Skaberne. c. kr. min. podtajnik na Dunaju; 15 K: dr. .losip Tičar, zdravnik v Kranjski gori; po 10 K: dr. Aleks. Fatur, žel. kom. juž. ž. v Trstu. dr. .los. Pipenbacher, c. kr. prof, in dr. Lovro Požar, c. kr. ginin, ravnatelj v Ljubljani, dr. Karol Savnik, c kr. min. tajnik na Dunaju in Okrajna hranilnica in poso- jilnica v Sežani; po 5'K: .Janez Mutter, c. kr. katehet na drž. realki v Celovcu. Ivan Pušar, strojevodja juž. ž., Spodnja Šiška in dr. Mihael Truden na Dunaju; po 3 K: Fr. llovar, uradnik juž. žel.. Brun a (X 2 K: Frančišek Berlec. po- sestnik v Kandiji. Skupaj E 14413. — Potrebaje velika, prosimo to- rej hitro p o m o č ! Darove sprejema blagajnik I v a n Luzar, n a dr evi- dent j u ž. žel. v p., Dunaj III. R e i s n e r s t r. 2 7. Vsled prevrnjeno svetilke se je 35 glav živine zadušilo. — Iz Beljaka poročajo: V noči na soboto je v hlevu posestnika in gostilničarja Cegnarja v Moljčah pri Beljaku poginila vsa živi- na. Hlapec je namreČ pnsUl v hlevu pri svoji postelji goreti svetilko. Konj. ki je stal poleg postelje hlapčeve, je sve- tilko prevrnil. Ker je bila v hlevu veli- ka sopara, se sicer ni vnel hlev, pač pa se je vsa živina zadušila. Posestnik ima 6000 K škode. ker mu je poginilo 13 glav goveje živine, 2 konja. 11 pra- šič.ev in 9 ovac. Priloga. Nekateri goriški trgovci in obrtniki so priložili današnji številki „üorice" prilogo: stenski koledar za 1. 1911. okoli katerega je natisnjenih nekaj tvrdk slovenskih trgovcev in obrtnikov, Izgubljeno. Iz Gorice pa do Ri- henberga se je izgubil železen drog z zobčastim kolesom na eni strani. Kdor bi ga bil našel. naj se oglasi pri našem uredništvu. kjer mu je zagotovljena dobra nagrada. Drobtiuice. Pomorjena aystrijska ekspedicija. Štirinajst let je od tega. kar je odsla iz Avstrije znanstvena ekspedicija. a se ni vrnila nikdar. niti se ni vedelo do danes. kaj se je zgodilo ž njo. Danes šele, po tolikih letih. se je .zvedelo. da so to ekspedicfjo masakrirali divjaki. To je poizvedel misijonar evangeljski dr. N. Deck, kateri je na.se! del tistega moštva, katero je bilo na ladji. lEkspe- dicija ladje Albatros je bila pod vod- stvom barona pl. Norbeck in je imel a poleg tega in se dveh znanstvenikov devet mornarjev. Ko je prišla na otok Tatuve, se je izkrcala. Domači ljudožrci pa so napadli ekspedicijü in pomorili ter snedli vse, razven treh. ki so usli. Ti niso vedeli za usodo svojih tova- rišev. Sole danes se ve. ko so izpcve- dali zamorci sami, kako je bito. 500 vojakov obolelo. V potsdam- ski vojasnici je v pondeljek obolelo 500 vojakov. — Jedli so pokvarjeni krompir. Vlbarji na Kaspiškem morju — Viharji na Kaspiskem morju. ki so zahtevali nad 400 človeskih Žrtev, so povzročili na milijone denarja skode. Berolin ima glasom dne 1. t. ni. izvrSenega ljudskega Sletja 2.180.000 prebivalcev; M o n a k o v o pa. prestoini- ca Bavarske je imela 1. t. m. 595 000 prebivalcev; od zadnje^a štetja (1905) je naraslo prebivalstvo za 56.000 duš. Stov. Vr. 1M5. Razpis službe. Pri c. kr. okrajnem rudečega.višnjevega helega ali I UOIGIJIICI ipi aiu rumenkastega nemkinga, 1 pernic^ dolga 180 cm. široka 120 cm ter 2 blazini za podglavo vsaka 80 cm dolga. 60 ^__ D) cm široka, napolnjena z novim, sivim, trpežnim perjem 16 K ; s polpu- -----'-——'-—'—^^S^'fiom 20 K, s puhom 24 K. Posamezne pernice 10 K. 12 Kr 16 K; bla- zine za podglavo 3 K,3-5O, i K. Pernice 200 cm dolge. 140 cm široke 1H K, 14 K 70 v, 17 K 80 v, 21 K ; bla/ine za podglavo 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 50 v. 5 K 20 v, 5 K 70 v. Spodnje per- nice iz močncga čestanega platna. 180 cm dolge, 116 cm široke, 12 K 80 v, 14 K 80 v. Razpo- šilja se proti povzetju in sicer od )2 K višje poStnine prosto. Za neugajajoče blago se vrne denar. Cenike zastonj in poštnine prosto. ===== S. Benisch v Deschenitzu. St. 743, Češko, (Böhmerwald). ===== Edor hoče stalno in labko 40 kron na teden zaslužiti. naj pošlje svoj na- slov na tvrdko S. Schaechter, Wien 104-XVI/2 Postfach 478. TO\fBPna hayn'lh 5U- v Veliki Kaniži se .....¦".................." nahaja sedaj po zx: ; roptOV strokovni prenaredbi """dMBiia'« v uravnanemobratu lt I H 1 si I J H ter prinaša vse njene ...........'................ izdelke v novi,------ POboljŠCni haSlOUOSti v konsum, kakor to """"""""'.....'..... vsakem zabojčku in zavoju prilepljena pečatna znamka iz- kazuje. — ~- — — Prosimo cenjene go- spode trgovce in po- užitnike za biago- voljno preizkušnjo tega--------------------- - - nooega izdelha. - -========== Velespoštovajem — „PATRIA", tovarna kavnih surogatov. — Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivecvOo- rici Gospodska ulica št. 1 se priporoča sl. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske lase po 12 K in naprej kilogram. Franc Novak, Gospodska nlica, št. 1. Kemična čistilnico in barylnica. Marsikdo ne ve, da se nahaja v Gorici Filialka kemične čistilnice in barvalnicR ALBIN B0E6ANA iz Trsta, kjer se pere, čisti in barva vsakovrstno blago, moške in ženskeobleke, pregrinjala, kožuliovine itd. Izdeluje se na parno silo. Močenje sukna, pranje in kodranje peres. -- Za barvanje se uporabljajo le take barve, ki so vstrajne in se dado prati. ———— Cene zmerne. »' Za obila naročila se priporoča zastopnik Anton Jug, ulica Vetturini štev. 3. | Jakob Miklus ; mizar in lesni t r g o v ec ! =s v Podgori ^^ n veil« železnišfcetta mosta (na cesti, ki feljeproti Gradiiki) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vaakovrstnetja trde- ga in mekbega lesa domačega in tiijega, veliku zalogo pohišt- va, viUNkih posod, atiskalniv itd. JABOLKA fina, namizna, 100 klg po K 16, 20 in 24 s kolodvora L i t i j a, razpošilja po povzetju I. RAZBORSEK, Smortno pri Litiji (KRAJNSKO.) Korbica 5 klg franko kron 240. 5rhicht-ouo milo Je prauo 5Qmo 2 imenom Schich' in z znamko „] e I e n". Vt'lika za- lopa dvo- kolcs od K 3O-30Ü: ši- val. stro- jev od K | 30-250; i gramofo— iiov od K 15 - 1500; plošče od K 1-4; vsako- vrstnih kmetijskih stro- jev. orkestrijonov i. t. d. Mehaiiična delavnica pri BA^TJEL-u GORICA. Stolna ulica 3-4. Prodaja tudi namescčne obroko. Novi slovenski ceniki in lepaki za go- siilne, kavarne i. t. d. se pošiljajo na zahtevo poštriine prosto. Najnovojše acctilen svetilke za goslilnidarje in drustva od 8 kron naprej. Klobucar M. Horvat v Gorici Gosposka ulica štev. 12 ima v svoji zalogi najraznovrstnejše klobuke: mehke, trde in cilindre po naj- nižjih cenah. V zalojji ima najboljšo- kožukovino za ovratnike in notranjo prevleko sukenj itd. Kožuhovino ku- puje po najvišjih dnevnih cenah. Pri- poroča se p. n. občin>tvu v niestu in na deželi zlasti pa preč. duhovščini. Postrežba strogo poštena. D|\jn|#i| Spominjajte se ob vsaki nUJaKI. prüiki „šolskega Domaw Stoite! „A , A] Stoite! ____y _ Kdo ne pozna tvrdke ____y__ Kerševani & Cuk na Stolnem trgu ((Piazza Duomo) v G O R B 6 I štev. 9? Ysakdo pozna to tvrdko, kcr ima na prodaj Original Victoria sivalue stroje, ki so naj- boljši, najcenejši, najtrpežnejši, najlažji, ki de- lajo še po 10-letiii uporabi brezšumno, hitro in točno. Original Victoria šivalni otroji so se vsem šiviljam, krojačom in drugim močno pri- jubili. Vsakdo naj si ogleda pred nakupom šival- _-~-----------—- nega stroja ¦----- z-r^-------I „Original Victoria" šivalne stroje.! rvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučujc jrezplačno. Z Original Victoria šivalnimi itroji se izvršuje vsakovrstno umetno vezenje (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima iia prodaj vsakovrstno kinetijsko orodje : slamorcznice. sti skalnice, drozgalnize (stroje za mastenje grozdja^, pluge, brane itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj naj- 0 boljša dvokoleso bela, rdečaitd. z znainko EERŠEVANI &CUK, ki j'11 sama izdcluje. Nadaljc, puške, aamokrese, drugo belgijsko orožje, stre- -ca^SfitL Ijivo. — Potem najboljše gram of one. H —— Daje na obroke. -- CENIKI ^ se razpošljajog "~| Zagrebški Jfe^ J'oooooooooooooooooaoooo kot ^tovaniiško znamkc priporoču/emo ^^Z^^ttžf pridatek / Rojaki! podplrajte Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r. Tiska «Narodna Tiskarna" (odeov. L. Lukezic.i